–

za Exportslachterij J. Gosschalk en Zn. BV L. J. Steenbergen in K. Horstman, advocaten,

–

za Compaxo Vlees Zevenaar BV, Ekro BV, Vion Apeldoorn BV in Vitelco BV K. Defares in J. Jansen, advocaten,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in M. L. Noort, agentki,

–

za dansko vlado J. Nymann-Lindegren, agent, skupaj z R. Holdgaardom in P. Bieringom, advokater,

–

za madžarsko vlado M. Z. Fehér in M. M. Tátrai, agenta,

–

za švedsko vlado A. Falk, C. Meyer-Seitz, H. Shev, J. Lundberg in H. Eklinder, agentke,

–

za vlado Združenega kraljestva S. Brandon in D. Guðmundsdóttir, agenta, skupaj z B. McGurkom, barrister,

–

za Evropsko komisijo W. Roels in B. Hofstötter, agenta,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago členov 26 in 27(4) Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 200) ter Priloge VI k tej uredbi.

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med, prvič, družbo Exportslachterij J. Gosschalk en Zn. BV (v nadaljevanju: Gosschalk) ter, drugič, družbami Compaxo Vlees Zevenaar BV, Ekro BV, Vion Apeldoorn BV in Vitelco BV (v nadaljevanju: Compaxo in druge družbe) na eni strani in Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, Nizozemska) (v nadaljevanju: minister) na drugi strani glede načina izračuna pristojbin, dolgovanih iz naslova uradnih nadzorov, ki so bili opravljeni v klavnicah družbe Gosschalk ter družbe Compaxo in drugih družb.

3

V uvodnih izjavah 11, 13, 14 in 32 Uredbe št. 882/2004 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Vsebina in področje uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Ta uredba določa splošna pravila za izvajanje uradnega nadzora, da se preveri upoštevanje pravil, s ciljem zlasti:

5

Člen 2 navedene uredbe med drugim vsebuje te opredelitve:

[…]

[…]

[…]“

6

Člen 3 Uredbe št. 882/2004, naslovljen „Splošne dolžnosti glede organizacije uradnega nadzora“, v odstavku 1 določa:

„Države članice zagotovijo, da se uradni nadzor opravlja redno, na podlagi tveganja in z ustrezno pogostnostjo, da se dosežejo cilji te uredbe […].“

7

Člen 4 te uredbe, naslovljen „Določitev pristojnih organov in operativna merila“, v odstavku 2 določa:

„Pristojni organi zagotovijo:

[…]

[…]“

8

Člen 6 navedene uredbe, ki se nanaša na „Osebje, ki opravlja uradni nadzor“, določa:

„Pristojni organ zagotovi, da vse osebje, ki opravlja uradni nadzor:

9

Člen 8(3) Uredbe št. 882/2004, naslovljen „Postopki nadzora in preverjanja“, določa:

„Pristojni organi imajo vzpostavljene postopke:

[…]“

10

Naslov II Uredbe št. 882/2004, ki določa pravila, ki se nanašajo na „Uradni nadzor držav članic“, vsebuje med drugim poglavje VI, ki se nanaša na „Financiranje uradnega nadzora“, ki zajema člene od 26 do 29.

11

Člen 26 te uredbe, naslovljen „Splošno načelo“, določa:

„Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za potrebno osebje in druge vire za uradni nadzor na kateri koli način, ki se jim zdi primeren, vključno s splošno obdavčitvijo ali določanjem pristojbin ali dajatev.“

12

Člen 27 navedene uredbe, naslovljen „Pristojbine ali dajatve“, določa:

„1.   Države članice lahko pobirajo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora.

[…]

4.   Pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora v skladu z odstavkom 1 ali 2:

[…]

10.   Brez poseganja v stroške, ki izhajajo iz stroškov po členu 28, države članice za izvajanje te uredbe ne pobirajo nobenih drugih pristojbin razen tistih iz tega člena.

[…]“

13

V Prilogi VI k Uredbi št. 882/2004, naslovljeni „Merila, ki jih je treba upoštevati pri izračunu pristojbin“, so navedeni:

„1. Plače osebja, ki je vključeno v uradni nadzor

2. Stroški za osebje, ki je vključeno v uradni nadzor, vključno z objekti in napravami, orodjem, opremo, usposabljanjem, potnimi in pripadajočimi stroški

3. Stroški laboratorijskih preiskav in vzorčenja“.

14

Člen 2 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 75), naslovljen „Opredelitve“, določa:

„1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

[…]

[…]

[…]“

15

Člen 4(1) te uredbe, ki se nanaša na „Splošna načela uradnega nadzora v zvezi z vsemi proizvodi živalskega izvora, ki spadajo v obseg te uredbe“, določa:

„Države članice zagotovijo, da nosilci živilske dejavnosti nudijo vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se uradni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ, lahko opravi učinkovito.

Še zlasti:

16

Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Sveže meso“, določa:

„Države članice zagotovijo, da se uradni nadzor v zvezi s svežim mesom opravlja v skladu s Prilogo I.

[…]

[…]

17

Regeling van de Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit nr. 2164, houdende retributies betreffende werkzaamheden van de [Nederlandse Voedsel- en Warenautoriteit (NVWA)] en [Algemene Inspectiedienst (AID)] (Regeling retributies veterinanire en hygiënische aangelegenheden I) (odlok ministra za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane št. 2164 o pristojbinah za naloge, ki jih opravljata nizozemska uprava za varnost hrane in živil (NVWA) ter splošna inšpekcijska služba (AID) (odlok o pristojbinah za veterinarske in higienske zadeve I)) z dne 4. maja 2009 v različici, ki je veljala od 3. aprila 2013 do 28. februarja 2014, vsebuje poglavje 5 o zakolu, iz katerega med drugim izhaja:

„§1. Uradni nadzor v okviru zakola domačih parkljarjev in kopitarjev

Člen 15

Za nadzor, na katerega se nanašajo določbe člena 4(2) v povezavi s členom 5(1) Uredbe [št. 854/2004], ki ga v delovnem času, določenem za zakol domačih parkljarjev in kopitarjev, opravi uradni veterinar ali uradni preglednik, zaposlen pri NVWA, ponudnik storitve plača pristojbino, ki vključuje:

Člen 16

Za naloge v zvezi s post mortem pregledom iz poglavja I, poglavja II, poglavja III in poglavja IV, točka B, oddelka IV Priloge I k Uredbi [št. 854/2004], ki se nanašajo na domače parkljarje in kopitarje, ki jih opravi uradni preglednik v okviru izvajanja sporazuma o inšpekcijskem pregledu rdečega mesa, ponudnik storitve plača pristojbino, ki vključuje:

[…]“

18

V poglavju 10 tega odloka, naslovljenem „Druge dodatne pristojbine“, je med drugim določeno:

„Člen 50

Člen 51

Člen 52

Člen 53

[…]

19

Poglavje 11 navedenega odloka, naslovljeno „Osnovna pavšalna pristojbina“, določa:

„Člen 54

20

Cilj Regeling van de Staatssecretaris van Economische Zaken nr. WJZ/14033284, houdende vaststelling van tarieven voor werkzaamheden van de NVWA (Regeling NVWA-tarieven) (odlok državnega sekretarja za gospodarske zadeve št. WJZ/14033284 o določitvi tarif za naloge, ki jih izvaja NVWA (odlok o tarifah NVWA)) z dne 20. februarja 2014, ki je začel veljati 1. marca 2014, je vzpostavitev novega poenostavljenega sistema tarif za inšpekcijske in nadzorne naloge, ki jih uradniki NVWA opravljajo med drugim v skladu z veterinarskimi in higienskimi predpisi. Ta odlok v podobni obliki prevzema določbe odloka o pristojbinah v veterinarskih in higienskih zadevah I, navedene v točkah od 17 do 19 te sodbe.

21

Družba Gosschalk upravlja klavnico, ki predeluje in trži svinjsko meso. Zato je bila predmet uradnih nadzorov, katerih namen je bil zagotoviti, da se spoštujeta Uredba št. 882/2004 in odlok o tarifah NVWA.

22

Te nadzore v okviru ante mortem in post mortem pregledov opravljajo zlasti, na eni strani, uradni veterinarji in pregledniki, zaposleni pri NVWA, ki je v ta namen določen pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004, in na drugi strani, napoteni uradni pregledniki družbe Kwaliteitskeuring Dierlijke Sector (KDS), ki je po navedbah nizozemske vlade neprofitna zasebna družba.

23

Za kritje stroškov, nastalih s temi inšpekcijskimi nalogami, minister od klavnic pobira pristojbine na podlagi člena 27(1) in (4)(a) Uredbe št. 882/2004 in Priloge VI, točki 1 in 2, k tej uredbi ter odloka o tarifah NVWA.

24

V praksi klavnica pri NVWA vloži zahtevo, v kateri natančno navede, katere inšpekcijske naloge je treba opraviti, koliko uradnih veterinarjev in uradnih preglednikov bo potrebnih ter koliko časa, izraženega v četrturnih enotah, bo potrebnega za opravljanje teh nalog.

25

Ko so inšpekcijske naloge opravljene, minister klavnici zaračuna zneske, dolgovane iz tega naslova. Za vsakega uradnega veterinarja in uradnega preglednika, ki je opravljal inšpekcijske naloge, mora klavnica tako plačati osnovni pavšalni znesek in znesek za vsako četrturno enoto, porabljeno za navedene naloge. Če inšpekcijske naloge trajajo dlje, kot je bilo predvideno, mora klavnica plačati dodaten znesek za vsako dodatno četrturno enoto. Če pa so inšpekcijske naloge končane prej, kot je bilo načrtovano, mora klavnica vseeno plačati naročene, vendar neopravljene četrturne enote.

26

V sporu o glavni stvari je družba Gosschalk prejela več računov, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo pristojbin za kritje inšpekcijskih nalog, ki sta jih med letoma 2013 in 2016 v njenih prostorih opravili NVWA in družba KDS. Ker je družba Gosschalk menila, da so pravila za pobiranje teh pristojbin v nasprotju s sodbo z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd (C‑112/15, EU:C:2016:185), je pri ministru vložila pritožbe, po njihovi zavrnitvi pa je vložila tožbo pri College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska).

27

Predložitveno sodišče – sklicujoč se zlasti na težave pri razlagi Uredbe št. 882/2004, predvsem njene Priloge VI, točki 1 in 2, ter na nesoglasja v zvezi s tem med strankama v postopku v glavni stvari – meni, da je v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, da Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje.

28

To nesoglasje se nanaša, prvič, na razmejitev pojma „osebje, ki je vključeno v uradni nadzor“. Predložitveno sodišče na eni strani opozarja, da v Uredbi št. 882/2004 ni natančno določen pomen tega pojma, ki se pojavi v točkah 1 in 2 Priloge VI k tej uredbi, na drugi strani pa, da v nasprotju s tem, kar trdi družba Gosschalk, iz sodbe z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd (C‑112/15, EU:C:2016:185), ni mogoče sklepati, da so s tem pojmom zajeti samo uradni veterinarji in uradni pregledniki, ki dejansko opravljajo uradni nadzor. Ob tem predložitveno sodišče dvomi tudi glede širše razlage ministra, v skladu s katero je mogoče plače in stroške upravnega osebja in drugih uslužbencev naložiti klavnici.

29

Predložitveno sodišče navaja, da tako člen 5(1) Direktive Sveta z dne 29. januarja 1985 o financiranju zdravstvenih inšpekcij in nadzora svežega in perutninskega mesa (85/73/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 161) kot člen 81(a) Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL 2017, L 95, str. 1) dovoljujeta kritje upravnih stroškov ter stroškov in plač podpornega in upravnega osebja. Na podlagi primerjave – ker so v Prilogi VI k Uredbi št. 882/2004 navedeni le stroški za osebje, ki je vključeno v uradni nadzor – naj bi bilo mogoče sklepati, da stroškov upravnega in podpornega osebja ni mogoče kriti.

30

Kljub temu naj bi izraz „osebje, ki je vključeno v uradni nadzor“ omogočal dovolj manevrskega prostora za vključitev drugih oseb, ki niso uradni veterinarji in uradni pregledniki, če prav tako prispevajo k izvedbi uradnega nadzora v klavnicah. Poleg tega naj ne bi nič kazalo na to, da je zakonodajalec Unije želel, da bi bila ureditev v Uredbi št. 882/2004 strožja od prejšnje ureditve, vzpostavljene z Direktivo 85/73, niti da je imel namen domnevno strožjo ureditev iz Uredbe št. 882/2004 omiliti z Uredbo št. 2017/625.

31

Stranki iz postopka v glavni stvari se, drugič, ne strinjata o tem, kako je treba obravnavati za uradni nadzor naročene, vendar neopravljene četrturne enote. Medtem ko družba Gosschalk trdi, da se ne bi smele zaračunati, minister ugovarja, da je klavnica odgovorna za natančnost ocenjenega števila četrturnih enot, ki so potrebne za inšpekcijske naloge, in da organizacija inšpekcijskih nalog, ki jih morajo opraviti uslužbenci NVWA, ni prožna.

32

Tretjič, stranki iz postopka v glavni stvari se ne strinjata glede razlage tarif, ki se uporabljajo za napotene veterinarje. Ker NVWA na eni strani za opravo inšpekcijskih nalog včasih uporabi uradne veterinarje, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in jih plača občutno manj, kot zaračuna klavnicam, družba Gosschalk trdi, da je minister tako ustvaril skoraj 8.500.000 EUR dobička. Na drugi strani naj bi bili napoteni uradni pregledniki družbe KDS ali agencij za zagotavljanje začasnega dela plačani le v višini števila dejansko opravljenih četrturnih enot, čeprav so naročene, vendar neopravljene četrturne enote klavnici zaračunane. Po mnenju ministra pa je namen te prakse ohraniti enake tarife za vse stranke, ustvarjeni presežek pa uporabiti za kritje splošnih stroškov NVWA.

33

Predložitveno sodišče dvomi o združljivosti te prakse s pravom Unije, ker v tem primeru ni treba plačati nobenega osebja, zaposlenega pri NVWA.

34

Četrtič, družba Gosschalk se pritožuje, da tarife, ki se uporabljajo za napotene veterinarje, družbi KDS omogočajo, da oblikuje rezervo, namenjeno kritju morebitnih stroškov, ki bi nastali v primeru katastrofe. Rezerva naj torej ne bi imela neposredne zveze s konkretno opravljenimi inšpekcijskimi nalogami, tako da naj za stroške, uporabljene v ta namen, ne bi bilo mogoče šteti, da so povezani z osebjem, ki je dejansko vključeno v opravljanje inšpekcijskih nalog. Minister meni, da je treba zagotoviti, da bo v primeru nepredvidenih okoliščin, kot je epizootska bolezen, ki bi za daljši čas ustavila klanje živali, še naprej mogoče kriti stroške osebja in usposabljanja, ne da bi bilo treba osebje odpustiti, tudi če družba KDS ne bi več prejemala dohodkov. Rezerva naj bi tako omogočala ponovno opravljanje pregledov takoj po koncu take krize. Iz tega naj bi izhajalo, da se rezerva nanaša na zneske, potrebne za kritje dejansko nastalih stroškov. Znesek te rezerve, za katero se meni, da je nujna, naj bi znašal polovico povprečnega prometa, ki ga je družba KDS ustvarila v zadnjih dveh letih pred uvedbo rezerve, ki se ji prišteje znesek 500.000 EUR.

Čeprav je predložitveno sodišče v odločbi z dne 14. oktobra 2010 ugotovilo, da je ta rezerva skladna s členom 27 Uredbe št. 882/2004, zdaj dvomi o pravilnosti te presoje. Sprašuje se o merilih, na podlagi katerih je mogoče določiti njeno zgornjo mejo, in o vplivu okoliščine, da se ta rezerva oblikuje za zasebno družbo, v obravnavanem primeru za družbo KDS, ki jo NVWA uporablja za najem uradnih preglednikov, čeprav naj bi se izpad prihodkov sam po sebi štel za del normalnega tveganja podjetja. Poleg tega naj v primeru likvidacije ali stečaja družbe KDS ne bi bilo jasno, kdo je upravičenec do že oblikovane rezerve.

35

V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

36

Minister je s štirimi računi, izdanimi med oktobrom 2016 in februarjem 2017, družbi Compaxo in drugim družbam naložil plačilo zneska v višini od 15.422,35 EUR do 49.628,22 EUR, ki naj bi kril inšpekcijske naloge, opravljene v vsaki od njihovih klavnic.

37

Po neuspešni vložitvi pritožb zoper te račune so družba Compaxo in druge družbe vložile tožbo pri College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve), ki je predložitveno sodišče v tej zadevi.

38

Ker družba Compaxo in druge družbe menijo, da iz sodbe z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd (C‑112/15, EU:C:2016:185), izhaja, da je mogoče upoštevati samo plače in stroške tistih oseb, ki dejansko opravljajo nadzor, te družbe pred predložitvenim sodiščem trdijo, da številnih stroškov, kot so stroški za prostore, splošni materialni stroški, stroški amortizacije, pisarniški stroški, specifični stroški (službena obleka), stroški za prevoz na delo in z dela ali stroški podizvajalskega osebja, ni mogoče šteti za stroške v smislu Priloge VI, točki 1 in 2, k Uredbi št. 882/2004. Poleg tega naj iz navedenih računov ne bi bilo jasno razvidno, kaj zajema postavka „inšpekcijske naloge“. Minister v zvezi s tem navaja, da izračun urne postavke, upoštevane v tej postavki, vključuje stroške tehničnega upravljanja in načrtovanja inšpekcijskih pregledov, ki jih je treba opredeliti kot „plače in druge stroške za osebje, ki je vključeno v nadzor“, ker inšpekcijskih nalog ni mogoče opraviti brez določene podpore, kot je priprava navedenega načrtovanja.

39

V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za gospodarske zadeve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo tri vprašanja, ki so enaka kot prvo, drugo in tretje –točka (a) – vprašanje, ki jih je isto sodišče Sodišču postavilo v zadevi C‑477/18.

40

Družba Gosschalk je po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 10. oktobra 2019, predlagala, naj se na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka.

41

V utemeljitev svojega predloga družba Gosschalk v bistvu navaja, da je generalni pravobranilec proučil zgodovino nastanka Uredbe št. 882/2004, medtem ko se ta vidik v ustnem delu postopka pred Sodiščem ni obravnaval. Zato meni, da mora imeti možnost predložiti svoja stališča v zvezi s tem, zlasti ker naj bi se generalni pravobranilec pri tej preučitvi oprl na nepopolne informacije, saj ni niti omenil niti upošteval spremembe Evropskega parlamenta iz poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uradnem nadzoru krme in živil (2003/0030 (COD)), ki bi morala voditi do ozke razlage Priloge VI k Uredbi št. 882/2004.

42

V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu s členom 252, drugi odstavek, PDEU dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih se v skladu s Statutom Sodišča Evropske unije zahteva njegovo sodelovanje. Sodišča ne zavezujejo niti ti predlogi niti obrazložitev, ki generalnega pravobranilca pripelje do njih (sodba z dne 22. novembra 2018, MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia, C‑295/17, EU:C:2018:942, točka 25 in navedena sodna praksa).

43

Spomniti je treba tudi, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik zainteresiranim strankam ne dajeta možnosti, da podajo odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca. Zato nestrinjanje zainteresirane stranke s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca ne glede na vprašanja, ki jih ta preizkusi v njih, samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega dela postopka (glej v tem smislu sodbo z dne 22. novembra 2018, MEO – Serviços de Comunicações e Multimédia, C‑295/17, EU:C:2018:942, točka 26 in navedena sodna praksa).

44

Družba Gosschalk pa v predlogu za ponovno odprtje ustnega dela postopka izpodbija preučitev generalnega pravobranilca v sklepnih predlogih v zvezi z zgodovino nastanka Uredbe št. 882/2004, ki naj ne bi bila predmet razprave v ustnem delu postopka in naj bi poleg tega temeljila na nepopolnih informacijah.

45

Sodišče sicer lahko na podlagi člena 83 svojega poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.

46

V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Namreč, zainteresirane stranke, ki so se udeležile tega postopka – zlasti družba Gosschalk – so lahko tako v pisnem kot v ustnem delu tega postopka predložile pravne elemente, za katere menijo, da so upoštevni za to, da lahko Sodišče odgovori na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, zlasti tiste za razlago Priloge VI k Uredbi št. 882/2004.

47

Zato Sodišče meni, da ima na voljo vse potrebne elemente za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe in da nobeden od elementov, na katere se sklicuje družba Gosschalk v utemeljitev svojega predloga za ponovno odprtje ustnega dela postopka, ne upravičuje ponovnega odprtja v skladu s členom 83 Poslovnika.

48

V teh okoliščinah Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

49

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem v zadevah C‑477/18 in C‑478/18, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(1) in (4)(a) Uredbe št. 882/2004 v povezavi s Prilogo VI, točki 1 in 2, k tej uredbi razlagati tako, da lahko države članice za plače in stroške upravnega in podpornega osebja štejejo, da spadajo med stroške uradnega nadzora v smislu teh določb in da ne presegajo stroškov, ki jih nosijo pristojni organi v smislu člena 2, točka 4, navedene uredbe.

50

Najprej je treba opozoriti, prvič, da čeprav se predložitveno sodišče izrecno sklicuje na nekatere povezane stroške, kot so ti, navedeni v točki 39 te sodbe, je postopek, uveden s členom 267 PDEU, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo drugim zagotavlja elemente razlage prava Unije, ki jo ti potrebujejo za rešitev spora, o katerem odločajo. Naloga Sodišča je namreč, da nacionalnemu sodišču pojasni vsebino pravil prava Unije, da bi mu omogočilo pravilno uporabo teh pravil za dejansko stanje, o katerem odloča, ne pa da jih uporabi samo (glej v tem smislu sodbi z dne 21. junija 2007, Omni Metal Service, C‑259/05, EU:C:2007:363, točka 15, in z dne 5. julija 2016, Ognyanov, C‑614/14, EU:C:2016:514, točka 16).

51

Drugič, poudariti je treba – kot je to storil generalni pravobranilec v točki 40 sklepnih predlogov – da se z Uredbo št. 882/2004 pravila, ki se uporabljajo za uradni nadzor, samo delno harmonizirajo. Iz tega izhaja, da imajo države članice določeno polje proste presoje, da prek „pristojnega organa“ v smislu člena 2, točka 4, te uredbe organizirajo uradni nadzor, da se preveri upoštevanje pravil, s ciljem – kot je določeno v členu 1(1) navedene uredbe – na eni strani preprečiti, odpraviti ali na sprejemljivo raven zmanjšati tveganje za ljudi in živali, neposredno ali prek okolja, in na drugi strani jamčiti pošteno ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov.

52

Glede na to in dokler je zagotovljena učinkovitost uradnega nadzora, izbire nizozemskega pristojnega organa – da uporabi neprofitno zasebno družbo, v tem primeru družbo KDS, da ji ta da na voljo inšpekcijske pomočnike kot uradne preglednike – ni mogoče izpodbijati, saj ni razvidno, da bi taka izbira lahko povzročila izkrivljanje konkurence med zasebnimi subjekti.

53

Ob tem pojasnilu je treba opozoriti – kot je Sodišče navedlo v sodbi z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd (C‑112/15, EU:C:2016:185, točka 34) – da se jezikovne različice Uredbe št. 882/2004 razlikujejo glede izrazov, uporabljenih v Prilogi VI k tej uredbi za opredelitev kategorije oseb, katerih stroške je mogoče kriti s pristojbinami. Tako se v tej uredbi nemška („des für die amtlichen Kontrollen eingesetzten Personals“) in francoska različica („personnel chargé des contrôles officiels“) nanašata na osebje, ki opravlja nadzor, medtem ko so v angleški („staff involved in the official controls“) in italijanski različici („personale partecipante ai controlli ufficiali“) uporabljeni izrazi, ki bi se lahko nanašali na širši krog oseb. Kar zadeva dansko različico navedene uredbe, je v točki 1 te priloge navedeno, da se s pristojbinami lahko financirajo plače osebja, ki opravlja uradni nadzor („lønninger til personale, der udfører offentlig kontrol“), čeprav je v točki 2 iste priloge z izrazi s širšim pomenom navedeno, da se lahko financirajo stroški osebja v zvezi z uradnim nadzorom („personaleudgifter i forbindelse med offentlig kontrol“).

54

V nizozemski različici Priloge VI k Uredbi št. 882/2004 se razlikuje med osebjem, odgovornim za uradni nadzor („het personeel dat betrokken bij de oficiële controles“), ki je navedeno v točki 1 te priloge, in osebjem, odgovornim za izvedbo uradnega nadzora („het personeel dat betrokken is bij de uitvoering van de oficiële controles“), ki je navedeno v točki 2 navedene priloge.

55

Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, je treba v primeru razhajanj med jezikovnimi različicami besedila prava Unije zadevno določbo razlagati glede na njeno sobesedilo, splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je. Tudi zgodovina nastanka določbe prava Unije je lahko upoštevna za razlago te določbe (glej v tem smislu sodbi z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet, C‑583/11 P, EU:C:2013:625, točka 50, in z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd, C‑112/15, EU:C:2016:185, točka 36).

56

Najprej je treba navesti, da je zahteva po učinkovitosti uradnega nadzora, ki je v Uredbi št. 882/2004 večkrat omenjena, glavna skrb zakonodajalca Unije. Tako morajo pristojni organi v skladu s členom 4(2)(a) te uredbe zagotoviti učinkovitost in primernost uradnega nadzora živih živali, krme in živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in razpečavanja ter uporabe krme. Člen 8(3)(a) navedene uredbe določa tudi, da imajo pristojni organi vzpostavljene postopke za preverjanje učinkovitosti uradnega nadzora, ki ga opravljajo. Poleg tega je v uvodni izjavi 11 Uredbe št. 882/2004 navedeno, da morajo pristojni organi za opravljanje uradnega nadzora izpolnjevati številna merila, da zagotovijo svojo nepristranskost in učinkovitost. Ti organi morajo imeti zadosti ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja ter primerne objekte, naprave in opremo za pravilno opravljanje svojih dolžnosti. Člen 4(1) Uredbe št. 854/2004 določa tudi, da morajo nosilci živilske dejavnosti nuditi vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se uradni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004, lahko opravi učinkovito.

57

V ta namen države članice v skladu s členom 26 Uredbe št. 882/2004 v povezavi z uvodno izjavo 32 te uredbe zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva zlasti za osebje, potrebno za organizacijo uradnega nadzora.

58

V ta namen člen 27(1) in (4)(a) navedene uredbe določa, da lahko države članice pobirajo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora, pod pogojem, da pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, niso višje od stroškov, ki jih nosijo odgovorni pristojni organi v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k tej uredbi.

59

Čeprav je jasno, da je učinkovitost uradnega nadzora odvisna predvsem od kakovosti inšpekcij, ki jih opravijo uradni veterinarji in uradni pregledniki, k temu prispeva tudi upravno in podporno osebje.

60

Namreč, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 49 sklepnih predlogov, je naloga upravnega in podpornega osebja, da uradne veterinarje in uradne preglednike razbremeni logistične organizacije inšpekcijskih nalog in da prispeva k spremljanju tega nadzora, pri čemer je to spremljanje opredeljeno v členu 2, točka 8, Uredbe št. 882/2004.

61

Spremljanje tako v celoti prispeva k zagotavljanju učinkovitosti uradnega nadzora, zlasti s tem, da pripomore k identifikaciji klavnic, kjer obstajajo tveganja, in s tem k določitvi pogostosti uradnega nadzora, ki mora biti v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 882/2004 v povezavi z uvodno izjavo 13 te uredbe redna in sorazmerna s tveganjem.

62

Tako upravno in podporno osebje uradnim veterinarjem omogoča, da se osredotočijo na svoje inšpekcijske naloge v ožjem pomenu.

63

Kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 51 sklepnih predlogov, je zakonodajalec Unije s tem, da je pojasnil, da morajo države članice sistem financiranja vzpostaviti, da zagotovijo „organiziranje“, in ne samo „opravljanje“ uradnega nadzora, želel, da je namen tega financiranja državam članicam omogočiti, da uvedejo celovit sistem uradnega nadzora in se pri tem ne omejijo le na konkretno opravljanje nalog nadzora.

64

V teh okoliščinah se lahko z navedenim financiranjem krijejo tudi plače in stroški upravnega in podpornega osebja.

65

Vendar, da se ne bi presegli stroški, ki jih nosijo odgovorni pristojni organi v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k Uredbi št. 882/2004, in da se ne bi kršila člen 27(4)(a) te uredbe in načelo sorazmernosti, je mogoče pri izračunu pristojbin upoštevati le tisti čas dela upravnega in podpornega osebja, ki je potreben za dejavnosti, ki so neločljivo povezane z izvajanjem uradnega nadzora.

66

Iz tega izhaja, da je treba člen 27(1) in (4)(a) Uredbe št. 882/2004 v povezavi s Prilogo VI, točki 1 in 2, k tej uredbi razlagati tako, da lahko države članice za plače in stroške upravnega in podpornega osebja štejejo, da spadajo med stroške uradnega nadzora in da ne presegajo stroškov, ki jih nosijo pristojni organi, v sorazmerju s časom, ki ga to osebje objektivno potrebuje za dejavnosti, ki so neločljivo povezane z izvajanjem uradnega nadzora.

67

V zvezi s tem je treba navesti, da je treba pojem „pripadajoči stroški“ iz točke 2 Priloge VI k Uredbi št. 882/2004 razlagati ozko, ker bi se sicer seznamu iz te priloge odvzel polni učinek. Iz besedila člena 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 je namreč razvidno, da so v navedeni prilogi taksativno našteti elementi, ki jih je mogoče upoštevati pri izračunu zneska pristojbin, povezanih z uradnim nadzorom, opravljenim v klavnicah (sodba z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd, C‑112/15, EU:C:2016:185, točka 33).

68

Razlaga, navedena v točki 67 te sodbe, je podprta z zgodovinskim ozadjem, v katero spada ureditev Unije v zvezi z uradnim nadzorom. Namreč, kot navaja predložitveno sodišče in kot je bilo poudarjeno v točki 30 te sodbe, niti iz besedila niti iz pripravljalnih dokumentov za Uredbo 2017/625 ni mogoče razbrati nikakršnega namena zakonodajalca Unije glede opustitve ureditve, ki velja v okviru Uredbe št. 882/2004. Prav tako iz besedila in pripravljalnih dokumentov za Uredbo št. 882/2004 ni razviden nikakršen namen tega zakonodajalca glede oddaljitve od razlage povračljivih stroškov iz Direktive 85/73.

69

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo in drugo vprašanje v zadevah C‑477/18 in C‑478/18 odgovoriti, da je treba člen 27(1) in (4)(a) Uredbe št. 882/2004 v povezavi s Prilogo VI, točki 1 in 2, k tej uredbi razlagati tako, da lahko države članice za plače in stroške upravnega in podpornega osebja štejejo, da spadajo med stroške uradnega nadzora v smislu teh določb in da ne presegajo stroškov, ki jih nosijo pristojni organi v smislu člena 2, točka 4, navedene uredbe, v sorazmerju s časom, ki ga to osebje objektivno potrebuje za dejavnosti, ki so neločljivo povezane z izvajanjem uradnega nadzora.

70

Predložitveno sodišče s tema vprašanjema v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 v povezavi s Prilogo VI k tej uredbi razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se klavnicam zaračunale pristojbine za uradni nadzor za tiste četrturne enote, ki so jih te klavnice pri pristojnih organih v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 naročile, dejansko pa niso bile opravljene.

71

Najprej je treba navesti, da je iz predložitvene odločbe razvidno, da v primeru, da se uradni nadzor konča prej, kot je bilo načrtovano, nizozemski predpisi iz postopka v glavni stvari določajo, da so uradni veterinarji in uradni pregledniki NVWA plačani za četrturne enote, ki jih je klavnica, v kateri je bil opravljen nadzor, naročila, vendar niso bile opravljene.

72

Ob tem iz člena 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 izhaja, da pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, niso višje od stroškov, ki jih nosijo odgovorni pristojni organi v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k tej uredbi.

73

Ta določba, ki konkretizira načelo sorazmernosti, potrjuje pravilo iz člena 27(1) navedene uredbe, v skladu s katerim lahko države članice pobirajo le pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnega nadzora.

74

Sicer se – kot je trdila Evropska komisija v pisnem stališču – na prvi pogled zdi, da so pristojbine, ki ustrezajo časovnim enotam dela, ki jih je klavnica, v kateri je bil opravljen nadzor, naročila, vendar na koncu niso bile opravljene, višje od stroškov, ki jih nosijo pristojni organi v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004.

75

Vendar – kot je bilo poudarjeno v točki 57 te sodbe – je bila zahteva po učinkovitosti uradnega nadzora glavna skrb zakonodajalca Unije ob pripravi Uredbe št. 882/2004.

76

Zato ta uredba ne nasprotuje temu, da se pristojbine pobirajo za časovne enote nadzora, ki jih naroči klavnica, vendar niso opravljene, kadar bi nepobiranje teh pristojbin lahko vplivalo na učinkovitost sistema uradnega nadzora.

77

V sistemu, v katerem se nekatere inšpekcijske naloge opravijo po naročilu klavnic, lahko namreč zahteva po učinkovitosti uradnega nadzora vodi do tega, da se klavnicam naložijo pristojbine za časovne enote nadzora, ki niso bile opravljene, kadar pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 uradnih veterinarjev in uradnih preglednikov ni mogel prerazporediti na uradni nadzor v drugi klavnici.

78

Kot je namreč razvidno iz točke 62 te sodbe, spremljanje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, te uredbe, prispeva k zagotavljanju učinkovitosti uradnega nadzora tako, da omogoča koherentno načrtovanje teh nadzorov in s tem zagotovi, da je v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 882/2004 v povezavi z uvodno izjavo 13 te uredbe pogostost nadzora redna in sorazmerna s tveganjem.

79

Poleg tega to načrtovanje nadzorov pristojnemu organu v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 omogoča, da zagotovi, da ima na voljo potrebno osebje za opravo uradnega nadzora, kot to zahteva člen 26 Uredbe št. 882/2004.

80

Vendar je treba v skladu z načelom sorazmernosti in brez poseganja v izpolnjevanje zahteve po učinkovitosti uradnega nadzora, klavnicam dati možnost, da dovolj zgodaj pred izvedbo uradnega nadzora ta organ obvestijo o svoji želji, da se trajanje tega nadzora skrajša glede na prvotno predvideno trajanje.

81

Navedeni pristojni organ mora v ta namen določiti razumen rok, v katerem lahko klavnice izkoristijo možnost skrajšanja uradnega nadzora in ob izteku katerega bodo dokončno zaračunane prvotno predvidene časovne enote, ne glede na to, ali so bile v celoti opravljene, in o tem obvestiti klavnice.

82

V teh okoliščinah je treba na tretje vprašanje, točka (a), v zadevi C‑477/18 in na tretje vprašanje v zadevi C‑478/18 odgovoriti, da je treba člen 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 v povezavi s Prilogo VI k tej uredbi razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se klavnicam zaračunajo pristojbine za uradni nadzor za tiste četrturne enote, ki so jih te klavnice pri pristojnih organih v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 naročile, dejansko pa niso bile opravljene, če klavnica, ki je predmet tega nadzora, tega organa ni dovolj zgodaj obvestila, da želi, da se čas trajanja nadzora glede na prvotno predvideni čas trajanja skrajša.

83

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem, točka (b), v zadevi C‑477/18 v bistvu sprašuje, ali se lahko odgovor na tretje vprašanje, točka (a), v isti zadevi uporabi tudi v primeru, v katerem na eni strani uradni nadzor opravijo napoteni uradni veterinarji, ki niso plačani za tiste četrturne enote, ki so jih klavnice naročile, vendar niso bile opravljene, in je na drugi strani del pristojbine, ki ustreza naročenim, vendar neopravljenim četrturnim enotam, namenjen kritju splošnih stroškov pristojnega organa v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004.

84

Kot je bilo navedeno v točki 59 te sodbe, iz člena 27(1) in (4)(a) Uredbe št. 882/2004 izhaja, da se pristojbine lahko pobirajo le za financiranje stroškov, ki so dejansko nastali pri izvajanju uradnega nadzora in ki jih nosi pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004.

85

Iz tega izhaja, da če napoteni uradni veterinarji niso plačani za naročene, vendar neopravljene četrturne enote, ta pristojni organ ne more, ne da bi kršil člen 27(1) in (4)(a) navedene uredbe, iz naslova pristojbine, ki je določena v tem členu, pobrati zneska, ki ustreza plačilu, ki bi ga navedeni veterinarji prejeli, če bi se naročene četrturne enote opravile, saj taki zneski ne ustrezajo stroškom uradnega nadzora, ki jih dejansko nosi navedeni pristojni organ.

86

Zato bi lahko pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 klavnici, v kateri je bil izveden nadzor, za vsako naročeno, vendar neopravljeno četrturno enoto kvečjemu zaračunal znesek, ki ustreza pristojbini, zmanjšani za stroške plač napotenih uradnih veterinarjev, če se ugotovi, da tako izračunani ostanek dejansko ustreza splošnim stroškom, ki spadajo v eno ali več kategorij stroškov iz Priloge VI k Uredbi št. 882/2004.

87

Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje, točka (b), v zadevi C‑477/18 odgovoriti, da se lahko odgovor na tretje vprašanje, točka (a), v isti zadevi uporabi v primeru, v katerem na eni strani uradni nadzor opravijo napoteni uradni veterinarji, ki niso plačani za tiste četrturne enote, ki so jih klavnice naročile, vendar niso bile opravljene, in je na drugi strani del pristojbine, ki ustreza tem naročenim, vendar neopravljenim četrturnim enotam, namenjen kritju splošnih stroškov pristojnega organa v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004, če se ugotovi, da del pristojbine, ki ustreza tem četrturnim enotam, ne vključuje stroškov plač neplačanih napotenih uradnih veterinarjev in dejansko ustreza splošnim stroškom, ki spadajo v eno ali več kategorij stroškov iz Priloge VI k tej uredbi.

88

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v zadevi C‑477/18 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(4)(a) in (b) Uredbe št. 882/2004 razlagati tako, da nasprotuje temu, da se povprečna tarifa za klavnice uporablja ne le takrat, kadar uradni nadzor opravijo veterinarji, zaposleni pri pristojnem organu v smislu člena 2, točka 4, navedene uredbe, ampak tudi takrat, kadar ga opravijo napoteni veterinarji, ki so manj plačani.

89

Iz člena 27(4)(b) Uredbe št. 882/2004 izhaja, da se lahko pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, določijo pavšalno na podlagi stroškov, ki jih nosijo pristojni organi v danem obdobju.

90

Možnost, ki je tako priznana pristojnemu organu v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004, da se odloči za pavšalno določene pristojbine, vključuje, da je lahko znesek pristojbine, ki se zaračuna klavnici, odvisno od primera, včasih nižji in včasih višji od stroškov, ki jih je dejansko imel ta organ zaradi uradnega nadzora, obravnavanega posamično.

91

Kot je danska vlada navedla v svojem pisnem stališču, uporaba povprečne tarife prispeva k zagotavljanju enakega obravnavanja klavnic in k neobstoju vsakršne diskriminacije med njimi z izognitvijo temu, da bi se strošek uradnega nadzora spreminjal zlasti glede na naziv, glede na delovno dobo uradnega veterinarja ali glede na to, ali je ta veterinar zaposlen pri navedenem pristojnem organu ali pa je napoten.

92

Kljub temu pa ob upoštevanju člena 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, na splošno ne smejo biti višje od stroškov, ki jih nosijo odgovorni pristojni organi v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k tej uredbi. Zato mora pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 882/2004 – če ugotovi, da je v danem obdobju ustvaril dobiček – znesek pristojbin za naslednje obdobje znižati, sicer krši člen 27(4)(a) in (b) Uredbe št. 882/2004.

93

V teh okoliščinah je treba na četrto vprašanje v zadevi C‑477/18 odgovoriti, da je treba člen 27(4)(a) in (b) Uredbe št. 882/2004 razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se povprečna tarifa za klavnice uporablja ne le takrat, kadar uradni nadzor opravijo veterinarji, zaposleni pri pristojnem organu v smislu člena 2, točka 4, navedene uredbe, ampak tudi takrat, kadar ga opravijo napoteni veterinarji, ki so manj plačani, pod pogojem, da pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, kot celota na splošno niso višje od stroškov, ki jih nosijo odgovorni pristojni organi v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k tej uredbi.

94

Predložitveno sodišče s petim vprašanjem v zadevi C‑477/18 v bistvu sprašuje, ali je treba člen 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 razlagati tako, da nasprotuje temu, da se pri izračunu pristojbin za uradni nadzor upoštevajo stroški vzpostavitve rezerve zasebne družbe, pri kateri pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, te uredbe najame uradne preglednike, kadar je ta rezerva namenjena plačilu plač in stroškov usposabljanja osebja, ki dejansko izvaja uradne nadzore, in osebja, ki omogoča izvedbo uradnega nadzora, v primeru zdravstvene krize.

95

Predložitveno sodišče navaja, da je družba KDS oblikovala rezervo v znesku, ki ustreza polovici njenega povprečnega prometa v zadnjih dveh letih pred uvedbo rezerve, povečanem za 500.000 EUR, ki naj bi bil namenjen izplačilu plač v primeru nenadnega izpada dela zaradi krize, ki bi nastala zlasti zaradi epizootske bolezni. Če bi taka kriza izbruhnila, naj bi bilo treba živali odstraniti, klavnice pa naj bi prenehale klati živali za prehrano ljudi. Če bi se torej veterinarji ukvarjali z odstranitvijo živali, naj inšpekcijski pomočniki ne bi več imeli dela in naj ne bi ustvarjali nobenega dohodka. Vendar pa bi bili inšpekcijski pomočniki po koncu krize ponovno operativni v klavnicah, ne da bi bilo klavnicam treba čakati, da bi imele na voljo zadostno število usposobljenih inšpekcijskih pomočnikov.

96

Oblikovanje take rezerve je tako namenjeno zavarovanju zadevne družbe pred morebitno krizo.

97

Iz besedila iz člena 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 pa izhaja, da lahko pristojbine, pobrane zaradi uradnega nadzora, nadomestijo le stroške, ki jih odgovorni pristojni organi dejansko nosijo v zvezi s postavkami, navedenimi v Prilogi VI k tej uredbi. Poleg tega člen 27(10) navedene uredbe določa, da države članice za izvajanje te uredbe ne pobirajo nobenih drugih pristojbin razen tistih, ki so določene v tem členu.

98

Iz navedenega izhaja, da so lahko pristojbine za uradni nadzor namenjene le kritju stroškov, ki državam članicam dejansko nastanejo pri izvajanju nadzora v živilskih podjetjih (sodba z dne 17. marca 2016, Kødbranchens Fællesråd, C‑112/15, EU:C:2016:185, točka 39). Poleg tega, kot je bilo navedeno v točki 68 te sodbe, so v Prilogi VI k Uredbi št. 882/2004 taksativno našteti elementi, ki se lahko upoštevajo pri izračunu zneska pristojbin, povezanih z uradnim nadzorom, opravljenim v klavnicah.

99

V teh okoliščinah rezerve, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče financirati z uporabo pristojbin, ki se pobirajo na podlagi člena 27 Uredbe št. 882/2004.

100

Zato je na peto vprašanje v zadevi C‑477/18 treba odgovoriti, da je treba člen 27(4)(a) Uredbe št. 882/2004 razlagati tako, da nasprotuje temu, da se pri izračunu pristojbin za uradni nadzor upoštevajo stroški vzpostavitve rezerve zasebne družbe, pri kateri pristojni organ v smislu člena 2, točka 4, te uredbe najame uradne preglednike, kadar je ta rezerva namenjena plačilu plač in stroškov usposabljanja osebja, ki dejansko izvaja uradne nadzore, in osebja, ki omogoča izvedbo uradnega nadzora, v primeru zdravstvene krize.

101

Ob upoštevanju odgovora na peto vprašanje v zadevi C‑477/18 na šesto vprašanje, postavljeno v isti zadevi, ni treba odgovoriti.

102

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: