–

za nemško vlado S. Eisenberg in J. Möller, agenta,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s F. Urbanijem Nerijem, avvocato dello Stato,

–

za Evropsko komisijo R. Pethke in N. Gossement, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) v povezavi s Prilogo III, točka 12, k tej direktivi.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Segler‑Vereinigung Cuxhaven eV in Finanzamt Cuxhaven (davčni urad v Cuxhavenu, Nemčija) (v nadaljevanju: davčni urad) glede stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki se uporablja za dajanje v najem privezov za plovila.

3

V skladu s členom 2(1)(c) Direktive o DDV so predmet DDV te transakcije:

„storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.

4

Člen 96 te direktive določa:

„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“

5

Člen 98(1) in (2) navedene direktive določa:

„1.   Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.

2.   Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.

[…]“

6

Države članice v skladu s členom 135(1)(l) navedene direktive obdavčenja oprostijo med drugim „lizing nepremičnin ali dajanje v najem nepremičnin“.

7

Člen 135(2) te direktive določa:

„V skladu s točko (l) odstavka 1 niso oproščene naslednje transakcije:

[…]“

8

Priloga III k Direktivi o DDV vsebuje seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98 te direktive. Točka 12 te priloge zajema te storitve:

„nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice“.

9

Člen 1(1), točka 1, Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju: UStG) določa:

„1.   Predmet davka na dodano vrednost so naslednje transakcije:

dobave in druge storitve, ki jih na ozemlju države odplačno opravlja podjetnik v okviru svoje gospodarske dejavnosti. Obdavčljivost v primeru, da gre za transakcije, ki so opravljene na podlagi zakonskega ali upravnega akta ali ki veljajo za opravljene na podlagi zakonske določbe, ni izključena“.

10

Člen 4, točka 12, točka (a), UStG določa:

„Davka so oproščene naslednje transakcije iz člena 1(1), točka 1:

[…]

11

V skladu s členom 12(1) UStG se uporabi splošna 19‑odstotna stopnja obdavčitve.

12

Na podlagi člena 12(2), točka 11, UStG je stopnja davka na dodano vrednost znižana na 7 % davčne osnove za naslednje transakcije:

„dajanje v najem nastanitvenih prostorov in sob, ki jih je podjetnik namenil kratkoročni nastanitvi tretjih oseb, ter oddajanje v kratkoročni najem kampirnih mest. Prvi stavek ne velja za storitve, ki niso neposredno namenjene dajanju v najem, čeprav se te storitve plačujejo iz prejete najemnine“.

13

Člen 3(1) Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland (ustava Zvezne republike Nemčije) z dne 23. maja 1949 (BGBl. 1949, str. 1) določa, da so vsi pred zakonom enaki.

14

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je registrirano nepridobitno društvo, katerega namen je spodbujanje jadranja in motoriziranih vodnih športov. Upravlja približno 300 privezov za plovila, od katerih je bila približno polovica v letih od 2010 do 2012 (v nadaljevanju: sporna leta) dodeljena članom združenja. Ti člani morajo v primeru odsotnosti uporabo svojih privezov dovoliti gostom. Preostali privezi so gostom na voljo za uporabo v neomejenem obsegu.

15

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je v spornih letih plačila, ki jih je prejela za dajanje na voljo privezov za plovila, obdavčila z nižjo stopnjo DDV.

16

Davčni urad je po davčnem nadzoru, opravljenem pri tožeči stranki v postopku v glavni stvari, odločil, da bo odločbe o odmeri DDV za sporna leta spremenil in ta plačila obdavčil s splošno stopnjo DDV.

17

Niedersächsische Finanzgericht (finančno sodišče na Spodnjem Saškem, Nemčija) je zavrnilo tožbo, ki jo je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila zoper to odločbo. Po mnenju tega sodišča kratkoročnega dajanja na voljo privezov za plovila na podlagi člena 12(2), točka 11, UStG ni mogoče šteti za „kratkoročno dajanje kampirnih površin v najem“. Navedeno sodišče meni, da tako dajanje na voljo spada pod pojem „dajanje površin za parkiranje v najem“ iz člena 4(12), drugi stavek, druga možnost, UStG, ki temelji na členu 135(2)(b) Direktive o DDV. Splošno načelo enakosti, določeno v členu 3(1) ustave Zvezne republike Nemčije, naj ne bi nasprotovalo tej razlagi.

18

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) vložila revizijo zoper sodbo Niedersächsische Finanzgericht (finančno sodišče na Spodnjem Saškem). Po mnenju tožeče stranke v postopku v glavni stvari je obdavčitev dajanja v najem privezov za plovila po splošni stopnji DDV v nasprotju s splošnim načelom enakosti, ker je kratkoročno dajanje v najem površin za avtodome in počitniške prikolice obdavčeno z nižjo stopnjo DDV. Razlaga, ki bi bila v skladu z načelom enakosti, bi po mnenju tožeče stranke v postopku v glavni stvari terjala, da se vse oblike kratkoročne nastanitve ne glede na to, kakšne so, enotno obdavčijo po nižji stopnji DDV. Storitve, ki jih opravlja tožeča stranka v postopku v glavni stvari, naj bi bile osredotočene na dajanje na voljo privezov za plovila za namene nastanitve jadralcev. Tako naj bi bilo treba plačati pristaniške pristojbine (Hafengeld) le v primeru prenočitev.

19

V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali obdavčitev po nižji davčni stopnji, ki velja za dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice na podlagi člena 98(2) Direktive [o DDV] v povezavi s točko (12) Priloge III k Direktivi o DDV, velja tudi za dajanje v najem privezov za plovila?“

20

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 98(2) Direktive o DDV v povezavi s Prilogo III, točka 12, k tej direktivi razlagati tako, da se nižja stopnja DDV, določena v tej določbi za dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice, uporablja tudi za najem privezov za plovila.

21

V zvezi s tem je treba poudariti, da v skladu s členom 96 Direktive o DDV vsaka država članica uporablja splošno stopnjo DDV, ki je enaka za dobave blaga in za opravljanje storitev.

22

Člen 98 te direktive z odstopanjem določa možnost uporabe nižjih stopenj DDV. Zato so v Prilogi III k tej direktivi izčrpno naštete dobave blaga in opravljanje storitev, za katere se lahko uporabijo nižje stopnje (sodba z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium, C‑573/15, EU:C:2017:189, točka 21).

23

Natančneje, Priloga III, točka 12, k Direktivi o DDV državam članicam dopušča, da uporabijo nižjo stopnjo DDV za „nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice“.

24

V obravnavanem primeru se postavlja vprašanje, ali je mogoče dajanje v najem privezov za plovila glede na Prilogo III, točka 12, k Direktivi o DDV izenačiti z dajanjem v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice.

25

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je treba po eni strani določbe, ki pomenijo odstopanje od nekega načela, razlagati ozko. Na drugi strani je treba pojme, ki so uporabljeni v Prilogi III k Direktivi o DDV, razlagati v skladu z običajnim pomenom zadevnih izrazov (sodba z dne 10. novembra 2016, Baštová, C‑432/15, EU:C:2016:855, točki 59 in 60, ter navedena sodna praksa).

26

Priloga III, točka 12, k Direktivi o DDV določa različne storitve „nastanitve“, za katere se lahko uporablja nižja stopnja DDV.

27

Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 25 te sodbe, je treba pojem „nastanitev“ v smislu Priloge III, točka 12, k Direktivi o DDV razlagati ozko in ne razširiti področja uporabe te določbe na storitve, ki niti niso navedene v besedilu navedene določbe niti niso neločljivo povezane s tem pojmom.

28

Vendar dajanje v najem privezov za plovila po eni strani ni navedeno v besedilu Priloge III, točka 12, k Direktivi o DDV, po drugi strani pa ni neločljivo povezano s pojmom „nastanitev“, temveč je njegov prvi namen, da se omogoči imobilizacija plovil ob pomol in s tem njihova zaščita.

29

Iz navedenega je razvidno, da se Priloga III, točka 12, k Direktivi o DDV ne sme razumeti tako, da državi članici omogoča uporabo nižje stopnje DDV za dajanje v najem privezov za plovila.

30

Ta razlaga je poleg tega potrjena s cilji, ki jim sledi ureditev nižje stopnje DDV.

31

V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba zakonodajalcu Unije priznati široko diskrecijsko pravico, glede na to, da mora ob sprejetju davčnega ukrepa sprejemati politične, gospodarske in socialne odločitve ter prednostno razvrščati različne interese ali mora izvesti kompleksne presoje (sodba z dne 7. marca 2017, RPO, C‑390/15, EU:C:2017:174, točka 54).

32

V tem splošnem okviru je treba poudariti, da je zakonodajalec Unije s sprejetjem Priloge III k Direktivi o DDV želel zagotoviti, da se lahko za bistveno blago ter blago in storitve, ki ustrezajo socialnim ali kulturnim ciljem, uporabi nižja stopnja DDV, če to ne pomeni tveganja ali pomeni le nizko stopnjo tveganja za izkrivljanje konkurence (sodba z dne 4. junija 2015, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑161/14, neobjavljena, EU:C:2015:355, točka 25).

33

Natančneje, s tem, da se državam članicam v točki 12 te priloge dopusti možnost uporabe nižje stopnje DDV za različne oblike nastanitve, zlasti počitniške nastanitve, s čimer se tako zadosti bistveni potrebi vsakogar, ki potuje, se lahko olajša dostop do zadevnih storitev.

34

Dopustitev možnosti uporabe nižje stopnje DDV za storitve dajanja v najem privezov za plovila pa očitno ni utemeljena glede na tak socialni cilj, saj jadrnice in motorna plovila, kot so ta, za katera gre v postopku v glavni stvari, ne služijo – oziroma ne služijo prvenstveno – kot kraj nastanitve.

35

Nazadnje, v nasprotju z dvomi predložitvenega sodišča razlaga točke 12 Priloge III k Direktivi o DDV, kot izhaja iz točke 29 te sodbe, ne krši načela davčne nevtralnosti.

36

To načelo namreč nasprotuje temu, da se z vidika DDV podobno blago ali podobne storitve, ki si medsebojno konkurirajo, obravnavajo različno (sodba z dne 27. junija 2019, Belgisch Syndicaat van Chiropraxie in drugi, C‑597/17, EU:C:2019:544, točka 47 in navedena sodna praksa).

37

V zvezi s tem zadostuje poudariti, kot je razvidno iz točke 34 te sodbe, da storitve dajanja v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice na eni strani ter storitve dajanja v najem privezov za plovila na drugi strani opravljajo različne funkcije in torej niso v konkurenčnem položaju.

38

Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 98(2) Direktive o DDV v povezavi s Prilogo III, točka 12, k tej direktivi razlagati tako, da se nižja stopnja DDV, določena v tej določbi za dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice, ne uporablja za dajanje v najem privezov za plovila.

39

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Člen 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v povezavi s Prilogo III, točka 12, k tej direktivi je treba razlagati tako, da se nižja stopnja davka na dodano vrednost, določena v tej določbi za dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice, ne uporablja za dajanje v najem privezov za plovila.