–

za Línea Directa Aseguradora SA M. Relaño, abogado,

–

za Segurcaixa, Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros, C. Blanco Sánchez de Cueto, procurador, in A. Ruiz Hourcadette, abogada,

–

za špansko vlado L. Aguilera Ruiz in V. Ester Casas, agenta,

–

za litovsko vlado R. Krasuckaitė in G. Taluntytė, agentki,

–

za avstrijsko vlado G. Hesse, agent,

–

za vlado Združenega kraljestva S. Brandon, agent, skupaj z A. Batesom, barrister,

–

za Evropsko komisijo H. Tserepa-Lacombe in J. Rius, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3 Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL 2009, L 263, str. 11).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Línea Directa Aseguradora SA (v nadaljevanju: Línea Directa) in Segurcaixa, Sociedad Anónima de Seguros y Reaseguros (v nadaljevanju: Segurcaixa), v zvezi z vračilom odškodnine, ki jo je družba Segurcaixa plačala oškodovancu požara, katerega vzrok je bil električni tokokrog vozila, zavarovanega pri družbi Línea Directa.

3

Člen 1 Direktive 2009/103 določa:

„Za namene te direktive:

[…]“

4

Člen 3 te direktive določa:

„Vsaka država članica ob upoštevanju člena 5 sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki se običajno nahajajo na njenem ozemlju, krita z zavarovanjem.

Na podlagi ukrepov iz prvega pododstavka [odstavka] se določi kritje obveznosti in pogoji kritja.

Vsaka država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zavarovalna pogodba zajema tudi:

Zavarovanje iz [prvega odstavka] obvezno krije oboje, materialno škodo in telesne poškodbe.“

5

Člen 5 navedene direktive določa:

„1.   Država članica lahko odstopa od člena 3 glede nekaterih fizičnih ali pravnih oseb, zasebnih ali javnih; seznam takih oseb sestavi zadevna država in ga sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

[…]

2.   Država članica lahko odstopa od člena 3 glede nekaterih vrst vozil ali nekaterih vozil, ki imajo posebne tablice; seznam takih vrst ali takih vozil sestavi zadevna država in ga pošlje drugim državam članicam in Komisiji.

[…]“

6

Člen 13(1)(c) te direktive določa:

„1.   Vsaka država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se vsi zakonski predpisi ali pogodbene določbe, ki jih vsebuje zavarovalna polica, izdana v skladu s členom 3, štejejo za neveljavne glede odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, ki so bili oškodovanci nesreče in, ki izključujejo iz zavarovanja uporabo ali vožnjo:

[…]

7

Ley sobre responsabilidad civil y seguro en la circulación de vehículos a motor (zakon o civilnopravni odgovornosti in zavarovanju pri uporabi motornih vozil), kodificiran z Real Decreto Legislativo 8/2004 por el que se aprueba el texto refundido de la Ley sobre responsabilidad civil y seguro en la circulación de vehículos a motor (kraljeva zakonska uredba 8/2004 o potrditvi prečiščene različice zakona o civilnopravni odgovornosti in zavarovanju pri uporabi motornih vozil) z dne 29. oktobra 2004 (BOE št. 267, z dne 5. novembra 2004, str. 3662), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvar, v členu 1(1) določa:

„Voznik motornega vozila odgovarja zaradi nevarnosti, ki jo povzroča z vožnjo takih vozil, za škodo, povzročeno osebam ali na premoženju med uporabo vozila.

V primeru škode, povzročene osebam, je oproščen te odgovornosti samo, če dokaže, da je odgovornost za škodo mogoče pripisati izključno oškodovancu ali da je bila škoda povzročena zaradi višje sile, ki ni povezana z vožnjo ali delovanjem vozila; za višjo silo se ne štejejo niti napake na vozilu niti okvara katerega od njegovih delov ali mehanizmov.

V primeru škode, povzročene na premoženju, je voznik odgovoren do tretjih oseb, če je civilno odgovoren na podlagi določb člena 1902 in naslednjih Código Civil [(civilni zakonik)], določb člena 109 in naslednjih Código Penal [(kazenski zakonik)] ter določb tega zakona.

Če sta bila voznik in oškodovanec oba malomarna, se odgovornost porazdeli pravično, znesek odškodnine pa se razdeli glede na delež odgovornosti vsakega od njiju.

Lastnik, ki ni voznik, je odgovoren za telesne poškodbe in materialno škodo, ki jih povzroči voznik, če ga s tem voznikom povezuje katero od razmerij iz člena 1903 [civilnega zakonika] in člena 120(5) [kazenskega zakonika]. Ta odgovornost preneha, če navedeni lastnik dokaže, da je uporabil vso skrbnost razumne osebe, da bi preprečil škodo.

Lastnik, ki ni voznik vozila, ki ni krito z obveznim zavarovanjem, je skupaj z voznikom civilno odgovoren za telesne poškodbe in materialno škodo, ki so povzročene z navedenim vozilom, razen če dokaže, da mu je bilo vozilo ukradeno.“

8

Člen 2(1) Reglamento del seguro obligatorio de responsabilidad civil en la circulación de vehículos de motor (uredba o obveznem zavarovanju civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil), ki je bila kodificirana z Real Decreto 1507/2008 por el que se aprueba el Reglamento del seguro obligatorio de responsabilidad civil en la circulación de vehiculos a motor (kraljeva uredba 1507/2008 o potrditvi uredbe o obveznem zavarovanju civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil) z dne 12. septembra 2008 (BOE št. 222 z dne 13. septembra 2008, str. 37487), določa:

„Za namene civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in kritja iz naslova obveznega zavarovanja, urejenega v tej uredbi, se za dogodke ob uporabi vozila štejejo tisti dogodki, ki izhajajo iz nevarnosti, ki izhaja iz vožnje motornega vozila v smislu prejšnjega člena v garažah in na parkiriščih, na javnih in zasebnih poteh in površinah, ki so primerne za krajevni promet ali medkrajevni promet, ter na poteh in površinah, ki sicer niso primerne za to, vendar se kot take redno uporabljajo.“

9

Luis Salazar Rodes je 19. avgusta 2013 svoj novi avtomobil parkiral v zasebni garaži stavbe, ki je v lasti družbe Industrial Software Indusoft (v nadaljevanju: Indusoft).

10

L. Salazar Rodes je 20. avgusta 2013 svoj avtomobil želel pokazati sosedu in je, ne da bi ga premaknil, zagnal njegov motor. V noči z 20. na 21. avgust 2013 se je avtomobil L. Salazar Rodesa, ki ni bil vožen več kot 24 ur, vžgal, kar je povzročilo požar v stavbi družbe Indusoft in na njej povzročilo škodo. Vzrok za ta požar je bil električni tokokrog tega avtomobila.

11

L. Salazar Rodes je pri zavarovalnici Línea Directa sklenil zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil.

12

Družba Indusoft je imela sklenjeno stanovanjsko zavarovanje pri družbi Segurcaixa, ki ji je plačala skupni znesek 44.704,34 EUR za škodo, ki jo je povzročil ta požar.

13

Marca 2014 je družba Segurcaixa zoper družbo Línea Directa vložila tožbo pri Juzgado de Primera Instancia de Vitoria-Gasteiz (sodišče prve stopnje v Vitoria-Gasteizu, Španija) in zahtevala plačilo odškodnine v višini 44.704,34 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je bil vzrok za škodni dogodek „dogodek ob uporabi vozila“, ki je krit z zavarovanjem civilne odgovornosti, ki izvira iz uporabe vozila L. Salazar Rodesa. To sodišče je to tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da zadevnega požara ni mogoče šteti za „dogodek ob uporabi vozila“ v smislu španskega prava.

14

Družba Segurcaixa je zoper sodbo Juzgado de Primera Instancia de Vitoria-Gazteiz (sodišče prve stopnje v Vitoria-Gasteizu) vložila pritožbo pri Audiencia Provincial de Álava (sodišče pokrajine Álava, Španija), ki je ugodilo tej pritožbi in družbi Línea Directa naložilo plačilo odškodnine, ki jo je zahtevala družba Segurcaixa.

15

Družba Línea Directa je zoper sodbo Audiencia Provincial de Álava (sodišče pokrajine Álava) vložila kasacijsko pritožbo pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija).

16

To zadnjenavedeno sodišče ugotavlja, da je Audiencia Provincial de Álava (sodišče pokrajine Álava) sprejelo široko razlago pojma „dogodek ob uporabi vozila“, v skladu s katero v smislu španskega prava pod ta pojem spada položaj, v katerem se vozilo, ki je bilo nestalno parkirano v zasebni garaži, vžge, če so ta požar povzročili vzroki, ki so lastni vozilu in ni bilo posega tretjega.

17

V tem okviru predložitveno sodišče meni, da je osrednje vprašanje, ali zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije nesrečo, v kateri je bilo vpleteno vozilo, katerega motor ni bil prižgan, medtem ko to vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži, ni predstavljalo nobenega tveganja za uporabnike voznih poti.

18

V zvezi s tem to sodišče ugotavlja, da so v skladu s sodno prakso po eni strani s pojmom „dogodek ob uporabi vozila“ v smislu španskega prava zajeti ne le položaji, v katerih se vozilo premika, temveč tudi položaji, v katerih motor vozila ni prižgan, ter položaji, v katerih se vozilo med vožnjo zaustavi in vžge.

19

Po drugi strani pa je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) že razsodilo, da požar v vozilu, ki je bilo parkirano na javni cesti in pokrito zaradi zaščite pred zmrzaljo, ni položaj, ki bi bil zajet s pojmom „dogodek ob uporabi vozila“ v smislu španskega prava.

20

To sodišče navaja, da iz njegove sodne prakse izhaja, da kadar vozilo miruje in škodni dogodek nima zveze s prevozno funkcijo tega vozila, ne gre za „dogodek ob uporabi vozila“, ki bi bil lahko krit z obveznim zavarovanjem.

21

V tem okviru predložitveno sodišče ugotavlja, da v skladu s španskim pravom voznik ni odgovoren za škodo, ki je povzročena zaradi uporabe vozila, če je ta škoda posledica višje sile, ki nima zveze z vožnjo vozila. Vendar se niti napake na vozilu niti okvara ali pomanjkljivost enega od njegovih mehanizmov ne štejejo za višjo silo. Zato v položajih, v katerih je nesreča posledica napake na vozilu, ta napaka voznika ne oprošča odgovornosti in torej ne izključuje kritja iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

22

Predložitveno sodišče po eni strani meni, da je treba za položaj, v katerem do požara pride, ko vozilo miruje, vzrok za ta požar pa je funkcija, ki je potrebna ali uporabna za premikanje tega vozila, šteti, da je povezan z običajno funkcijo vozila.

23

Po drugi strani bi bil lahko položaj, v katerem je vozilo parkirano v zasebni garaži, izključen iz pojma „uporaba vozil“ v smislu člena 3 Direktive 2009/103, če bodisi zaradi neobstoja časovne bližine med prejšnjo uporabo tega vozila in požarom bodisi zaradi načina, na katerega je do škodnega dogodka prišlo, ni povezave med tem škodnim dogodkom in uporabo vozila.

24

Predložitveno sodišče v zvezi s tem dodaja, da če se ne upošteva časovna povezava med prejšnjo uporabo vozila in nastankom škodnega dogodka, bi to lahko vodilo k enačenju obveznega zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil z zavarovanjem, ki ga ima lastnik in ki krije odgovornost, ki izhaja zgolj iz imetništva ali posesti vozila.

25

V teh okoliščinah je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

26

Družba Línea Directa meni, da je prvo vprašanje nedopustno, ker izpostavlja čisto hipotetično problematiko. To podjetje trdi, da je dejstvo, da je bil vzrok za zadevni požar električni tokokrog zadevnega vozila, edino nesporno dejstvo, ki ga je ugotovilo predložitveno sodišče. Po drugi strani pa naj ne bi bilo ugotovljeno, da bi bili vzrok za ta požar mehanizmi, ki so potrebni za zagotavljanje prevozne funkcije tega vozila.

27

V zvezi s tem zadostuje spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko predlog nacionalnega sodišča zavrže samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, kadar je problem hipotetičen ali kadar Sodišče nima na voljo potrebnih pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 24. oktobra 2018, XC in drugi, C‑234/17, EU:C:2018:853, točka 16).

28

V tem primeru pa ni očitno, da razlaga prava Unije, ki je zahtevana v okviru prvega vprašanja, nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali s predmetom spora o glavni stvari ali da gre za hipotetičen problem. V zvezi s tem iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da je namen te razlage pojasniti pojem „uporaba vozil“ v smislu člena 3 Direktive 2009/103, od katere je odvisna rešitev spora o glavni stvari, ki se nanaša na povrnitev škode, ki jo je povzročil požar v vozilu. Poleg tega je predložitveno sodišče podalo dovolj dejanskih in pravnih elementov, ki Sodišču omogočajo, da na vprašanja, ki so mu postavljena, koristno odgovori.

29

Predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu želi izvedeti, ali je treba člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 razlagati tako, da je s pojmom „uporaba vozil“ iz te določbe zajet položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem se je vozilo, parkirano v zasebni garaži stavbe, vžgalo in povzročilo požar, katerega vzrok je bil električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi, pri čemer se to vozilo ni premikalo več kot 24 ur pred izbruhom požara.

30

Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 določa, da vsaka država članica ob upoštevanju člena 5 te direktive sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki se običajno nahajajo na njenem ozemlju, krita z zavarovanjem.

31

Najprej je treba navesti, da je avtomobil, kot je ta iz postopka v glavni stvari, zajet s pojmom „vozilo“ iz člena 1, točka 1, Direktive 2009/103, ki je opredeljeno kot „motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja mehanska moč, vendar ne vozi po tirih“. Poleg tega ni sporno, da se je to vozilo običajno nahajalo na ozemlju države članice in da ga ne zadeva odstopanje, sprejeto na podlagi člena 5 te direktive.

32

Glede vprašanja, ali je položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, zajet s pojmom „uporaba vozil“ v smislu člena 3, prvi odstavek, te direktive, je treba opozoriti, da se ta pojem ne sme prepustiti presoji vsake države članice, temveč je avtonomen pojem prava Unije, ki ga je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča treba razlagati zlasti glede na kontekst te določbe in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (sodba z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točka 24).

33

Namen ureditve Unije na področju zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi vozil, katere del je Direktiva 2009/103, pa je na eni strani zagotoviti prosto gibanje tako vozil, ki se običajno nahajajo na ozemlju Evropske unije, kot oseb, ki so v njih, ter na drugi strani zagotoviti, da bodo oškodovanci nesreč, ki jih ta vozila povzročijo, enako obravnavani, ne glede na to, kje v Uniji se je nesreča zgodila (glej v tem smislu sodbo z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točki 25 in 26).

34

Poleg tega je iz razvoja te ureditve razvidno, da si je zakonodajalec Unije stalno prizadeval za izpolnitev in krepitev tega cilja varstva oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo ta vozila (sodba z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točka 27).

35

Ob upoštevanju teh preudarkov je Sodišče presodilo, da je treba člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 razlagati tako, da v njem navedeni pojem „uporaba vozil“ ni omejen na prometne položaje, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila (sodba z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točka 28).

36

Sodišče je pojasnilo, da se motorna vozila, navedena v členu 1, točka 1, Direktive 2009/103, neodvisno od svojih značilnosti običajno uporabljajo kot prevozna sredstva, zato ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva (sodba z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točka 29).

37

V zvezi s tem je treba po eni strani poudariti, da to, da je bilo v nesreči udeleženo vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v mirovanju, samo po sebi ne izključuje, da je uporaba tega vozila v navedenem trenutku lahko zajeta z njegovo funkcijo prevoznega sredstva in da posledično spada pod pojem „uporaba vozil“ v smislu člena 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 (glej v tem smislu sodbo z dne 15. novembra 2018, BTA Baltic Insurance Company, C‑648/17, EU:C:2018:917, točka 38 in navedena sodna praksa).

38

Vprašanje, ali je bil v trenutku, ko se je nesreča zgodila, motor zadevnega vozila prižgan ali ne, prav tako ni odločujoče (glej v tem smislu sodbo z dne 15. novembra 2018, BTA Baltic Insurance Company, C‑648/17, EU:C:2018:917, točka 39 in navedena sodna praksa).

39

Po drugi strani je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso Sodišča nobena določba Direktive 2009/103 obsega obveznosti zavarovanja in varstva, ki se s to obveznostjo želi dati oškodovancem nesreč, ki jih povzročijo motorna vozila, ne omejuje na uporabo takšnih vozil na določenih površinah ali določenih poteh (sodba z dne 20. decembra 2017, Núñez Torreiro, C‑334/16, EU:C:2017:1007, točka 31).

40

Iz tega izhaja, da obseg pojma „uporaba vozil“ v smislu člena 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 ni odvisen od značilnosti površine, na kateri je to vozilo uporabljeno, in med drugim od okoliščine, da zadevno vozilo ob nesreči miruje in je na parkirišču (glej v tem smislu sodbo z dne 15. novembra 2018, BTA Baltic Insurance Company, C‑648/17, EU:C:2018:917, točki 37 in 40).

41

V teh okoliščinah je treba šteti, da sta parkiranje in obdobje mirovanja vozila naravni in potrebni etapi, ki sta sestavni del njegove uporabe kot prevoznega sredstva.

42

Tako se vozilo v skladu s svojo funkcijo prevoznega sredstva uporablja ne le, ko se premika, temveč načeloma tudi v času, ko je med dvema vožnjama parkirano.

43

V tem primeru je treba ugotoviti, da je parkiranje vozila v zasebno garažo njegova uporaba, ki je skladna z njegovo funkcijo prevoznega sredstva.

44

Te ugotovitve ne omaje dejstvo, da je bilo to vozilo v tej garaži parkirano več kot 24 ur. Parkiranje vozila namreč predpostavlja, da to včasih za daljši čas miruje do njegove naslednje vožnje.

45

Glede okoliščine, da je bila nesreča iz postopka v glavni stvari posledica požara, ki ga je povzročil električni tokokrog vozila, je treba šteti, da če vozilo, ki je vzrok te nesreče, ustreza opredelitvi „vozila“ v smislu člena 1, točka 1, Direktive 2009/103, ni treba med deli tega vozila razločevati tistega, ki je razlog za škodni dogodek, niti ni treba ugotoviti funkcij, ki jih ta del zagotavlja.

46

Takšna razlaga je v skladu s ciljem varstva oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo motorna vozila, za katerega izpolnitev in krepitev si zakonodajalec Unije, kot je bilo navedeno v točki 34 te sodbe, stalno prizadeva.

47

Poleg tega je treba opozoriti, da je iz člena 13 Direktive 2009/103 razvidno, da se vsi zakonski predpisi ali pogodbene določbe, ki izključujejo, da se iz zavarovanja krije škoda, povzročena z uporabo ali vožnjo vozila s strani oseb, ki kršijo zakonske tehnične zahteve v zvezi s stanjem in varnostjo tega vozila, štejejo za neveljavne glede odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, ki so bili oškodovanci nesreče, kar podkrepljuje to razlago.

48

Glede na prej navedene preudarke je treba na zastavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103 razlagati tako, da je s pojmom „uporaba vozil“ iz te določbe zajet položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem se je vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži stavbe in uporabljeno v skladu s svojo funkcijo prevoznega sredstva, vžgalo in zanetilo požar, katerega vzrok je električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi, čeprav se to vozilo več kot 24 ur pred izbruhom požara ni premikalo.

49

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Člen 3, prvi odstavek, Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da je s pojmom „uporaba vozil“ iz te določbe zajet položaj, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem se je vozilo, ki je bilo parkirano v zasebni garaži stavbe in uporabljeno v skladu s svojo funkcijo prevoznega sredstva, vžgalo in zanetilo požar, katerega vzrok je električni tokokrog tega vozila, ter povzročilo škodo na tej stavbi, čeprav se to vozilo več kot 24 ur pred izbruhom požara ni premikalo.