—

razglasi ničnost sklepa Sveta z dne 8. marca 2021 o pritožbi in dopolnilni pritožbi, ki ju je tožeča stranka vložila na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije zoper Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2020/1117 z dne 27. julija 2020 o imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva v delu, v katerem je za evropskega tožilca Evropskega javnega tožilstva kot začasni uslužbenec razreda AD 13 za nepodaljšljivo obdobje treh let od 29. julija 2020 imenovan José Eduardo Moreira Alves d’Oliveira Guerra, eden od treh kandidatov, ki jih je sprva predlagala Portugalska (UL 2020, L 244, str. 18);

—

razglasi ničnost Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2020/1117 z dne 27. julija 2020 o imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva v delu, v katerem je za evropskega tožilca Evropskega javnega tožilstva kot začasni uslužbenec razreda AD 13 za nepodaljšljivo obdobje treh let od 29. julija 2020 imenovan José Eduardo Moreira Alves d’Oliveira Guerra;

—

Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov obeh strank.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, ker Svet šteje, da pri imenovanju evropskih tožilcev v skladu s členom 96(1) Uredbe 2017/1939 ni „organ za imenovanja“ (OI) v smislu člena 1(1) in (2) Kadrovskih predpisov v povezavi s členom 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravil, ki se uporabljajo za imenovanje evropskih tožilcev in ki zagotavljajo načelo neodvisnosti Evropskega javnega tožilstva. Tožeča stranka trdi, da dopis, ki je bil Svetu Evropske unije poslan 29. novembra 2019 in v katerem je portugalska vlada izpodbijala razvrstitev, ki jo je opravila izbirna komisija iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1393, glede kandidatov, ki jih je predstavila sama vlada, ter v katerem je imenovala drugega kandidata, ki ga predlaga, in navedla, da ga je Svet potrdil, posega v strukturo postopka imenovanja evropskih tožilcev.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako v temeljih sklepa. Tožeča stranka zlasti navaja, da dopis z dne 29. novembra 2019, ki ga je portugalska vlada poslala Svetu, vsebuje hude napake, ki jih je priznala tudi sama vlada. Pri navedenih napakah je šlo za šestkratno omembo prednostnega kandidata portugalske vlade kot „namestnika glavnega tožilca José Guerra“ in za navedbo, da je ta tožilec opravljal preiskovalne in akuzatorne funkcije v pomembnem postopku na področju kaznivih dejanj v škodo finančnih interesov Evropske unije.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na zlorabo pooblastil. Tožeča stranka navaja, da sta cilja, na podlagi katerih so bile Svetu Evropske unije podeljene pristojnosti v zvezi s postopkom izbire in imenovanja evropskih tožilcev, zagotovitev neodvisnosti organa in imenovanje najprimernejših nacionalnih kandidatov, katerih neodvisnost pri opravljanju funkcij evropskega tožilca je neoporečna.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do dobrega upravljanja. Tožeča stranka navaja, da ker je Svet odstopil od mnenja izbirne komisije in s tem od vrstnega reda, ki temelji na izidu ocene te komisije, je splošna utemeljitev v obliki zgolj enotne napotitve na „drugačno oceno dosežkov navedenih kandidatov, ki so jo pripravila ustrezna pripravljalna telesa Sveta“ enakovredna popolni neobrazložitvi, saj tožeči stranki ne omogoča, da bi se seznanila s podlago za njegovo odstopanje.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije. Tožeča stranka navaja, da je Svet z izvedbo „drugačne ocene dosežkov navedenih kandidatov, ki so jo pripravila ustrezna pripravljalna telesa Sveta“ v delu, v katerem se nanaša nanjo, kršil načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.