15

Tožeča stranka je 31. marca 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

16

Na dan vložitve te tožbe je pri Sodišču potekal postopek na podlagi pritožbe zoper sodbo z dne 15. septembra 2016, Italija/Komisija (T‑353/14 in T‑17/15, EU:T:2016:495), ki jo je Komisija vložila 25. novembra 2016 in je bila vpisana pod opravilno številko C‑621/16 P. Splošno sodišče je z zadnjenavedeno sodbo razglasilo ničnost razpisov javnih natečajev EPSO/AD/276/14 za oblikovanje rezervnega seznama upravnih uslužbencev (UL 2014, C 74 A, str. 1) in EPSO/AD/294/14 za oblikovanje rezervnega seznama upravnih uslužbencev na področju varstva podatkov (UL 2014, C 391 A, str. 1).

17

Komisija je z dopisom, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženim 16. junija 2017, na podlagi člena 69(d) Poslovnika Splošnega sodišča predlagala prekinitev postopka v tej zadevi do razglasitve odločbe Sodišča, s katero bo končan postopek v zadevi C‑621/16 P.

18

Tožeča stranka je z dopisom, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženim 6. julija 2017, ugovarjala prekinitvi postopka.

19

Predsednik petega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 11. julija 2017, sprejetim na podlagi člena 69(d) Poslovnika, odločil, da prekine postopek.

20

Splošno sodišče (peti senat) je po razglasitvi sodbe z dne 26. marca 2019, Komisija/Italija (C‑621/16 P, EU:C:2019:251), na predlog sodnika poročevalca 4. aprila 2019 sprejelo ukrep procesnega vodstva in strankama postavilo vprašanje o posledicah, ki jih je treba za to zadevo izpeljati iz navedene sodbe in sodbe z dne 26. marca 2019, Španija/Parlament (C‑377/16, EU:C:2019:249). Stranki sta svoji stališči v zvezi s tem podali v za to določenem roku.

21

Komisija je 5. julija 2019 vložila odgovor na tožbo.

22

Replika je bila vložena 23. septembra 2019, duplika pa 11. novembra 2019. Pisni postopek je bil 20. novembra 2019 končan.

23

Predsednik Splošnega sodišča je 22. oktobra 2019 v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti z obrazloženim sklepom in po posvetovanju z zadevnimi sodniki na podlagi člena 27(3) Poslovnika imenoval novo sodnico poročevalko, ki zaseda v prvem senatu Splošnega sodišča.

24

Tožeča stranka je z dopisom, ki je bil 12. decembra 2019 vložen v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, v skladu s členom 106(2) Poslovnika predlagala, naj se opravi obravnava.

25

Tožeča stranka je istega dne v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila nove dokazne predloge, pri čemer se je sklicevala na člen 85(3) in (4) Poslovnika. Komisija je v zvezi z navedenimi dokaznimi predlogi v predpisanem roku predložila stališče in ob tej priložnosti izpodbijala njihovo dopustnost.

26

Splošno sodišče (prvi senat) je 21. julija 2020 na predlog sodnice poročevalke odločilo, da začne ustni postopek, in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika Komisiji pisno postavilo vprašanja. Ta je ravnala v skladu s temi ukrepi v za to določenem roku.

27

Splošno sodišče (prvi senat) je 21. septembra 2020 na predlog sodnice poročevalke v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika strankama postavilo pisna vprašanja in ju pozvalo, naj nanje odgovorita na obravnavi.

28

Stranki sta na obravnavi 6. oktobra 2020 ustno podali stališča in odgovore na pisna in ustna vprašanja Splošnega sodišča.

29

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

30

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga tudi, naj odredi ukrepe procesnega vodstva in Komisiji naloži, naj predloži vse spise EPSO v zvezi s sprejetjem odločb, za katere predlaga, naj se razglasijo za nične.

31

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

41

Komisija ugovor nedopustnosti utemeljuje s trditvijo, da iz sodne prakse izhaja, da kandidat v pritožbi, s katero izpodbija odločbo natečajne komisije, ne more zatrjevati domnevne nepravilnosti razpisa natečaja, če določb navedenega razpisa, ki po njegovem mnenju posegajo v njegov položaj, ni pravočasno izpodbijal. Tožeča stranka bi lahko zakonitost razpisa izpodbijala le, če bi bila dokazana tesna povezava med obrazložitvijo izpodbijane odločbe in ugovorom nezakonitosti razpisa natečaja. Komisija meni, da v obravnavanem primeru ni povezave med razlogi za nevpis imena tožeče stranke na rezervni seznam in omejitvijo izbire drugega jezika zadevnega natečaja na angleščino, francoščino ali nemščino. Natančneje, o taki povezavi ni mogoče sklepati iz navedb iz potnega lista znanj in spretnosti tožeče stranke v zvezi s splošno sposobnostjo „komunikacija“. Komisija namreč meni, da je bil nastop tožeče stranke s tega vidika „zadovoljiv“, s čimer naj bi dokazala, da to, da je preizkuse v ocenjevalnem centru opravila v francoščini, ni bil vzrok za nevpis njenega imena na rezervni seznam.

42

Tožeča stranka izpodbija trditve Komisije.

43

Najprej je treba spomniti, da lahko v skladu s sodno prakso Sodišča na podlagi člena 277 PDEU vsaka stranka v sporu, v katerem gre za splošni akt, ki ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v členu 263, drugi odstavek, PDEU, ne uporablja (sodba z dne 8. septembra 2020, Komisija in Svet/Carreras Sequeros in drugi, C‑119/19 P in C‑126/19 P, EU:C:2020:676, točka 66).

44

Ta določba je izraz splošnega načela, v skladu s katerim ima vsaka stranka pravico, da za dosego razglasitve ničnosti odločbe, ki je nanjo naslovljena, posredno izpodbija veljavnost splošnih aktov, ki so podlaga take odločbe (glej sodbo z dne 8. septembra 2020, Komisija in Svet/Carreras Sequeros in drugi, C‑119/19 P in C‑126/19 P, EU:C:2020:676, točka 67 in navedena sodna praksa).

45

Ker cilj člena 277 PDEU ni omogočiti stranki, da v podporo kakršni koli tožbi izpodbija uporabo katerega koli splošnega akta, se mora akt, katerega nezakonitost se uveljavlja, neposredno ali posredno uporabljati za zadevo, ki je predmet tožbe (glej sodbo z dne 8. septembra 2020, Komisija in Svet/Carreras Sequeros in drugi, C‑119/19 P in C‑126/19 P, EU:C:2020:676, točka 68 in navedena sodna praksa).

46

Tako je Sodišče v primeru ničnostnih tožb, vloženih zoper posamične odločbe, priznalo, da so lahko določbe splošnega akta, ki so podlaga za navedene odločbe ali imajo neposredno pravno povezavo s takimi odločbami, utemeljeno predmet ugovora nezakonitosti (glej sodbo z dne 8. septembra 2020, Komisija in Svet/Carreras Sequeros in drugi, C‑119/19 P in C‑126/19 P, EU:C:2020:676, točka 69 in navedena sodna praksa).

47

V zvezi z razpisi natečajev je treba zlasti spomniti, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso kandidat na natečaju v okviru postopka zaposlovanja, ki je zapleten upravni postopek, sestavljen iz več odločb, ob vložitvi pritožbe zoper poznejši akt zatrjuje nepravilnost prejšnjih aktov, ki so z njim tesno povezani (glej v tem smislu sodbo z dne 11. avgusta 1995, Komisija/Noonan, C‑448/93 P, EU:C:1995:264, točka 17 in navedena sodna praksa), in se, natančneje, sklicuje na nezakonitost razpisa natečaja, na podlagi katerega je bil sprejet zadevni akt (glej sodbo z dne 14. decembra 2017, T‑609/16, EU:T:2017:910, točka 26 in navedena sodna praksa).

48

Dejstvo, da razpis natečaja ni bil izpodbijan v roku, tožeči stranki ne preprečuje, da se sklicuje na nepravilnosti, do katerih je prišlo med natečajem, in to celo če je izvor teh nepravilnosti mogoče najti v besedilu razpisa natečaja (glej sodbo z dne 31. januarja 2006, Giulietti/Komisija, T‑293/03, EU:T:2006:37, točka 40 in navedena sodna praksa).

49

Natančneje, kadar se tožbeni razlog v zvezi z nezakonitostjo razpisa javnega natečaja, ki se ni pravočasno izpodbijal, nanaša na obrazložitev izpodbijane posamične odločbe, se tožba v skladu s sodno prakso sprejme kot dopustna. Kandidatu na natečaju namreč ni mogoče odvzeti pravice, da v vseh teh elementih, vključno s tistimi, ki so bili opredeljeni v razpisu natečaja, izpodbija utemeljenost posamične odločbe, ki je bila sprejeta v zvezi z njim na podlagi pogojev, določenih v tem razpisu, saj le ta izvedbena odločba individualizira njegov pravni položaj in mu omogoča, da se z gotovostjo seznani, kako in koliko so prizadeti njegovi posamezni interesi (glej sodbo z dne 14. decembra 2017, PB/Komisija, T‑609/16, EU:T:2017:910, točka 28 in navedena sodna praksa).

50

Če pa ne obstaja tesna povezava med samo obrazložitvijo izpodbijane odločbe in tožbenim razlogom, ki se nanaša na nezakonitost razpisa natečaja, ki ni bil pravočasno izpodbijan, je treba ta razlog razglasiti za nedopusten na podlagi pravil javnega reda o roku za vložitev pravnih sredstev, od katerih v takem primeru ni mogoče odstopati, ne da bi se škodovalo načelu pravne varnosti (glej sodbo z dne 14. decembra 2017, PB/Komisija, T‑609/16, EU:T:2017:910, točka 2p in navedena sodna praksa).

51

Ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija zoper ugovor nezakonitosti razpisa natečaja, je treba preučiti ob upoštevanju teh ugotovitev.

52

Prvič, spomniti je treba, da tožeča stranka z ugovorom nezakonitosti v bistvu izpodbija določbe razpisa natečaja v zvezi z jezikovno ureditvijo, in sicer omejitev izbire drugega jezika na angleščino, francoščino in nemščino. Ta drugi jezik je bil uporabljen zlasti za preizkuse, namenjene ocenjevanju splošnih in posebnih sposobnosti kandidatov, ki so potekali v ocenjevalnem centru.

53

Drugič, v zvezi z obrazložitvijo izpodbijane odločbe je treba opozoriti, da je bila tožeča stranka z dopisom z dne 9. novembra 2015 obveščena, da njeno ime ni bilo vpisano na rezervni seznam, ker pri preizkusih v ocenjevalnem centru ni dobila najvišjega števila točk. Poleg tega je v izpodbijani odločbi navedeno, da je komisija pozorno ponovno preverila ocene, ki so bile tožeči stranki dodeljene za preizkuse v ocenjevalnem centru, da je vnovič pregledala ocenitev njenih splošnih in posebnih sposobnosti in da je ugotovila, da njeni rezultati odražajo njeno uspešnost v ocenjevalnem centru.

54

Tretjič, iz „potnega lista znanj in spretnosti“, izdanega tožeči stranki, je razvidno, da je za splošno sposobnost „komunikacija“ dobila 5,5 točk od 10, kar spada med najnižje presoje in ocene, ki jih je dobila v zvezi z ocenitvijo njenih splošnih sposobnosti, ki je potekala v ocenjevalnem centru. Namen ocenitve teh sposobnosti je bil v skladu s točko 1.2 splošnih pravil, na katero je napoteno v opombi št. 7 razpisa natečaja, oceniti sposobnost kandidata, da „se ustno in pisno jasno in natančno izraža“. Iz tega implicitno, vendar nujno izhaja ugotovitev komisije, ki se nanaša na tožečo stranko v zvezi z njenim znanjem francoskega jezika oziroma vsaj z obvladovanjem sposobnosti, ki je močno odvisna od njenega znanja tega jezika.

55

Četrtič, v razpisu natečaja sicer res ni bil določen preizkus, povezan s posebnimi znanji tožeče stranke glede besedišča ali slovnice v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku, vendar pa ni mogoče zanikati, da obstaja tesna povezava med znanjem tožeče stranke glede francoskega jezika, ki ga je izbrala kot drugi jezik, in preizkusi, ki jih je morala opraviti v tem jeziku. Znanje francoskega jezika, ki ga ima tožeča stranka, se namreč neizogibno in nujno izraža pri preizkusih, katerih namen je preveriti splošne in posebne sposobnosti, kot so bile določene v zadevnem natečaju.

56

V zvezi s tem je dokazano, da je možnost pridobitve boljših ocen na preizkusih večja, če so ti preizkusi opravljeni v maternem jeziku kandidata ali jeziku, ki ga ta prav tako dobro obvlada (sodba z dne 2. julija 2014, Da Cunha Almeida/Komisija, F‑5/13, EU:F:2014:176, točka 38), kar še toliko bolj velja v okviru tehničnega preizkusa, kot je študija primera.

57

Na eni strani ni sporno, da je materni jezik tožeče stranke portugalščina. Na drugi strani, čeprav je tožeča stranka, kot poudarja Komisija, v prijavi izjavila, da je njeno znanje francoščine na ravni C2 skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, tako kot portugalščina, in da je del svojega študija opravila v Belgiji in Franciji, pa pred Splošnim sodiščem vseeno trdi, da materni jezik obvlada bolje kot francoščino, česar Komisija ne prereka. Ta okoliščina je poleg tega še posebej verjetna ob upoštevanju akademske in poklicne poti tožeče stranke, kot jo je navedla v prijavi, iz katere je razvidno, da je študij in poklicno pot pretežno opravila na Portugalskem.

58

Petič, poudariti je treba, da omejitev izbire drugega jezika natečaja na tri zadevne jezike ne vpliva le na ustno in pisno sposobnost izražanja kandidatov, ampak se z njo določi tudi vrsta tipkovnice, ki jo lahko kandidati uporabijo za izdelavo študije primera, saj urad EPSO v skladu s svojo prakso, ki jo je Komisija pred Splošnim sodiščem potrdila, tipkovnico dodeli le v jeziku (in, odvisno od primera, v jezikih), v katerih bodo potekali preizkusi. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da je bila tožeča stranka primorana uporabljati vrsto tipkovnice, ki je zaradi svojega maternega jezika ni bila navajena uporabljati. Ugotoviti je treba, da ta okoliščina vpliva na izvedbo in torej verjetno na rezultat preizkusa, pri katerem se zahteva, da se z uporabo tipkovnico napiše besedilo določene dolžine v omejenem času.

59

Šestič, glede trditve, ki jo je Komisija navedla na obravnavi, da lahko tesna povezava obstaja le, če bi se rezultati preizkusov za ocenjevanje splošnih sposobnosti kandidatov izkazali za negativne ali katastrofalne, je treba ugotoviti, da se s tako trditvijo brez utemeljitve priporoča strožja uporaba pogoja obstoja tesne povezave, kadar je zatrjevana nezakonitost povezana z jezikovno ureditvijo natečaja.

60

Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da obstaja tesna povezava med obrazložitvijo izpodbijanega sklepa in določbami razpisa natečaja v zvezi z jezikovno ureditvijo zadevnega natečaja, katerih zakonitost se izpodbija.

61

Zato je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija, zavrniti in ugovor nezakonitosti razpisa natečaja, ki ga je vložila tožeča stranka, razglasiti za dopusten.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo: