This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62018TN0730
Case T-730/18: Action brought on 12 December 2018 — DQ and Others v Parliament
Zadeva T-730/18: Tožba, vložena 12. decembra 2018 – DQ in drugi/Parlament
Zadeva T-730/18: Tožba, vložena 12. decembra 2018 – DQ in drugi/Parlament
UL C 54, 11.2.2019, p. 31–31
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
11.2.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 54/31 |
Tožba, vložena 12. decembra 2018 – DQ in drugi/Parlament
(Zadeva T-730/18)
(2019/C 54/45)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeče stranke: DQ in enajst drugih tožečih strank (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)
Tožena stranka: Evropski parlament
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
— |
to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno; |
posledično,
— |
razglasi ničnost implicitne odločbe, s katero je bil zavrnjen odškodninski zahtevek (izpodbijana odločba), ki so ga tožeče stranke vložile 13. decembra 2017 na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov; |
— |
po potrebi razglasi ničnost odločbe z dne 12. septembra 2018 o zavrnitvi upravne pritožbe, vložene 23. maja 2018 v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov; |
— |
odredi povrnitev premoženjske škode, nastale z vsemi akti in ravnanji Parlamenta, ki jih je treba celostno presoditi, ki naj bi po mnenju tožečih strank – s pridržkom ponovne ocene – znašala ex aequo et bono192 000 EUR; |
— |
naloži Parlamentu, naj izplača kompenzacijske in zamudne obresti, ki so v tem času natekle; |
— |
toženi stranki naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe uveljavljajo nezakonitosti, ki jih je storil Parlament kot delodajalec, zlasti kršitev načela dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, poseg v njihov ugled, kršitev njihovega zasebnega in družinskega življenja, kršitev njihove pravice do varstva zaupnosti zdravstvenih podatkov in kršitev njihove pravice do delovnih pogojev in njihovega dostojanstva.
Tožeče stranke zatrjujejo, da dejstva in ravnanja, ki jih očitajo, prima facie pomenijo verodostojna ali vsaj verjetna dejstva in ravnanja, ki utemeljujejo domnevo o tem, da so bile predmet psihičnega nadlegovanja. Na podlagi tega trdijo, da je Evropski parlament odgovoren zlasti zaradi svoje pasivnosti pri obravnavi njihove prošnje za pomoč na podlagi členom 12 in 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije.