(a)

Evropski uniji, ki jo zastopa Evropska komisija, naloži (na podlagi člena 266(2), člena 268 in člena 340(2) PDEU) plačilo zneska 1 096 814,68 EUR (ali podredno, zneska, ki ga bo eventualno določilo Splošno sodišče, če bi uporabilo drugo obrestno mero kot tisto, ki je navedena v nadaljevanju) – to je znesek, ki izhaja iz uporabe obrestne mere (v višini 1 %), ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja za refinanciranje, z dne 9. marca 2010, povišane za tri odstotne točke in pol, za obdobje od 9. marca 2010 do 25. oktobra 2017 (z odštetjem zneska 129 847,10 EUR, ki je bil že nakazan iz naslova „nabranih“ obresti) – kot povračilo škode, ki je družbi Ferriere Nord S.p.A. nastala zaradi neplačila (v nasprotju s členom 266(1) PDEU) zamudnih obresti iz naslova globe (naložene s sklepoma Komisije C(2009) 7492 final z dne 30. septembra 2009 in C(2009) 9912 final z dne 8. decembra 2009), ki jo je tožeča stranka začasno plačala 9. marca 2010 in jo je Evropska komisija na podlagi sodbe Sodišča z dne 21. septembra 2017 v zadevi C-88/15 P vrnila 25. oktobra 2017;

posledično,

(b)

Evropski uniji, ki jo zastopa Evropska komisija, naloži plačilo dodatnega zneska iz naslova kapitalizacije odškodnine iz točke (a) zgoraj, za obdobje od 25. oktobra 2017 (ali, podredno, drugega datuma, ki bi ga ugotovilo Splošno sodišče), do popolnega in dejanskega plačila, ki se izračuna na podlagi obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka uporablja za refinanciranje, povečane za tri odstotne točke in pol (ali, podredno, po obrestni meri, ki jo Splošno sodišče šteje za primerno);

—

V zvezi s tem se zatrjuje, bi morala Komisija za popolno izvršitev (v smislu člena 266, prvi odstavek, PDEU) sodbe z dne 21. septembra 2017 v zadevi C-88/15 P (s katero je bila odločba iz leta 2009 o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU razglašena za nično) družbi Ferriere Nord povrniti ne le globe, ki je bila začasno plačana leta 2010, temveč tudi s tem povezane zamudne obresti, ki jih je treba izračunati po obrestni meri, določeni v členu 83(2)(b) Uredbe št. 1268/2012, in torej po obrestni meri, ki jo ECB uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečani za tri odstotne točke in pol. Komisija pa je 25. oktobra 2017 iz naslova obresti nakazala le „nabrane“ obresti v smislu člena 90(4) Uredbe št. 1268/2012, kot donos na bančnem računu, na katerem je začasno deponirala znesek globe. Neplačilo zamudnih obresti pomeni kršitev primarnega prava Unije (člen 266, prvi odstavek, PDEU), kar ima za posledico nepogodbeno odgovornost Komisije. Odškodnina, dolgovana iz zgoraj navedenih razlogov, mora biti predmet kapitalizacije od datuma plačila zgolj „nabranih“ obresti do datuma dejanskega plačila.

—

V zvezi s tem se zatrjuje, da je Komisija z dopisom z dne 30. aprila 2021 izjavila, da ne more/želi ugoditi zahtevi družbe Ferriere Nord za povračilo na podlagi člena 46 Statuta Sodišča, ker naj bi se z njim določen petletni zastaralni rok že iztekel, saj je – po mnenju institucije – podlaga za nastanek nepogodbene odgovornosti (in torej trenutek začetka teka zastaralnega roka) začasno plačilo globe, do katerega je prišlo leta 2010. Družba Ferriere Nord pa trdi, da je dogodek, ki je podlaga za odgovornost, to, da Komisija 25. oktobra 2017 – ko je bila na podlagi sodbe iz leta 2017 vrnjena globa – ni nakazala zamudnih obresti del 2017 iz člena 83 Uredbe št. 1268/2012, temveč je plačala le „nabrane“ obresti iz člena 90 iste uredbe. Taka kršitev člena 266, prvi odstavek, PDEU pomeni nezakonito ravnanje Komisije in je podlaga za nepogodbeno odgovornost, zato petletni zastaralni rok, določen v členu 46 Statuta, teče od trenutka take kršitve.