1.

Ali se lahko osebo kaznuje zaradi neupravičenega prejema sredstev iz proračuna Evropske unije na podlagi lažnih izjav glede izvoženega blaga, če za blago, ki ga je dejansko izvozila, v času storitve kaznivega dejanja ni bilo mogoče pridobiti nadomestila, vendar je bilo na podlagi kasnejših sprememb predpisov ta nadomestila mogoče pridobiti?

2.

Sodišče je naprošeno, da na to vprašanje odgovori ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 49(1), tretji stavek, Listine ureja načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), temeljno pravico velikega praktičnega pomena, z razlago in uporabo katere se je Sodišče v preteklosti že večkrat ukvarjalo. ( 2 )

3.

Ozadje obravnavanega spora predstavlja škandal z mesom večjega obsega, ki je bil v Franciji predmet velikega zanimanja. ( 3 ) Obtoženci v postopku v glavni stvari so goveje meso, ki je bilo namenjeno izvozu v tretje države, pristojnim organom lažno prijavili ali so bili pri storitvi tega dejanja soudeleženi. S tem je podjetje, za katero so obtoženci delovali, iz proračuna Unije pridobilo finančno podporo v obliki posebnih izvoznih nadomestil za goveje meso, čeprav za te dele izvoženega mesa v tistem času izvozne subvencije evropskih davkoplačevalcev niso bile določene. Šele pozneje je bilo za to vrsto mesa zaradi sprememb zakonodaje na ravni Unije mogoče odobriti evropsko podporo.

4.

Na to poznejšo spremembo predpisov se zdaj sklicujejo obtoženci in zase zahtevajo nekaznovanost. V nasprotju z navedenim pristojni nacionalni organi menijo, da je takratna prijava spornih kosov mesa bila in še vedno je lažna prijava, zaradi česar jo je treba kaznovati, ne glede na to, ali so se s tem povezani predpisi Unije na področju podpore v tem času spremenili ali ne.

5.

Sodba Sodišča v obravnavanem primeru lahko pomeni pomemben prispevek k praktični uporabi mehanizmov sankcij, s katerimi se na ravni držav članic ščitijo finančni interesi Evropske unije v smislu člena 325 PDEU.

6.

Pravni okvir prava Unije v obravnavanem primeru pomeni člen 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega je treba opozoriti na člen 4(3) PEU in člen 325(1) PDEU ter uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ( 4 ) (EGS) št. 1964/82, ( 5 ) (ES) št. 2469/97 ( 6 ) in (ES) št. 1359/2007 ( 7 ). Nasprotno Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95, ( 8 ) na katero so se sklicevali nekateri udeleženci postopka, ni upoštevna, ker se nanaša zgolj na upravnopravne ne pa tudi kazenskopravne sankcije za zaščito finančnih interesov Unije.

7.

Načelo zakonitosti kazni izhaja iz člena 49(1) Listine o temeljnih pravicah:

„Nihče ne sme biti obsojen za dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki v času, ko je bilo storjeno, po nacionalnem ali mednarodnem pravu ni bilo določeno kot kaznivo dejanje. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če je bila v času po storitvi dejanja z zakonom predpisana milejša kazen, se uporabi ta.“

8.

Člen 4(3) PEU določa načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami:

„Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.

Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije.

Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.“

9.

V členu 325(1) PDEU je poleg tega naslednja določba o zaščiti finančnih interesov Unije:

„Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, sprejetimi v skladu s tem členom, ki delujejo svarilno in so takšni, da v državah članicah, ter v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, omogočajo učinkovito zaščito.“

10.

Uredba št. 966/2012 ureja finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Člen 59(2) te uredbe pod naslovom „Deljeno upravljanje z državami članicami“ določa:

„2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi, upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

[…]

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo tudi nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor in posebne določbe nacionalne zakonodaje.

[…]“

11.

Pogoji za dodelitev posebnih nadomestil za izvoz nekaterih kosov izkoščenega govejega mesa iz Evropske unije v tretje države so bili v zadnjih letih večkrat spremenjeni. Sprva so bili določeni v Uredbi št. 1964/82, nato so bili spremenjeni z Uredbo št. 2469/97 in na koncu preneseni v kodificirano različico Uredbe št. 1359/2007.

12.

Člen 1, prvi odstavek, Uredbe št. 1964/82 je sprva določal:

„Za posamezno zavite kose mesa brez kosti iz svežih ali ohlajenih zadnjih četrti odraslih moških govedi se lahko skladno s pogoji te uredbe odobrijo posebna izvozna nadomestila.“

13.

Razloge za sprejem te določbe pojasnjuje druga uvodna izjava Uredbe št. 1964/82:

„ker je zaradi tržnih razmer, gospodarskih razmer v sektorju govejega in telečjega mesa ter obsega za prodajo nekaterih proizvodov sektorja treba določiti pogoje za izplačevanje posebnih izvoznih nadomestil za te proizvode; ker je treba zlasti določiti pogoje za nekatere kose mesa, pridobljene z odkostitvijo mesa iz zadnjih četrti moških govedi[.]“

14.

Konec leta 1997 se je člen 1, prvi odstavek, Uredbe št. 1964/82 nadomestil s tem besedilom:

„Posamično pakirani kosi brez kosti iz svežih ali hlajenih sprednjih in zadnjih četrti odraslih moških govedi s povprečno vsebnostjo pustega mesa v višini 55 mas. % ali več izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi, za posebna izvozna nadomestila.“

15.

Zadnja različica člena 1, prvi odstavek, Uredbe št. 1964/82 temelji na Uredbi št. 2469/97. Začetek veljavnosti te uredbe je bil v njenem členu 4 urejen tako:

„Ta uredba začne veljati 19. januarja 1998.

Uporablja se za transakcije, za katere so sprejete izjave v skladu s členom 3(1) ali v skladu s členom 25(1) Uredbe (EGS) št. 3665/87, ki jim je priloženo izvozno dovoljenje, izdano po začetku veljavnosti te uredbe.“

16.

Podatki o razlogih za sprejem nove ureditve v Uredbi št. 2469/97 so navedeni v drugi uvodni izjavi te uredbe:

„ker je treba na podlagi Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, uvesti režime za boljše ciljno usmerjanje proizvodov iz govejega in telečjega mesa, ki so predvsem namenjeni za izvoz v tretje države; ker bi uvedba posebnega nadomestila za kose odkoščenega mesa iz sprednjih četrti odraslih moških govedi izpolnjevala ta cilj; ker je treba režime, predvidene z Uredbo (EGS) št. 1964/82, razširiti na te proizvode[.]“

17.

Zdaj velja člen 1 Uredbe št. 1359/2007, ki določa:

„Posamično pakirani kosi brez kosti iz svežih ali hlajenih sprednjih in zadnjih četrti odraslih moških govedi s povprečno vsebnostjo pustega mesa v višini 55 mas. % ali več izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi, za posebna izvozna nadomestila.“

18.

V skladu s členoma 11 in 12 je Uredba št. 1359/2007 začela veljati 1. januarja 2008 in s tem dnem razveljavila Uredbo št. 1964/82. V skladu z njeno uvodno izjavo 1 je zaradi jasnosti in racionalnosti namenjena kodifikaciji zadnjenavedene uredbe, ki je bila večkrat spremenjena.

19.

V uvodni izjavi 3 Uredbe št. 1359/2007 je navedeno:

„Zaradi tržnih razmer, gospodarskih razmer v sektorju govejega in telečjega mesa ter obsega za prodajo nekaterih proizvodov sektorja bi bilo treba določiti pogoje za izplačevanje posebnih izvoznih nadomestil za te proizvode. Treba bi bilo zlasti določiti pogoje za nekatere kose mesa, pridobljene z odkostitvijo mesa iz četrti moških govedi.“

20.

Člen 426 francoskega carinskega zakonika, ( 9 ) ki je veljal že v času nastanka spornega dejanskega stanja, določa:

„Za uvoz ali izvoz prepovedanega blaga brez prijave se štejejo

[…]

[…]“

21.

Kot dalje izhaja iz člena 414 francoskega carinskega zakonika, je za uvoz ali izvoz prepovedanega blaga brez prijave zagrožena kazen zapora do treh let in različne stranske denarne kazni.

22.

Končno, člen 112‑1 francoskega kazenskega zakonika ( 10 ) ureja načelo zakonitosti kazni:

„Kaznujejo se lahko samo tista dejanja, ki so bila že v času njihove storitve določena kot kazniva dejanja.

Naložijo se lahko samo kazni, ki so bile v tem času določene z zakonom.

Novi predpisi se lahko uporabijo tudi za kazniva dejanja, storjena pred njihovo uveljavitvijo, če zanje še ni bila izrečena pravnomočna obsodba in če so milejši od prejšnjih predpisov.“

23.

Skupaj devetim obtožencem postopka v glavni stvari se v kazenskem postopku pred francoskimi sodišči očita carinska kršitev, pri kateri so sodelovali kot storilci ali kot pomagači. Bistvo očitka je v tem, da so obtoženci v letih od 1987 do 1992 z lažnimi carinskimi izjavami in ravnanji za francosko družbo Clergeau SA ( 11 ) priskrbeli višja izvozna nadomestila za goveje meso od nadomestil, do katerih bi bila ta družba v času nastanka dejanskega stanja v skladu s pravom Unije dejansko upravičena.

24.

Obtožencem se očita, da so goveje meso sprednjih četrti odraslih moških govedi lažno prijavili kot goveje meso zadnjih četrti. V spornem obdobju se za goveje meso iz sprednjih četrti – drugače kot za goveje meso zadnjih četrti – predpisi Unije o posebnih izvoznih nadomestilih še niso uporabljali, temveč je bilo v te predpise vključeno šele pozneje, 19. januarja 1998.

25.

V kazenskem postopku francosko državo zastopa Administration des douanes et droits indirects ( 12 ) (Administration des douanes) ter kot stranski tožnik Établissement national des produits de l’Agriculture et de la Mer ( 13 ) (FranceAgriMer). Zadnjenavedeni organ je pristojen za izvajanje predpisov prava Unije o nadomestilih kmetijskih proizvodov in s tem povezanih nadzorov.

26.

S sodbo z dne 3. decembra 2013 je Tribunal correctionnel de La Rochelle ( 14 ) vse obtožence oprostilo in se pri tem sklicevalo na načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona, saj je na podlagi zdaj veljavnega prava Unije izvozna nadomestila poleg govejega mesa zadnjih četrti mogoče pridobiti tudi za meso sprednjih četrti. Cour d’appel de Poitiers ( 15 ) je s sodbo z dne 13. marca 2015 na drugi stopnji potrdilo to sodbo. Na podlagi kasacijskih pritožb Administration des douanes ( 16 ) in FranceAgriMer o sodbi pritožbenega sodišča zdaj odloča kazenski senat francoskega Cour de cassation (kasacijsko sodišče). ( 17 )

27.

S sodbo z dne 23. novembra 2016, ki je v sodno tajništvo prispela 6. marca 2017, je Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) Sodišču v skladu s členom 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

Ali je treba člen 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje temu, da se osebo obsodi zaradi neupravičenega prejema izvoznih nadomestil na podlagi ravnanj in lažnih izjav glede vrste blaga, za katero je bilo nadomestilo zaprošeno, če je bilo na podlagi kasnejših sprememb predpisov za blago, ki ga je dejansko izvozila, mogoče pridobiti ta nadomestila?

28.

Na zahtevo Sodišča na podlagi člena 101 Poslovnika je predložitveno sodišče dodatno pojasnilo, da je zoper obtožence postopka v glavni stvari uveden kazenski pregon zaradi lažnih izjav in ravnanj, katerih cilj ali učinek je pridobitev delnega ali celotnega povračila, oprostitve, znižane dajatve ali katere koli druge ugodnosti, ki je v zvezi z izvozom.

29.

V postopku pred Sodiščem so štirje od obtožencev v postopku v glavni stvari predložili skupno pisno izjavo, ( 18 ) poleg tega so pisna stališča podale še francoska, grška in avstrijska vlada ter Evropska komisija. Razen avstrijske vlade so se isti udeleženci postopka udeležili tudi obravnave z dne 28. februarja 2018.

30.

Cour de cassation (kasacijsko sodišče) s predlogom za sprejetje predhodne odločbe Sodišče naproša za razlago člena 49(1), tretji stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki na ravni Unije ureja načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona.

31.

Obtoženci v postopku v glavni stvari se bojijo, da bi bile lahko njihove pravice iz člena 49(1), tretji stavek, Listine žrtvovane v imenu učinkovitega preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije. Vendar ta bojazen ni utemeljena. Samo po sebi se razume, da se lahko finančni interesi Unije ščitijo samo s sredstvi pravne države. ( 19 ) Glede na navedeno tudi temeljne procesne pravice, določene v členu 49(1), tretji stavek, Listine pripadajo vsakomur, ki je v kazenskem postopku zaradi kršitev prava Unije in nihče ne more obtožencu odreči pravic, ki mu na tej podlagi pripadajo. Vendar je treba v obravnavanem primeru pojasniti vsebino načela retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona.

32.

Listina se v obravnavanem primeru v skladu z njenim členom 51(1) uporablja, ker se vprašanje retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona postavlja v zvezi s tem, kako nacionalni organi izvajajo pravo Unije. Slednji se ukvarjajo z izplačilom in nadzorom posebnih izvoznih nadomestil Evropske unije za goveje meso, pri čemer morajo finančne interese Unije zaščititi tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij (člen 4(3) PEU, člen 325(1) PDEU in člen 59(2) Uredbe št. 966/2012). ( 20 )

33.

Uporabi člena 49(1), tretji stavek, Listine o temeljnih pravicah tudi ne nasprotuje, da so bila kazniva dejanja, ki jih v obravnavanem primeru preganjajo francoski organi, storjena pred 1. decembrom 2009, to je pred dnem, ko je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe Listina postala pravno zavezujoča in se dvignila na raven Ustave (glej zlasti člen 6(1) PEU). Določba Listine, ki jo je treba razložiti, namreč določa splošno pravno načelo prava Unije, ki je že pred začetkom veljavnosti Listine temeljilo na skupnih ustavnih tradicijah držav članic ( 21 ) in mednarodnih pogodbah, ki so jih sklenile države članice, ( 22 ) ter ga je Sodišče že večkrat priznalo. ( 23 )

34.

Posebne težave pri razlagi in uporabi tega načela, s katerimi se v obravnavanem primeru sooča francosko kasacijsko sodišče, ( 24 ) so v bistvu posledica medsebojnega vplivanja kazenskih in drugih predpisov.

35.

Kazenski predpis je v nacionalnem pravu in se omejuje na kaznovanje lažnih izjav in ravnanj, katerih cilj ali učinek je pridobitev finančnih ugodnosti pri uvozu ali izvozu (člen 426, točka 4, francoskega carinskega zakonika). Pojem neupravičene finančne ugodnosti pa določajo predpisi Unije s področja kmetijskega oziroma gospodarskega prava – v obravnavanem primeru predpisi o posebnih izvoznih nadomestilih za goveje meso.

36.

Medtem ko se kazenska določba člena 426, točka 4, francoskega carinskega zakonika ni spremenila, so se upoštevni predpisi Unije v tem času spremenili: sprva so se namreč posebna izvozna nadomestila na podlagi člena 1, prvi odstavek, Uredbe št 1964/82 odobrila izključno za goveje meso iz zadnjih četrti, od 19. januarja 1998 pa je zaradi sprememb na podlagi Uredbe št. 2469/97 do nadomestila upravičeno tudi goveje meso iz sprednjih četrti; zadnjenavedeni pravni položaj je bil pozneje kodificiran s členom 1 Uredbe št. 1359/2007 in velja še zdaj.

37.

Ali je mogoče meniti, da se milejši kazenski zakon uporabi, če se je spremenil zgolj upravni predpis – v obravnavanem primeru predpis o odobritvi posebnih izvoznih nadomestil Evropske unije za določeno blago – medtem ko se prvotni kazenski predpis – v obravnavanem primeru določitev lažnih izjav in ravnanj kot kaznivih dejanj – ni spremenil? To je osrednje vprašanje, na katero bo moralo v obravnavanem primeru odgovoriti Sodišče.

38.

Pri odgovoru je treba upoštevati smisel in namen načela retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona.

39.

Uporaba poznejših milejših kazenskih zakonov je izjema od temeljnega načela zakonitosti kazni (nullum crimen, nula poena sine lege), saj se retroaktivno uporabi drug zakon kot tisti, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. ( 25 )

40.

Razlog za to izjemo temelji na premislekih glede pravičnosti. ( 26 ) Vzrok za retroaktivno uporabo milejših kazenskih zakonov je v tem, da obtoženca ne bi bilo primerno obsoditi za dejanje, ki je med potekom kazenskega postopka zaradi (spremenjenega) mnenja zakonodajalca postalo nekaznivo. V korist obtoženca je tako treba uporabiti spremenjene zakonske določbe. ( 27 )

41.

Vendar se v obravnavanem primeru mnenje zakonodajalca o kaznivosti ravnanja obtožencev v postopku v glavni stvari ni spremenilo niti na ravni prava Unije niti na nacionalni ravni. Na to sta navsezadnje pravilno opozorili Francija in Avstrija.

42.

Lažne izjave ali ravnanja, katerih cilj ali učinek je pridobitev neupravičenih finančnih ugodnosti v zvezi z uvozom ali izvozom, so bila v času nastanka dejanskega stanja določena kot kazniva dejanja in so še zdaj, navsezadnje zaradi zaščite finančnih interesov Evropske unije. Zakonodajalec takšnih ravnanj – bodisi na ravni Unije bodisi na nacionalni ravni – nikoli ni nameraval oprostiti kaznivosti oziroma na kakršen koli način zmanjšati zaščito finančnih interesov Unije.

43.

S spremembami predpisov na ravni Unije v zvezi z dodelitvijo posebnih izvoznih nadomestil za goveje meso so se posamezni predpisi s področja kmetijstva zgolj prilagodili spremenjenim tržnim razmeram, zlasti spremembam na svetovnem trgu kot posledica pogajanj WTO urugvajskega kroga. ( 28 ) Šlo je torej zgolj za novo gospodarsko oceno in ne za to, da so pristojni politični organi Evropske unije na novo presodili kaznivost določenih ravnanj.

44.

Zgolj na podlagi tega, da je zdaj veljavna zakonodaja, v skladu s katero je posebna izvozna nadomestila mogoče odobriti za sprednje in zadnje četrti, manj omejujoča, ni mogoče sklepati, da so bili prejšnji predpisi, ki so se uporabljali zgolj za goveje meso zadnjih četrti, po mnenju zakonodajalca prestrogi oziroma preveč omejujoči. Kot pravilno navajata predložitveno sodišče in Komisija, lahko različne tržne razmere v različnih obdobjih zahtevajo sprejem različnih predpisov glede upravičenosti kmetijskih proizvodov do podpore pri izvozu iz Unije v tretje države. Pravico do take podpore imajo samo tiste osebe, katerih proizvodi v obravnavanem obdobju ustrezajo določenim pogojem.

45.

S tega vidika je obravnavani primer mogoče primerjati z davčnim pravom: tudi tam se lahko določbe materialnega davčnega prava, ki jih morajo davčni zavezanci spoštovati, iz leta v leto spreminjajo. Kdor v letu 2017 zataji določen davek in si tako pridobi finančno ugodnost, se kazenskemu pregonu ne more izogniti s sklicevanjem na to, da je bil zadevni davek odpravljen, da se je znižala davčna stopnja, ali na večji obseg izjem od leta 2018 naprej. Davčna zatajitev je bila kot kaznivo dejanje določena v času nastanka davčne obveznosti in takšna ostaja še naprej.

46.

Kot so pravilno opozorili nekateri udeleženci postopka, je mogoče obravnavani primer primerjati z zadevo Paoletti in drugi. ( 29 ) V tej zadevi je šlo za kaznivo dejanje pomoči pri nezakonitem priseljevanju državljanov tretje države. Po mnenju Sodišča se lahko to kaznivo dejanje preganja, čeprav so zadevni državljani tretjih držav pozneje zaradi pristopa njihove države izvora k Evropski uniji pridobili status državljanov Unije. Pridobitev državljanstva Unije je namreč dejanska okoliščina, ki ne more spremeniti elementov kaznivega dejanja pomoči pri nezakonitem priseljevanju. ( 30 )

47.

Vendar se obravnavani primer od zadeve Paoletti in drugi razlikuje v tem, da se je tam spremenila dejanska okoliščina (prizadete osebe so pridobile status državljana Unije), medtem ko se je v obravnavanem primeru spremenila pravna okoliščina (upravičenost govejega mesa iz sprednjih četrti do podpore). Vendar je odločilno, da so se v obeh primerih spremenile zgolj okoliščine, ki se ne nanašajo na kazenskopravno področje, medtem ko se kaznivost inkriminiranega ravnanja (tam pomoč pri nezakonitem priseljevanju, v obravnavanem primeru lažne izjave ali ravnanja pri izvozu blaga) ni spremenila in tudi ni bila predmet nove ocene.

48.

Če bi za retroaktivno uporabo milejšega kazenskega zakona zadostovala tudi sprememba takšnih okoliščin, bi to – kot sta pravilno opozorili Francija in Avstrija – spodbudilo goljufiva ravnanja. ( 31 )

49.

Če bi se na primer pokazalo, da bo v bližnji prihodnosti do posebnih izvoznih nadomestil poleg govejega mesa iz zadnjih četrti upravičeno tudi goveje meso iz sprednjih četrti, bi lahko to gospodarske udeležence spodbudilo k vnaprejšnji podaji lažnih izjav glede izvoza mesa iz sprednjih četrti in k poznejšemu sklicevanju na retroaktivno uporabo milejšega kazenskega zakona.

50.

Plemenita ideja, na kateri temelji načelo iz člena 49(1), tretji stavek, Listine o temeljnih pravicah, bi v tem primeru dobila nasprotni učinek.

51.

Glede na vse zgoraj navedeno torej načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (člen 49(1), tretji stavek, Listine o temeljnih pravicah) ne nasprotuje kaznovanju osebe, ki si je na podlagi lažnih izjav ali ravnanj glede vrste blaga, prijavljenega za posebno izvozno nadomestilo na podlagi prava Unije, prizadevala pridobiti ali je pridobila neupravičeno ugodnost, če dejansko izvoženo blago v času ravnanj ali lažnih izjav ni bilo upravičeno do nadomestil in je bilo ta nadomestila mogoče pridobiti šele na podlagi spremembe predpisov Unije po storitvi kaznivega dejanja.

52.

Samo zaradi večje razumljivosti bom na koncu opozorila še na vidika, ki so ju postransko omenili udeleženci postopka.

53.

Prvi od teh vidikov se nanaša na finančno ugodnost (posebna izvozna nadomestila), ki naj bi jo obtoženci neupravičeno pridobili z lažnimi izjavami ali ravnanji v zvezi z izvozom govejega mesa za podjetje, v imenu katerega so delovali.

54.

Ali je za presojo obravnavanega primera ob upoštevanju člena 49(1), tretji stavek, Listine o temeljnih pravicah upoštevno, ali je zoper obtožence v postopku v glavni stvari mogoče uvesti kazenski pregon zaradi dejanske pridobitve neupravičene finančne ugodnosti za njihovo podjetje ali zgolj zaradi goljufivih ravnanj glede takšne ugodnosti?

55.

Po mojem mnenju ni razlike. Zgolj okoliščina, ali se lahko podjetju zaradi izvoza določenega blaga iz Evropske unije v tretjo državo odobrijo posebna izvozna nadomestila, pri presoji kazenske odgovornosti njegovih zaposlenih ni odločilna.

56.

Zoper obtožence v glavni stvari je bil, kot je na vprašanje Sodišča izrecno potrdilo predložitveno sodišče, sprožen kazenski pregon, ker so z namenom goljufije podali lažne izjave in ravnanja s ciljem pridobitve teh posebnih izvoznih nadomestil.

57.

Drugi vidik se nanaša na navedbo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, da obtoženci v postopku v glavni stvari glede govejega mesa, ki so ga prijavili za posebna izvozna nadomestila, niso napačno prijavili samo izvora sprednjih oziroma zadnjih četrti, temveč so poleg tega zmrznjeno goveje meso lažno prijavili kot sveže ali ohlajeno goveje meso. ( 32 )

58.

Ta okoliščina, s katero se predložitveno sodišče ni podrobneje ukvarjalo, ni bistveno vplivala na vprašanje za predhodno odločanje. Glede na navedeno se tudi sama v obravnavanih sklepnih predlogih z njo nisem podrobneje ukvarjala.

59.

Omejujem se na to, da se upoštevno pravo Unije ni spremenilo, saj je bilo za sporna posebna izvozna nadomestila vedno upoštevno samo sveže ali ohlajeno in nikoli zmrznjeno goveje meso. Zato se obtoženci v postopku v glavni stvari glede njihove kazenske odgovornosti zaradi morebitnih napačnih navedb glede stopnje svežine zadevnih kosov mesa ne morejo sklicevati na retroaktivno uporabo milejšega zakona v smislu člena 49(1), tretji stavek, Listine o temeljnih pravicah.

60.

Ob upoštevanju zgornjih navedb Sodišču predlagam, naj na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo francosko Cour de cassation (kasacijsko sodišče), odgovori tako:

Člen 49(1), tretji stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotuje kaznovanju osebe, ki si je na podlagi ravnanj ali lažnih izjav glede vrste blaga, prijavljenega za posebno izvozno nadomestilo na podlagi prava Unije, prizadevala pridobiti ali je pridobila neupravičeno ugodnost, če dejansko izvoženo blago v času teh ravnanj ali lažnih izjav ni bilo upravičeno do nadomestil in je bilo ta nadomestila mogoče pridobiti šele na podlagi spremembe predpisov Unije po storitvi kaznivega dejanja.