–

za K in DBKAG G. Aigner, Steuerberater,

–

za avstrijsko vlado A. Posch, F. Koppensteiner, J. Schmoll in S. Zolles, agenti,

–

za grško vlado K. Georgiadis, A. Dimitrakopoulou in M. Tassopoulou, agenti,

–

za Evropsko komisijo sprva L. Mantl in R. Lyal, nato L. Mantl in L. Lozano Palacios, agenti,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med osebo K (zadeva C‑58/20) in družbo DBKAG (zadeva C‑59/20) na eni strani ter Finanzamt Österreich, nekdanjo Finanzamt Linz (avstrijska davčna uprava, nekdanja davčna uprava v Linzu, Avstrija) (v nadaljevanju: davčna uprava), na drugi, ker jima je ta uprava zavrnila oprostitev davka na dodano vrednost (DDV) iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV.

3

Člen 135(1)(g) Direktive o DDV določa oprostitev, ki je bila prej z vsebinsko enakim besedilom določena v členu 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

4

Člen 135(1) Direktive o DDV določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

[…]

[…]“

5

Z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL 2009, L 302, str. 32, v nadaljevanju: Direktiva KNPVP) je bila razveljavljena in prenovljena Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 139), kakor je bila med drugim spremenjena z Direktivo 2001/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 287) (v nadaljevanju: Direktiva 85/611).

6

Člen 2 Direktive KNPVP določa:

„1.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

[…]

[…]

2.   Za namene odstavka 1(b) redna poslovna dejavnost družbe za upravljanje vključuje naloge, navedene v Prilogi II.

[…]“

7

Priloga II k Direktivi KNPVP vsebuje neizčrpen seznam nalog, zajetih v dejavnosti skupnega upravljanja portfeljev. Na tem seznamu, ki je enak seznamu iz Priloge II k Direktivi 85/611, so navedene te naloge:

„– Upravljanje naložb

8

Člen 6(1), točka 8(i), Umsatzsteuergesetz 1994 (zakon o DDV, BGBI. 663/1994) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopkih v glavni stvari, določa, da so prihodki od „upravljanja posebnih investicijskih skladov“, od „upravljanja deležev v okviru dejavnosti vlaganja kapitala […] s strani podjetij, ki imajo za to dovoljenje“, in od „upravljanja posebnih investicijskih skladov, kakor jih opredelijo druge države članice“, oproščeni plačila DDV.

9

Različne družbe za upravljanje (pred letom 2011 imenovane družbe za kapitalske naložbe) so med letoma 2008 in 2014 na tretjo osebo, v tem primeru osebo K, prenesle opravljanje nekaterih storitev v zvezi z izračunom vrednosti, ki so potrebne zaradi obdavčenja dohodkov vlagateljev v sklade, kot so izračuni davka, ki bremeni posamezen delež. Pri opravljanju teh storitev se je morala oseba K opreti na izračun dohodkov na ravni skladov, ki ga je opravila družba za upravljanje na podlagi bruto bilance in računovodskih izkazov, ki jih je izdelala skrbniška banka. Oseba K je po preveritvi verodostojnosti (brez preverjanja pravilnosti) povzela vrednosti, navedene v bruto bilanci in v izračunu dohodkov na ravni skladov. Nato je morala oseba K za to, da bi lahko za vlagatelje v sklade izračunala davek, ki bremeni posamezen delež, med drugim upoštevati posebne značilnosti različnih vrst vlagateljev, poleg tega pa je morala opraviti samostojen izračun stroškov, spoštovati pravilo o vrstnem redu uporabe in upoštevati izračun posebnih izgub.

10

V obdobju, na katero se postopek v glavni stvari nanaša, so družbe za upravljanje, ki so pooblastile osebo K, ostale zavezane za to, da vrednosti, ki so potrebne za obdavčitev dohodkov vlagateljev v sklade, na standardiziranem obrazcu posredujejo pristojni enoti davčne uprave. Družbe za upravljanje so tako povzemale potrebne vrednosti, ki jih je izračunala oseba K, ne da bi jih spreminjale, in jih posredovale pristojni enoti davčne uprave. Družbe za upravljanje pa so bile kljub temu odgovorne za točnost zneskov, prijavljenih pristojni enoti davčne uprave, zlasti tistih iz naslova davka na dohodek iz kapitala. Oseba K je v skladu s civilnim pravom nosila odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi netočne prijave potrebnih davčnih vrednosti, do katere bi prišlo po njeni krivdi.

11

Oseba K je storitve, ki jih je opravila za družbe za upravljanje, obračunala brez DDV. Oseba K namreč trdi, da za te storitve velja oprostitev v zvezi z upravljanjem posebnih investicijskih skladov iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, ker izpolnjujejo pogoje, določene s sodno prakso Sodišča, zlasti tiste iz točke 72 sodbe z dne 4. maja 2006, Abbey National (C‑169/04, EU:C:2006:289), v skladu s katero morajo storitve, ki jih opravi tretja oseba, da bi bile upravičene do oprostitve, tvoriti ločeno celoto, presojano celovito, ter biti značilne in bistvene za upravljanje teh posebnih investicijskih skladov. Po mnenju osebe K se storitve izračuna vrednosti, ki so potrebne za obdavčitev dohodkov vlagateljev v sklade, za katere je zadolžena, opravljajo le na področju posebnih investicijskih skladov, tako da gre za upravne storitve, ki so značilne in bistvene za upravljanje teh skladov. Poleg tega oseba K meni, da za upravičenost do oprostitve ni nujno, da se vse te storitve prenesejo na zunanje izvajalce.

12

Vendar po mnenju davčne uprave za storitve, ki jih oseba K opravlja za družbe za upravljanje, ta oprostitev ne more veljati. Davčna uprava po eni strani meni, da storitve, ki jih je oseba K opravljala in ki zajemajo izračun vrednosti, ki so potrebne za obdavčitev dohodkov vlagateljev v sklade, niso značilne in bistvene za upravljanje posebnih investicijskih skladov. Šlo naj bi bolj za storitve, ki so značilne za poklic davčnega svetovalca ali revizorja. Po drugi strani davčna uprava meni, da te storitve niso dovolj samostojne, da bi se zanje lahko uporabljala oprostitev DDV.

13

Oseba K je zoper odločbe davčne uprave z dne 9. septembra 2014 v zvezi z DDV za leta od 2008 do 2012, z dne 25. septembra 2015 v zvezi z DDV za leto 2013 in z dne 23. januarja 2019 v zvezi z DDV za leto 2014 vložila tožbe na predložitveno sodišče, ki meni, da obstajajo dvomi o razlagi pojma „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV.

14

V teh okoliščinah je Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 135(1)(g) [Direktive o DDV] razlagati tako, da pojem ,upravljanje posebnih investicijskih skladov‘ vključuje tudi davčne naloge, ki jih je družba za upravljanje prenesla na tretjo osebo in pri katerih gre za zagotavljanje, da je obdavčevanje dohodkov, ki jih imetniki enot premoženja prejmejo iz sklada, zakonito?“

15

Družba SC GmbH s sedežem v Nemčiji je z licenčno pogodbo z dne 11. decembra 2008 družbi DBKAG, ki zagotavlja upravljanje posebnih investicijskih skladov, dodelila pravico do uporabe programske opreme za izvedbo izračunov, ki so bistvenega pomena za obvladovanje tveganj in za merjenje uspešnosti, v zameno za plačilo nadomestila (v nadaljevanju: programska oprema družbe SC).

16

Programska oprema družbe SC je posebej prilagojena za dejavnost investicijskih skladov in zapletene zahteve zakonodajalca na teh področjih. Družba SC je odgovorna za pravilnost izračunov kazalnikov tveganja in uspešnosti.

17

Programska oprema družbe SC se lahko uporablja le skupaj z drugo programsko opremo družbe DBKAG. Družba DBKAG je namreč morala svoje informacijsko okolje prilagoditi potrebam programske opreme družbe SC in določiti parametre (zlasti metode izračuna), ki morajo biti pri tej programski opremi uporabljeni. Prek povezav z drugimi programi družbe DBKAG se podatki o tečaju in tržnih vrednostih, ki jih vnese družba DBKAG in ki so potrebni za izračune, ki jih opravlja družba SC, avtomatično in dnevno vnašajo v programsko opremo družbe SC. Tako se s to programsko opremo izračun kazalnikov tveganj in uspešnosti opravlja na podlagi podatkov, ki jih vnese družba DBKAG. Nato družba DBKAG kazalnike tveganja in uspešnosti, ki se izračunajo s programsko opremo družbe SC, uporabi za izdelavo poročil, s katerimi se izpolnjujejo zakonske obveznosti obveščanja organov in vlagateljev v zvezi z upravljanjem tveganj in uspešnostjo.

18

Z drugimi pogodbami z dne 11. decembra 2008 je bilo dogovorjeno, da bo družba SC družbi DBKAG zagotavljala različne podporne storitve. Družba SC se je zlasti zavezala, da bo osebje družbe DBKAG usposobila za opravljanje nalog, ki jih je treba izvesti v zvezi z nastavitvami programske opreme družbe SC in v zvezi z ročnim vnosom podatkov, ki so potrebni za delovanje te programske opreme. Družba SC se je tudi zavezala, da bo to programsko opremo posodabljala, da bi tako odpravila morebitne težave pri njenem delovanju.

19

Družba SC je dodelitev licence in druge storitve obračunala kot obdavčljive storitve, obdavčene z DDV v namembni državi, Republiki Avstriji, brez navedbe DDV, vendar z navedbo prenosa davčnega dolga na družbo DBKAG na podlagi mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

20

Vendar družba DBKAG meni, da mora za storitve, ki jih opravlja družba SC, veljati oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV. Družba DBKAG namreč meni, da programska oprema družbe SC zagotavlja storitve izračuna kazalnikov tveganja in uspešnosti, ki so značilne in bistvene za upravljanje posebnih investicijskih skladov. Po mnenju družbe DBKAG dejstvo, da v programsko opremo družbe SC nekatere podatke vnaša sama, ne more vplivati na opredelitev teh storitev kot oproščenih transakcij.

21

Davčna uprava pa meni, da je podelitev pravice do uporabe programske opreme družbe SC storitev, ki je predmet DDV. Po njenem mnenju družba SC zagotavlja zgolj tehnično pomoč, ki ni niti značilna niti bistvena za upravljanje posebnih investicijskih skladov. Poleg tega davčna uprava trdi, da glede na to, da se s programsko opremo družbe SC zadevni izračuni ne morejo opraviti brez posegov družbe DBKAG, storitev družbe SC ni dovolj samostojna, da bi zanjo veljala oprostitev DDV.

22

Družba DBKAG je pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper odločbi davčne uprave z dne 24. oktobra 2014 o ponovnem odprtju postopka obdavčitve z DDV za leti 2009 in 2010 ter zoper odločbi o odmeri DDV za leti 2009 in 2010.

23

Predložitveno sodišče – tako kot v zadevi C‑58/20 – dvomi o razlagi pojma „upravljanje posebnih investicijskih skladov“ iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV. Predložitveno sodišče sicer meni, da so storitve upravljanja tveganj in merjenja uspešnosti dejavnosti, ki so značilne za upravljanje posebnih investicijskih skladov. Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali odgovornost družbe SC v obravnavanem primeru zadostuje za to, da bi bila storitev, ki jo ta družba opravlja, upravičena do oprostitve iz te določbe.

24

V teh okoliščinah je Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 135(1)(g) [Direktive o DDV] razlagati tako, da je za namen oprostitve, določene v tej določbi, s pojmom ,upravljanje posebnih investicijskih skladov‘ zajeta tudi podelitev pravice do uporabe posebne programske opreme, razvite posebej za upravljanje posebnih investicijskih skladov, družbi za upravljanje s strani tretjega dajalca licence, če je ta posebna programska oprema, tako kot v postopku v glavni stvari, namenjena izključno izvrševanju značilnih in bistvenih dejavnosti v zvezi z upravljanjem posebnega investicijskega sklada, pri tem pa se uporablja na tehnični infrastrukturi družbe za upravljanje ter lahko svoje funkcije vrši samo s podrejenim sodelovanjem z družbo za upravljanje in neprestanim uporabljanjem podatkov o trgu, ki jih zagotavlja ta družba?“

25

S sklepom predsednika Sodišča z dne 3. marca 2020 sta bili zadevi C‑58/20 in C‑59/20 združeni za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.

26

Predložitveno sodišče z vprašanjema za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 135(1)(g) Direktive o DDV razlagati tako, da za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, s katero se opravljajo izračuni, ki so bistvenega pomena za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev, ki je določena s to določbo.

27

Najprej je treba poudariti, da ker je z Direktivo o DDV razveljavljena in nadomeščena Šesta direktiva, razlaga, ki jo je Sodišče podalo glede določb zadnjenavedene direktive, velja tudi za določbe Direktive o DDV, kadar je mogoče določbe teh dveh instrumentov prava Unije šteti za enakovredne.

28

Zato razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi s členom 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, velja tudi za člen 135(1)(g) Direktive o DDV, saj je besedilo teh določb, kot je bilo že ugotovljeno v točki 3 te sodbe, v bistvu enako in ju je zato mogoče šteti za enakovredni.

29

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, oprostitve iz člena 135(1) Direktive o DDV samostojni pojmi prava Unije, katerih namen je izogniti se razlikam pri uporabi ureditve DDV v posameznih državah članicah (sodba z dne 2. julija 2020, Blackrock Investment Management (UK), C‑231/19, EU:C:2020:513, točka 21 in navedena sodna praksa).

30

Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba izraze, uporabljene za opis oprostitev iz člena 135(1) Direktive o DDV, razlagati ozko, saj te oprostitve pomenijo izjeme od splošnega načela, po katerem se DDV plača za vsako storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo (sodba z dne 2. julija 2020, Blackrock Investment Management (UK), C‑231/19, EU:C:2020:513, točka 22 in navedena sodna praksa).

31

Poleg tega morajo imeti na podlagi načela davčne nevtralnosti gospodarski subjekti možnost izbrati organizacijski model, ki jim s strogo ekonomskega vidika najbolj ustreza, ne da bi bili v nevarnosti, da bi bile njihove transakcije zato izključene iz oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV (sodba z dne 2. julija 2020, Blackrock Investment Management (UK), C‑231/19, EU:C:2020:513, točka 50 in navedena sodna praksa).

32

Tako storitve upravljanja, ki jih zagotavlja tretji upravljavec, načeloma spadajo na področje uporabe člena 135(1)(g) Direktive o DDV (sodba z dne 4. maja 2006, Abbey National, C‑169/04, EU:C:2006:289, točka 69).

33

Vendar morajo storitve, ki jih zagotavlja tretji upravljavec, zato da bi bile lahko opredeljene kot oproščene transakcije v smislu člena 135(1)(g) Direktive 2006/112, gledano celovito, sestavljati ločeno celoto, ki je namenjena opravljanju nalog, ki so značilne in bistvene za upravljanje posebnih investicijskih skladov (sodba z dne 2. julija 2020, Blackrock Investment Management (UK), C‑231/19, EU:C:2020:513, točka 47 in navedena sodna praksa).

34

Vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, je treba preučiti ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah od 29 do 33 te sodbe.

35

Na prvem mestu, za ugotovitev, ali za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, je treba preučiti, ali te storitve, gledano celovito, predstavljajo ločeno celoto.

36

V zvezi s tem je treba navesti, da pogoja „ločenosti“ ni mogoče razlagati tako, da bi morala biti storitev, ki je značilna in bistvena za upravljanje posebnih investicijskih skladov, za to, da bi zanjo veljala oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, v celoti prenesena v zunanje izvajanje.

37

Spomniti je namreč treba, da je v skladu s sodno prakso Sodišča cilj oprostitve iz te določbe spodbuditi dostop malih vlagateljev na trg vrednostnih papirjev. Skupno upravljanje naložb v posebnih investicijskih skladih jim namreč omogoča, da imajo kljub skromnemu vložku razpršen portfelj, ki jih ščiti pred tveganji, neločljivo povezanimi z nihanjem vrednosti vrednostnih papirjev, in da porazdelijo stroške strokovnega upravljanja. Če ne bi bilo oprostitve, bi bili imetniki enot premoženja v kolektivnih naložbenih podjemih bolj obdavčeni kot – praviloma večji – vlagatelji, ki svoj denar neposredno vložijo v vrednostne papirje in ki ne uporabljajo storitev upravljanja skladov. Načelo davčne nevtralnosti pa nasprotuje temu, da bi se gospodarski subjekti, ki opravljajo enake storitve, glede pobiranja DDV obravnavali različno (glej v tem smislu sodbo z dne 13. marca 2014, ATP PensionService, C‑464/12, EU:C:2014:139, točki 43 in 44 ter navedena sodna praksa).

38

Tako so načelo davčne nevtralnosti in cilji te oprostitve – kljub temu, da je treba oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV razlagati ozko – v prid razlagi, ki tej oprostitvi ne odvzema učinka (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2015, Fiscale Eenheid X, C‑595/13, EU:C:2015:801, točka 68).

39

Če pa bi morala biti storitev, ki je značilna in bistvena za upravljanje posebnih investicijskih skladov, obdavčena z DDV zgolj zato, ker ni v celoti prenesena v zunanje izvajanje, bi to dajalo prednost družbam za upravljanje, ki same opravljajo to storitev, ter vlagateljem, ki svoj denar neposredno vlagajo v vrednostne papirje in ki ne uporabljajo storitev upravljanja skladov (glej v tem smislu sodbo z dne 13. marca 2014, ATP PensionService, C‑464/12, EU:C:2014:139, točka 72 in navedena sodna praksa).

40

Tako bi razlaga pogoja „ločenosti“, v skladu s katero bi se štelo, da mora biti storitev, ki je značilna in bistvena za upravljanje posebnih investicijskih skladov, za to, da bi lahko zanjo veljala oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, v celoti prenesena v zunanje izvajanje, omejila polni učinek možnosti, da se za tako storitev uveljavi ta oprostitev, če jo opravi tretja oseba.

41

Poleg tega je Sodišče menilo, da za storitve svetovanja glede vlaganja v vrednostne papirje ter priporočanja nakupa in prodaje sredstev, ki jih opravljajo tretje osebe za družbo za upravljanje posebnih investicijskih skladov ter ki so značilne in bistvene za upravljanje teh skladov, lahko velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2013, GfBk, C‑275/11, EU:C:2013:141, točka 33).

42

Sodišče je namreč menilo, da to, da mora ta družba za upravljanje izvršiti ta priporočila – potem ko je preverila, da se s tem ne kršijo nobene pravne omejitve, ki se uporabljajo za naložbe posebnih investicijskih skladov – ni pomembno in da ta družba za upravljanje tako ohrani pristojnost za sprejemanje odločitev in odgovornost na zadnji stopnji (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2013, GfBk, C‑275/11, EU:C:2013:141, točka 27).

43

V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče v zvezi z zadevo C‑58/20 za to, da bi ugotovilo, ali za storitve, ki jih je oseba K opravila za zadevne družbe za upravljanje, kot so storitve izračuna vrednosti, ki so potrebne za obdavčitev dohodkov vlagateljev v sklade, velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, ugotoviti, ali je treba te storitve šteti za značilne in bistvene za dejavnost upravljanja posebnih investicijskih skladov. Dejstvo, da morajo družbe za upravljanje na podlagi izračunov tretje osebe izpolniti standardizirane obrazce in jih posredovati pristojni enoti davčne uprave, samo po sebi ni odločilno za odločitev, ali za take storitve ta oprostitev velja ali ne.

44

Enako mora predložitveno sodišče v zvezi z zadevo C‑59/20 za to, da bi ugotovilo, ali za storitve, ki jih družba SC opravlja za družbo DBKAG, kot je podelitev pravice do uporabe programske opreme družbe SC, velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, ugotoviti, ali je treba te storitve šteti za značilne in bistvene za dejavnost upravljanja posebnih investicijskih skladov. Dejstvo, da se zadevna programska oprema lahko uporablja le na tehnični infrastrukturi zadevne družbe za upravljanje in lahko svoje funkcije opravlja le s posredovanjem te družbe, tako da ves čas uporablja tržne podatke, ki jih ta družba vnese, samo po sebi ni odločilno za ugotovitev, ali za take storitve velja ta oprostitev.

45

Na drugem mestu, za ugotovitev, ali za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, s katero se opravljajo izračuni, ki so bistvenega pomena za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, je treba presoditi, ali so te storitve značilne in bistvene za upravljanje posebnih investicijskih skladov.

46

Prvič, v zvezi z davčnimi nalogami je treba spomniti, da je Sodišče presodilo, da na področje uporabe člena 135(1)(g) Direktive o DDV – poleg nalog upravljanja portfeljev – spadajo tudi upravne storitve glede samih kolektivnih naložbenih podjemov, kot so navedene v Prilogi II k Direktivi KNPVP (sodba z dne 4. maja 2006, Abbey National, C‑169/04, EU:C:2006:289, točka 64).

47

Priloga II k Direktivi KNPVP namreč določa, da dejavnost skupnega upravljanja portfeljev zajema med drugim upravne naloge, kot so pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada ter vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili).

48

Poleg tega dejstvo, da nekatere storitve niso naštete v Prilogi II k Direktivi KNPVP, ne preprečuje njihove vključitve v kategorijo značilnih storitev, ki spadajo v okvir dejavnosti „upravljanja“ posebnih investicijskih skladov v smislu člena 135(1)(g) Direktive o DDV (sodba z dne 7. marca 2013, GfBk, C‑275/11, EU:C:2013:141, točka 25).

49

Za ugotovitev, ali za storitve, ki jih tretja oseba opravi za družbo za upravljanje, velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV, je treba namreč preučiti, ali je storitev, ki jo opravlja ta tretja oseba, tesno povezana z lastno dejavnostjo družbe za upravljanje, tako da se z njo izvršujejo značilne in bistvene naloge upravljanja posebnih investicijskih skladov (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2013, GfBk, C‑275/11, EU:C:2013:141, točka 23).

50

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da pod pojem „upravljanje“ posebnih investicijskih skladov v smislu člena 135(1)(g) Direktive o DDV ne spada le upravljanje investicij, ki vključuje izbiro in prenos sredstev, ki so predmet tega upravljanja, ampak tudi upravne in računovodske storitve, kot so izračun prihodka in cene enot premoženja ali delnic skladov, vrednotenje sredstev, računovodstvo, priprava izjav o razdelitvi prihodka, priprava informacij in dokumentacije za periodična poslovna poročila, davčne napovedi, statistike in DDV ter priprava napovedi pričakovanih prihodkov (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2013, GfBk, C‑275/11, EU:C:2013:141, točka 27).

51

Nasprotno pa storitve, ki niso značilne za dejavnosti posebnih investicijskih skladov, temveč se opravljajo v okviru vseh vrst investicij, ne spadajo na področje uporabe tega pojma „upravljanja“ posebnega investicijskega sklada (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2015, Fiscale Eenheid X, C‑595/13, EU:C:2015:801, točka 78).

52

Ker so tako upravne in računovodske storitve, ki jih za družbo za upravljanje opravlja tretja oseba – kot je opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo – tesno povezane z dejavnostjo upravljanja posebnih investicijskih skladov, zanje velja oprostitev iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV.

53

Drugič, glede podelitve pravice do uporabe programske opreme je Sodišče v točki 71 sodbe z dne 4. maja 2006, Abbey National (C‑169/04, EU:C:2006:289), ugotovitev, da zgolj materialne ali tehnične storitve, kot je vzpostavitev informacijskega sistema, niso zajete z oprostitvijo iz člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive, ki je bil nadomeščen s členom 135(1)(g) Direktive o DDV, sicer oprlo na sodbo z dne 5. junija 1997, SDC (C‑2/95, EU:C:1997:278) (sodba z dne 9. decembra 2015, Fiscale Eenheid X, C‑595/13, EU:C:2015:801, točka 74).

54

Vendar te sodne prakse ni mogoče razumeti tako, da je treba s področja uporabe oprostitve iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV vnaprej izključiti vse storitve, ki jih tretja oseba prek informacijskega sistema opravi za družbo za upravljanje.

55

Sodišče je namreč v točki 37 sodbe z dne 5. junija 1997, SDC (C‑2/95, EU:C:1997:278), pojasnilo, da zgolj dejstvo, da se storitev v celoti opravlja z elektronskimi sredstvi, samo po sebi ne preprečuje uporabe oprostitve za to storitev.

56

Natančneje, Sodišče v sodbi z dne 2. julija 2020, Blackrock Investment Management (UK) (C‑231/19, EU:C:2020:513), čeprav je šlo za storitve – med drugim spremljanje uspešnosti in tveganj – ki jih je tretja oseba družbam za upravljanje skladov zagotavljala prek računalniške platforme, teh storitev ni vnaprej izključilo s področja uporabe oprostitve iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV. Sodišče pa je svoje stališče, da za te storitve ta oprostitev ne more veljati, v točkah 48 in 49 te sodbe oprlo na okoliščino, da te storitve niso značilne za upravljanje posebnih investicijskih skladov, ker so bile zasnovane za upravljanje različnih vrst naložb in ker se lahko brez razlikovanja uporabljajo tako za upravljanje posebnih investicijskih skladov kot za upravljanje drugih skladov.

57

Če se storitev, kot je podelitev pravice do uporabe programske opreme, zagotavlja izključno za upravljanje posebnih investicijskih skladov, ne pa tudi drugih skladov, jo je torej mogoče šteti za „značilno“ za ta namen.

58

Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da za opravljanje storitev, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, s katero se opravljajo izračuni, ki so bistveni za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev iz člena 135(1) Direktive o DDV, če so te storitve tesno povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov in če se opravljajo izključno za upravljanje takih skladov.

59

V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče preveriti, ali storitve, ki jih oseba K in družba SC opravljata za družbe za upravljanje iz postopkov v glavni stvari, izpolnjujejo ta pogoja.

60

Natančneje, v zadevi C‑58/20 bo moralo predložitveno sodišče ugotoviti zlasti, ali se z davčnimi nalogami, ki jih opravlja oseba K, izpolnjujejo obveznosti, ki so določene z avstrijskim zakonom in so značilne za posebne investicijske sklade ter ki se torej razlikujejo od obveznosti, ki so določene za druge vrste investicijskih skladov.

61

V zadevi C‑59/20 je iz predložitvene odločbe razvidno, da predložitveno sodišče meni, da so storitve upravljanja tveganj in merjenja uspešnosti dejavnosti, ki so značilne za upravljanje takih skladov. To sodišče navaja tudi, da so izračuni, opravljeni s programsko opremo iz postopka v glavni stvari, bistvena podlaga za to, da lahko družba DBKAG opravlja naloge, povezane z upravljanjem tveganj in merjenjem uspešnosti, ki jih zahteva avstrijski zakon. Zato bi bilo na podlagi dejstva, da je ta programska oprema namenjena opravljanju izračunov, ki so bistveni za opravljanje upravnih storitev upravljanja tveganj in merjenja uspešnosti zadevnega sklada, mogoče sklepati, da je ta programska oprema bistvena za upravljanje tega sklada. Kljub temu pa bo moralo predložitveno sodišče preveriti, ali sta pogoja, navedena v točki 58 te sodbe, izpolnjena.

62

Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 135(1)(g) Direktive o DDV razlagati tako, da za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, ki je namenjena izključno opravljanju izračunov, ki so bistveni za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev iz te določbe, če so te storitve tesno povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov in če se opravljajo izključno z namenom upravljanja takih skladov, tudi če te storitve niso v celoti prenesene v zunanje izvajanje.

63

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da za storitve, ki jih tretje osebe opravljajo za družbe za upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot sta opravljanje davčnih nalog, s katerimi se zagotavlja, da je obdavčitev dohodkov iz skladov, ki jih prejmejo vlagatelji, skladna z nacionalno zakonodajo, ter podelitev pravice do uporabe programske opreme, ki je namenjena izključno opravljanju izračunov, ki so bistveni za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti, velja oprostitev iz te določbe, če so te storitve tesno povezane z upravljanjem posebnih investicijskih skladov in če se opravljajo izključno z namenom upravljanja takih skladov, tudi če te storitve niso v celoti prenesene v zunanje izvajanje.