1

Tožeče stranke, družbe Caviro Distillerie Srl, Distillerie Bonollo SpA, Distillerie Mazzari SpA in Industria Chimica Valenzana (ICV) SpA so proizvajalke vinske kisline iz Evropske unije, v kateri njihov delež presega 25 % celotne proizvodnje.

2

Evropska komisija je 30. oktobra 2004 v Uradnem listu Evropske unije objavila Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2004, C 267, str. 4). Ta postopek je privedel do sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 130/2006 z dne 23. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2006, L 23, str. 1). V skladu s členom 1(1) in (2) te uredbe je bila na uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, ki je bila uvrščena pod oznako ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918 12 00 90), uvedena dokončna protidampinška dajatev po stopnji od 0 % do 34,9 %. V navedeni uredbi je bila družbi Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd. (v nadaljevanju: Hangzhou Bioking) odobrena tržnogospodarska obravnava. Za vinsko kislino, ki jo proizvaja družba Hangzhou Bioking, se je uporabljala stopnja dajatve nič.

3

V skladu s poročilom pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije (STO) z naslovom „Mehika – dokončni protidampinški ukrepi za govedino in riž“ (WT/DS 295/AB/R, 29. november 2005, AB‑2005–6) je Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 332/2012 z dne 13. aprila 2012 o spremembi Uredbe št. 130/2006 (UL 2012, L 108, str. 1), družbo Hangzhou Bioking izključila s področja uporabe dokončnih ukrepov, zlasti postopkov za pregled na podlagi ukrepov, ki so uvedeni z Uredbo št. 130/2006.

4

Prvotni ukrepi, opisani zgoraj v točki 2, so bili nato predmet različnih postopkov pregleda in na podlagi zadnjega od teh je bila sprejeta Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 349/2012 z dne 16. aprila 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL 2012, L 110, str. 3). V skladu s to izvedbeno uredbo so bili ohranjeni vsi protidampinški ukrepi za vse uvoznike iz Kitajske, razen za družbo Hangzhou Bioking.

5

Tožeče stranke in peto podjetje, družba Comercial Quimica Sarasa SL, so 15. junija 2011 vložile protidampinško pritožbo v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51, v nadaljevanju: osnovna uredba), ki se je nanašala zgolj na uvoz vinske kisline, ki jo proizvaja družba Hangzhou Bioking. Komisija je 29. julija 2011 v Uradnem listu Evropske unije objavila Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking (UL 2011, C 223, str. 11). Po umiku te pritožbe je Komisija s Sklepom 2012/289/EU z dne 4. junija 2012 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking (UL 2012, L 144, str. 43), ta postopek končala brez uvedbe protidampinških ukrepov.

6

Vzporedno s tem je Komisija 29. julija 2011 na predlog teh petih pritožnic sprožila tudi drugo preiskavo zoper kitajska proizvajalca vinske kisline, katere namen je bil delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe in ki se je nanašala na stopnje dampinga teh dveh proizvajalcev, za katere so pritožnice menile, da so bile izračunane na prenizki ravni (UL 2011, C 223, str. 16).

7

Tožeče stranke so 21. oktobra 2014 pri Komisiji vložile novo protidampinško pritožbo, na podlagi katere je ta institucija 4. decembra 2014 v Uradnem listu Evropske unije objavila Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking (UL 2014, C 434, str. 9).

8

Komisija je za ovrednotenje dampinga in škode preučila obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 (v nadaljevanju: obdobje preiskave). Za preučitev trendov, relevantnih za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. septembra 2014 (v nadaljevanju: obravnavano obdobje).

9

Komisija je v obvestilu o začetku z dne 4. decembra 2014 sporočila, da je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je kasneje pojasnila, da je bil vzorec izbran na podlagi največjega obsega prodaje v Uniji in da je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so bili izbrani izmed sedmih podjetij, ki so sodelovala v preiskavi, in katerih skupni delež znaša 56 % celotne proizvodnje vinske kisline v Uniji ter so v Italiji in Španiji, torej v dveh državah članicah, v katerih imajo sedež proizvajalci Unije. Trije proizvajalci, vključeni v začasni vzorec, so bili dve od tožečih strank, in sicer družbi Caviro Distillerie in Distillerie Mazzari, ki imata sedež v Italiji, ter španska družba Comercial Quimica Sarasa.

10

Ker družba ICV ni bila vključena v ta začasni vzorec, je trdila, da ta ni dovolj dobro predstavljal položaja manjših proizvajalcev Unije. Sestavo navedenega vzorca je izpodbijalo tudi italijansko poslovno združenje Associazione Nazionale Industriali Distillatori Alcoli e di Acquaviti (AssoDistil, nacionalno združenje industrijskih destilarn in žganih pijač). Vendar je Komisija štela, da se reprezentativnost vzorca – ker so vsi proizvajalci vinske kisline v Uniji mala in srednje velika podjetja – z vključitvijo manjšega proizvajalca Unije v vzorec ne spremeni bistveno in ne bi imela občutnega vpliva na kazalnike škode, preučene na podlagi podatkov iz vzorca. Menila je, da makroekonomski kazalniki, kot je obseg prodaje, vsekakor temeljijo na podatkih industrije Unije kot celote, to je vseh proizvajalcev Unije, vključno z zadevnim proizvajalcem Unije. Zato je Komisija potrdila vzorec, ki ga je začasno izbrala.

11

Med preiskavo so bile vse tri vzorčene družbe, enako kot družba Hangzhou Bioking, preverjene v svojih prostorih.

12

Komisija je 14. decembra 2015 tožečim strankam poslala splošni dokument o razkritju, v katerem je ugotovila, da uvoz družbe Hangzhou Bioking kljub obstoju stopnje dampinga v višini 42,8 % industriji Unije ni povzročil znatne škode. Z dopisom z dne 4. januarja 2016 so tožeče stranke predložile svoje pripombe na ta dokument. Poleg tega so zahtevale zaslišanje, ki je potekalo 13. januarja 2016.

13

Na podlagi preiskave dampinga je Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2016/176 z dne 9. februarja 2016 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking (UL 2016, L 33, str. 14, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), v katerem je ugotovila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe.

14

V točkah 140 in 141 obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč Komisija navedla, da so kazalniki škode, kot so proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež, v obravnavanem obdobju kazali negativne trende, vendar ti trendi niso imeli negativnega vpliva na splošni finančni položaj industrije Unije. Komisija je štela, da so, nasprotno, v obravnavanem obdobju nekateri kazalniki, kot so dobičkonosnost industrije Unije, denarni tok, donosnost naložb in zaposlenost, imeli pozitiven trend. Komisija je poudarila, da tudi ob upoštevanju dejstva, da je dampinški uvoz družbe Bioking v določenem obsegu negativno vplival na industrijo Unije, preiskava ni pokazala, da bi industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe. Zato je Komisija v členu 1 izpodbijanega sklepa zaključila protidampinški postopek za uvoz vinske kisline v Unijo, ki jo proizvaja družba Hangzhou Bioking.

15

Tožeče stranke so 4. maja 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo.

16

S sklepom predsednika Splošnega sodišča je bila ta zadeva dodeljena novemu sodniku poročevalcu iz devetega senata.

17

Splošno sodišče (deveti senat) je na podlagi predloga sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka.

18

Z ukrepom procesnega vodstva z dne 19. julija 2017 je Splošno sodišče v skladu s členom 89(3)(a) svojega poslovnika stranke pozvalo, da na obravnavi ustno odgovorijo na vprašanja.

19

Stranke so podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 28. septembra 2017. Na tej obravnavi je Komisija Splošno sodišče obvestila, da zaradi njihove zaupne narave tožečim strankam ne more razkriti nekaterih zahtevanih informacij. V skladu s členom 91(b), členom 92(3) in členom 103 Poslovnika je deveti senat Komisijo pozval, naj predloži te informacije, pri čemer je pojasnil, da v tej fazi ne bodo poslane tožečim strankam. Po preučitvi teh informacij je Splošno sodišče v skladu s členom 103 Poslovnika sklenilo, da so bile upoštevne za odločitev o sporu in da ne smejo ostati zaupne za tožeče stranke. Ker Komisija ni zahtevala zaupne obravnave teh informacij v razmerju do javnosti, je Splošno sodišče te informacije objavilo, stranke pa so devetemu senatu predstavila stališča o njih.

20

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

21

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

22

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji v zvezi z izbiro vzorca proizvajalcev ter kršitev člena 3(2) in člena 17(1) osnovne uredbe. Drugi tožbeni razlog se nanaša na očitne napake pri presoji in kršitev člena 3(2), (3) in (5) osnovne uredbe, ker je Komisija ugotovila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode.

23

Tožeče stranke trdijo, da Komisija pri izbiri vzorca ni izpolnila zahtev iz člena 17(1) osnovne uredbe, zlasti zahteve po zagotovitvi reprezentativnosti izbranega vzorca. Ta kršitev naj bi izkrivila ugotovitve v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki, kot so prodajna cena, donosnost na enoto, denarni tok, naložbe in donosnost naložb, ki se uporabljajo za preučitev škode, zato ta preučitev ni bila objektivna v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe.

24

Ne da bi izpodbijale namero Komisije, da izvede vzorčenje, kar je bilo potrjeno na obravnavi, tožeče stranke trdijo, da uporaba vzorčenja pomeni izjemo od načela preverjanja podatkov vseh proizvajalcev. Tožeče stranke so na obravnavi dodale, da zahteva po reprezentativnosti iz člena 17(1) osnovne uredbe ne pomeni, da mora vzorec zajeti največji reprezentativni obseg prodaje, ampak da je treba izbrati proizvajalce, katerih obseg prodaje predstavlja položaj industrije Unije. Po navedbah tožečih strank taka zahteva izhaja iz točke 90 sodbe z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland (C‑687/13, EU:C:2015:573).

25

Tožeče stranke na prvem mestu menijo, da Komisija pri sestavi vzorca proizvajalcev Unije s tem, da je vanj vključila le tri proizvajalce, ki so med največjimi proizvajalci z največjim obsegom prodaje v Uniji, podatkov ni ustrezno in objektivno preučila. Ta vzorec naj namreč ne bi bil reprezentativen za položaj industrije Unije, ker je v njem z nesorazmerno težo zastopan največji zadevni proizvajalec Unije, to je družba Distillerie Mazzari.

26

Tožeče stranke na eni strani trdijo, da družba Distillerie Mazzari izstopa iz vzorca, ker „njen celotni obseg proizvodnje znaša približno 30 % celotnega obsega proizvodnje celotne industrije Unije“. Na drugi strani, ker skupna prodaja treh vzorčenih proizvajalcev obsega približno 56 % proizvodnje vinske kisline v Uniji, od česar približno 29 % odpade na družbo Distillerie Mazzari, delež preostalih šestih proizvajalcev Unije znaša le 44 % proizvodnje, ali 7,3 % povprečno za vsakega od njih. Posledica izključitve drugih proizvajalcev pa naj bi bila to, da vzorec ni bil reprezentativen, ker naj bi bil pristranski v korist največjega proizvajalca.

27

Iz okoliščin obravnavane zadeve naj bi poleg tega izhajalo, prvič, da naj ta zadeva ne bi bila „večja“ v smislu člena 17 osnovne uredbe, ker naj bi šlo za kitajskega izvoznika, devet proizvajalcev Unije in enega uvoznika Unije. Zato po mnenju tožečih strank nič ne preprečuje uporabe večjega vzorca. Poleg tega naj bi Komisija večji vzorec izbrala tudi v drugih protidampinških postopkih. Drugič, nadzor treh proizvajalcev Unije, vključenih v vzorec, naj bi se zaključil v prvih štirih mesecih po začetku preiskave, zato naj Komisija ne bi bila v časovni stiski. Tretjič, tožeče stranke naj bi že na začetku preiskave navedle, da izbrani vzorec ne omogoča dovolj reprezentativne presoje.

28

Na drugem mestu naj bi obstajala korelacija med izbiro vzorca in opredelitvijo škode. V zvezi s tem naj bi iz sodbe z dne 21. marca 2012, Marine Harvest Norway in Alsaker Fjordbruk/Svet (T‑113/06, neobjavljena, EU:T:2012:135, točke od 72 do 74), izhajalo, da napaka pri opredelitvi vzorca pomeni napako pri določitvi škode. Tako naj bi v obravnavani zadevi dobiček, ki ga je ustvarila družba Distillerie Mazzari, zadoščal za izravnavo izgub, ki sta jih druga udeleženca iz vzorca utrpela leta 2013 in v obdobju preiskave, zaradi česar vzorec proizvajalcev Unije naj ne bi bil reprezentativen za položaj industrije Unije. V zvezi s tem tožeče stranke navajajo, da se je donosnost družbe Caviro Distillerie zmanjšala s 3 % leta 2011 na -1,62 % leta 2013 in na -1,73 % v obdobju preiskave. Druga družba, vključena v vzorec, Comercial Quimica Sarasa, naj bi med letoma 2011 in 2013 ter v obdobju preiskave zabeležila enak trend. Tožeče stranke v repliki dodajajo, da je stopnja dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, ki je leta 2010 znašala 17,6 %, leta 2011 padla na 2 %. Po mnenju tožečih strank tako znižanje potrjuje škodljiv učinek dampinga družbe Hangzhou Bioking v tem obdobju.

29

Na tretjem mestu, Komisija bi morala med upravnim postopkom upoštevati zaskrbljenost združenja AssoDistil v zvezi z reprezentativnostjo predlaganega vzorca. Čeprav je člen 17(1) osnovne uredbe Komisiji dovoljeval, da proizvajalce Unije izbere zgolj na podlagi tega, da so imeli največji obseg proizvodnje ali prodaje v Uniji, bi vendarle morala izbrati objektivno reprezentativen vzorec. V zvezi s tem naj ne bi bilo mogoče opraviti objektivnega preverjanja, saj vzorec širšega položaja industrije Unije kot celote ne odraža ustrezno. Iz tega naj bi izhajala kršitev člena 3(2) osnovne uredbe, ker naj Komisija ne bi opravila objektivnega preverjanja učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije.

30

Zato bi morala Komisija iz informacij, s katerimi je razpolagala na podlagi pritožbe in odgovorov, ki jih je zatem prejela od proizvajalcev Unije, vedeti, da je potreben večji vzorec.

31

Poleg tega naj bi bil predlog združenja AssoDistil, da se v vzorec vključi družba ICV, namenjen zgolj ponazoritvi, kakšen naj bi bil ustrezno reprezentativen vzorec, ker se je lahko v obravnavani zadevi dvomilo o taki reprezentativnosti.

32

Tožeče stranke glede trditve Komisije, da morajo vzorec, za katerega štejejo, da je ustrezen, navesti tožeče stranke, najprej menijo, da mora vzorec izbrati Komisija. Dalje, imele naj bi pravico do izpodbijanja veljavnosti predlaganega vzorca. Nazadnje pa naj ne bi trdile, da je treba največjega proizvajalca vinske kisline, družbo Distillerie Mazzari, izključiti. Menijo, da bi bilo treba vključitev zadnjenavedene uravnotežiti z vključitvijo večjega števila manjših proizvajalcev.

33

Komisija trditve tožečih strank prereka.

34

Spomniti je treba, da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučevati (glej sodbo z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točka 61 in navedena sodna praksa). V zvezi s tem je spoštovanje jamstev, ki jih zagotavlja pravni red Unije v upravnih postopkih, še toliko pomembnejše in med temi jamstvi je tudi obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike obravnavanega primera (glej sodbo z dne 25. januarja 2017, Rusal Armenal/Svet, T‑512/09 RENV, EU:T:2017:26, točka 189 in navedena sodna praksa).

35

Iz tega izhaja, da se mora nadzor sodišča Unije raztezati ne le na obstoj morebitnih pravnih napak, ampak tudi na upoštevanje postopkovnih pravil, pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev, neobstoj očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in neobstoj zlorabe pooblastil (glej v tem smislu sodbo z dne 10. marca 2009, Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP/Svet, T‑249/06, EU:T:2009:62, točka 39 in navedena sodna praksa).

36

To zlasti velja za ugotavljanje obstoja škode, povzročene industriji Unije, ki zahteva presojo zapletenih gospodarskih razmer (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2015, Bricmate, C‑569/13, EU:C:2015:572, točka 46 in navedena sodna praksa).

37

Zato se lahko Sodišče unije vsekakor prepriča – čeprav na področju ukrepov trgovinske zaščite in še posebej protidampinških ukrepov ne more posegati v presojo, ki pripada pristojnim organom Unije – ali so institucije upoštevale vse pomembne okoliščine primera in ali so presodile vse dele spisa z vso potrebno skrbnostjo (glej sodbo z dne 18. septembra 2012, Since Hardware (Guangzhou)/Svet, T‑156/11, EU:T:2012:431, točka 184 in navedena sodna praksa).

38

Določitev škode v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe temelji na pozitivnih dokazih in mora vključevati „objektivno preverjanje“ obsega dampinškega uvoza, njegovega učinka na cene podobnih proizvodov na trgu Unije in njegovega vpliva na industrijo Unije.

39

Poleg tega iz člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe izhaja, da je treba ugotovitev škode izvesti na ravni celotne industrije Unije (sodba z dne 19. decembra 2013, Transnational Company Kazchrome in ENRC Marketing/Svet, C‑10/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:865, točki 50 in 51).

40

Vendar lahko Komisija v skladu s členom 17(1) in (2) osnovne uredbe v večjih zadevah preiskavo z uporabo metode vzorčenja omeji na smiselno število strank. V zvezi s tem sta v členu 17(1) osnovne uredbe določeni dve metodi vzorčenja. Preiskava se namreč lahko omeji na smiselno število strank, izdelkov ali transakcij, ki so statistično utemeljeni na podlagi informacij, ki so dostopne ob izboru, ali na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo (glej v tem smislu sodbi z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 86, in z dne 15. junija 2017, T.KUP, C‑349/16, EU:C:2017:469, točka 30).

41

Instituciji Unije imata, kadar izbereta drugo metodo vzorčenja, določeno svobodo, tako da oceno prihodnjega stanja opravita v skladu s tem, kar je od njiju mogoče pričakovati v roku, ki jima je določen za izvedbo preiskave (sodba z dne 15. junija 2017, T.KUP, C‑349/16, EU:C:2017:469, točka 31). Poleg tega iz člena 17(2) navedene uredbe izhaja, da končni izbor strank izvede Komisija ob uporabi določb, ki se nanašajo na vzorčenje (sodba z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 87).

42

Utemeljenost trditev tožečih strank je treba preizkusiti ob upoštevanju teh načel.

43

Komisija v obravnavani zadevi trdi, da je uporabila drugo metodo iz člena 17(1) osnovne uredbe, v skladu s katero se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago. Iz točke 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je Komisija začasni vzorec Unije izbrala „na podlagi največjega obsega prodaje v Uniji“.

44

V zvezi z reprezentativnostjo vzorca je treba opozoriti, da mora Komisija zagotoviti več dejavnikov, kot sta zlasti delež znotraj celotne proizvodnje Unije in geografska porazdelitev proizvajalcev (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točki 90 in 91). Poudariti je treba namreč, da mora analiza Komisije, da bi se lahko dobil zanesljiv prikaz gospodarskega položaja industrije Unije, v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe temeljiti na celotni industriji Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2015, Yuanping Changyuan Chemicals/Svet, T‑310/12, neobjavljena, EU:T:2015:295, točka 115).

45

V obravnavani zadevi iz točk 92 in 94 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da „so bili v vzorec izbrani trije [od devetih] proizvajalc[ev] Unije, katerih delež obsega približno 56 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji“. Komisija je na obravnavi trdila, ne da bi se ji nasprotovalo, da so bili v izbrani vzorec vključeni trije največji proizvajalci glede na obseg prodaje izmed tistih, ki so privolili v sodelovanje.

46

Poleg tega je v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjeno, da se je Komisija na eni strani „oprla na vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so pritožba, informacije, ki jih je prejela od italijanskega nacionalnega združenja industrijskih destilarn in žganih pijač (Assodistil) ter od drugih znanih proizvajalcev Unije, ki sodelujejo pri preverjanju reprezentativnosti v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe“, in na drugi, da „je vzorec izbrala [tako, da je] hkrati […] zagotovila, da sta v vzorcu predstavljeni obe državi članici proizvajalki, to sta Italija in Španija“.

47

Komisija bi sicer lahko, kot navajajo tožeče stranke, v zadevni vzorec vključila tudi druge proizvajalce industrije Unije, katerih obseg prodaje naj bi domnevno bil nižji. Res je tudi, da je treba v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe dati prednost izbiranju vzorca ob hkratnem posvetovanju z zadevnimi strankami oziroma njihovem soglašanju.

48

Vendar na eni strani, kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 41, iz te določbe izhaja, da končni izbor strank, vrst izdelkov ali transakcij izvede Komisija ob uporabi določb, ki se nanašajo na vzorčenje.

49

Na drugi strani je naloga tožečih strank, da predložijo dokaze, na podlagi katerih lahko Splošno sodišče ugotovi, da je Komisija s sestavo izbranega vzorca industrije Unije storila očitno napako pri presoji pri oceni škode (glej v tem smislu sodbo z dne 18. septembra 2012, Since Hardware (Guangzhou)/Svet, T‑156/11, EU:T:2012:431, točka 137 in navedena sodna praksa). Splošno sodišče je namreč že razsodilo, da če tožeča stranka, ki izpodbija reprezentativnost vzorca proizvajalcev Unije, ni predložila nobenega indica, da so se cene, ki so jih v Italiji in Španiji zaračunavali francoski, nemški in britanski proizvajalci, razlikovale od tistih, ki so jih ti proizvajalci zaračunavali v Franciji, Nemčiji ali v Združenem kraljestvu, ni dokazala, da bi institucije Unije storile očitno napako s tem, da so svojo analizo škode, ki jo je proizvodnja Unije utrpela v smislu razkoraka cen, omejile na Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo (glej v tem smislu sodbo z dne 14. julija 1995, Koyo Seiko/Svet, T‑166/94, EU:T:1995:140, točka 59).

50

Tožeče stranke v zvezi s tem trdijo, da je domnevna nereprezentativnost zadevnega vzorca zamajala verodostojnost več mikroekonomskih kazalnikov, ki jih je Komisija uporabila v zadevni preiskavi, kar je Komisijo privedlo do storitve očitnih napak pri presoji in kršitve člena 3(2)(b) osnovne uredbe. Zato naj bi bili kazalniki, ki se nanašajo na prodajne cene Unije, dobičkonosnost prodaje na enoto v Uniji, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije, napačni.

51

V obravnavanem primeru je treba, prvič, ugotoviti, da je bilo z zadevnimi strankami v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe opravljeno posvetovanje glede izbire vzorca. Poleg tega iz točke 109 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija za analizo škode razlikovala med makro‑ in mikroekonomskimi kazalniki. Makroekonomski kazalniki, kot so obseg prodaje, so temeljili na podatkih industrije Unije kot celote, to je vseh proizvajalcev Unije. Trditve tožečih strank v zvezi z vzorčenjem zato ne morejo ovreči ugotovitev Komisije o škodi na makroekonomski ravni.

52

Glede podatkov na mikroekonomski ravni je iz navedene točke 109 obrazložitve razvidno, da so bili preučeni na podlagi podatkov iz vprašalnika Komisije, ki so ga izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Glede teh podatkov je treba opozoriti, da je Komisija, kot je poudarila, zato da bi za vsak mikroekonomski kazalnik dobila le eno število, izračunala tehtano povprečje, da bi se za vsakega vzorčenega proizvajalca upošteval dejanski tržni delež v smislu obsega proizvodnje ali prodaje. Če pa bi računala navadno povprečje, bi vsak od teh treh proizvajalcev imel enako težo, in sicer 33 %, ne glede na njegov dejanski tržni delež v smislu obsega proizvodnje ali prodaje, kar ne bi odražalo dejanske relativne teže različnih proizvajalcev industrije Unije. Ker je bila z izračunom tehtanega povprečja podatkom vsakega vzorčenega proizvajalca dodeljena relativna teža, je treba ugotoviti, da je bila metoda, uporabljena glede mikroekonomskih podatkov, ustrezna.

53

Drugič, iz točke 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je eden od proizvajalcev Unije, ki ni bil vključen v začasni vzorec, enako kot združenje AssoDistil trdil, da vzorec ni dovolj dobro predstavljal položaja manjših proizvajalcev Unije, ker naj bi škodljivi dampinški uvoz družbe Hangzhou Bioking vplival zlasti na manjša podjetja.

54

Vendar je treba poudariti, kot je pojasnjeno v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da vključitev manjšega proizvajalca Unije v vzorec ne bi imela občutnega vpliva na kazalnike škode, ocenjene na podlagi podatkov iz vzorca. Iz števil, ki jih je navedla Komisija, namreč izhaja, da bi vključitev družbe ICV v vzorec, kar so v upravnem postopku predlagale tožeče stranke, le rahlo spremenila povprečno ponderirano profitno maržo vzorca, ki bi v tem primeru leta 2014 znašala nad 9,5 % namesto 10 %. Kar zadeva gibanje te marže, bi se ta v primeru vključitve navedenega proizvajalca povečala z več kot 5 % leta 2011 na več kot 9 % leta 2014, namesto da bi se v teh letih po vzorcu, ki ga je izbrala Komisija, povečala z 2 % na 10 %.

55

Tretjič, ugotoviti je treba, da tožeče stranke – kot je bilo potrjeno na obravnavi – ne navajajo nobenega dokaza o tem, da bi vključitev drugega proizvajalca spremenila ugotovitev glede neobstoja škode, do katere je v izpodbijanem sklepu prišla Komisija. Tožeče stranke se namreč zadovoljijo z navedbo, da bi vzorec z veliko pomembnejšim proizvajalcem, ki dosega visoke dobičke, pripeljal do sklepa, da ni bilo škode, čeprav „en, dva ali trije ducati ali celo več manjših proizvajalcev ustvarja izgubo“. Vendar ta trditev ne odraža dejanskega stanja industrije Unije, saj to v obravnavanem primeru sestavlja devet proizvajalcev, od katerih jih je sodelovalo sedem. Poleg tega navedba tožečih strank v zvezi s tem, da so manjši proizvajalci poslovali z izgubo, ni podprta z nobenim dokazom in z njo nikakor ni pojasnjeno, ali je ta položaj obstajal že v obravnavanem obdobju.

56

Glede trditve tožečih strank, da Komisiji nič ne preprečuje, da bi uporabila večji vzorec, kakor je to storila v drugih protidampinških postopkih, zadostuje ugotovitev, da so tožeče stranke tudi na obravnavi priznale, da nimajo nobenih dokazov o tem, da bi vključitev manjšega proizvajalca Unije spremenila ugotovitev glede škode za industrijo Unije, do katere je prišla Komisija.

57

V zvezi s trditvijo tožečih strank, da so bili veliki dobički, ki jih je dosegla družba Distillerie Mazzari, „v veliki meri izravnani z izgubami, ki sta jih leta 2013 in v obdobju preiskave utrpeli drugi vzorčeni družbi“, ker se je donosnost družbe Caviro Distillerie zmanjšala s 3 % leta 2011 na -1,62 % leta 2013 in na -1,73 % v obdobju preiskave in ker naj bi dobičkonosnost družbe Comercial Quimica Sarasa med letoma 2011 in 2013 ter v obdobju preiskave zabeležila enak trend, je treba poudariti, da tudi če bi se zmanjšanje dobičkonosnosti v navedenih obdobjih štelo za dokazano, to, da je Komisija v vzorcu ohranila družbe, katerih dobičkonosnost se je zmanjšala, dokazuje, da je Komisija v izpodbijanem sklepu opravila objektivno presojo dejstev.

58

Zato tudi če bi Komisija spremenila sestavo zadevnega vzorca, na podlagi nobenega elementa ni mogoče sklepati, da bi se ugotovitev v zvezi z dobičkonosnostjo in škodo v obravnavanem primeru spremenila.

59

Poleg tega je treba v zvezi s trditvijo tožečih strank, da znatno zmanjšanje dobičkonosnosti med letoma 2010 in 2011 potrjuje „škodljiv učinek dampinga družbe Hangzhou Bioking v tem obdobju“, ugotoviti, da – kot je pravilno navedla Komisija – ne izpodbijani sklep ne drugi akti Unije ne dokazujejo obstoja dampinga družbe Hangzhou Bioking v navedenem obdobju. Kot je namreč razvidno iz točke 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je „[p]reiskava dampinga in škode […] zajemala obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014“.

60

V teh okoliščinah je treba šteti, da tožeče stranke niso predložile zadostnih dokazov, da je Komisija pri izbiri uporabljenega vzorca industrije Unije storila očitno napako pri presoji.

61

Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

62

Tožeče stranke menijo, da je Komisija storila očitne napake pri presoji in kršila člen 3(2), (3) in (5) osnovne uredbe, ker je v točkah od 140 do 142 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da industrija vinske kisline Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode.

63

Tožeče stranke v uvodnih pripombah poudarjajo, da določitev obstoja škode zahteva objektivno preverjanje vseh upoštevnih kazalnikov, ki vplivajo na položaj zadevne industrije. V obravnavani zadevi pa naj nobeden od objektivnih kazalnikov škode ne bi mogel voditi do sklepa, da dampinški uvoz industriji vinske kisline Unije ni povzročil škode. Tožeče stranke v bistvu trdijo, da je Komisija v ugotovitvah o neobstoju škode iz točk 140 in 141 obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarila kazalnike, pri katerih je bil zabeležen pozitiven trend, in ni dovolj upoštevala kazalnikov, pri katerih je bil trend negativen.

64

Na prvem mestu, v zvezi s trendi glede uvoza v smislu količin in cen tožeče stranke najprej trdijo, da je bilo v točkah od 41 do 45 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovljeno, da družba Hangzhou Bioking dejavnosti ni opravljala v običajnih gospodarskih pogojih na trgu in da je izkoristila umetno nizke in deformirane cene surovin, da bi nepravično zmanjšala svoje končne cene za izvoz v Unijo. Tožeče stranke dalje menijo, da je 42,8‑odstotna stopnja dampinga, kot je navedena v točki 88 izpodbijanega sklepa, visoka. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe pa naj bi velikost dejanske stopnje dampinga bila dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri oceni škode. Nazadnje, tožeče stranke trdijo, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za dampinški uvoz družbe Hangzhou Bioking na trg Unije, ki – kot je razvidno iz točke 107 obrazložitve izpodbijanega sklepa – znaša 10,3 %, visoka.

65

Na drugem mestu, zadevni izvoznik naj bi obseg svojega dampinškega uvoza na trg Unije v obravnavanem obdobju povečal za 25 %, z vrhuncem zvišanja pri 36 % leta 2013. Tožeče stranke poleg tega navajajo, da je do tega stalnega povečevanja obsega dampinškega uvoza prišlo v okoliščinah splošnega zmanjševanja potrošnje vinske kisline v Uniji, ker se je ta do konca obdobja preiskave zmanjšala za 11 %.

66

Glede učinka dampinškega uvoza na cene v Uniji tožeče stranke navajajo, da je sicer res, da je družba Hangzhou Bioking svoje cene v obravnavanem obdobju povečala za 35 %, kot to izhaja iz točke 104 obrazložitve izpodbijanega sklepa, vendar ostaja dejstvo, da so bila ta zvišanja cen izvedena z zelo nizke osnovne ravni. To naj bi pojasnjevalo obstoj tehtane povprečne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 10,3 % za dampinški uvoz družbe Hangzhou Bioking na trg Unije, kot je bilo navedeno v točki 107 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Poleg tega so se med letom 2013 in koncem obdobja preiskave, medtem ko so se cene industrije Unije zmanjšale za 56 %, kot je navedeno v točkah 124 in 125 obrazložitve izpodbijanega sklepa, cene družbe Hangzhou Bioking zmanjšale zgolj za 8 %, kot izhaja iz točke 105 obrazložitve tega sklepa.

67

Tožeče stranke v odgovor na trditev Komisije, da je povečanje povprečne uvozne cene glede na cene industrije Unije za 35 % pozitivno, navajajo, da je treba preučiti dejanske cene uvoza in ne trend. Če je bila, kot sumijo tožeče stranke, cena uvoza leta 2011 ekstremno nizka, relativno povečanje, ki je sledilo, naj ne bi bilo upoštevno, zlasti glede na ugotovitev stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen v obsegu 10 % na koncu preiskave. Poleg tega naj bi iz informacij iz pritožbe izhajalo, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen družbe Hangzhou Bioking pred obdobjem preiskave veliko večje.

68

Na tretjem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila pravilo, da en sam ali več teh dejavnikov ni nujno odločujočih, in v preiskavi ni dala dovolj velike teže drugim dejavnikom iz člena 3(5) osnovne uredbe, in sicer učinku uvoza na obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije. Po njihovem mnenju se je Komisija, nasprotno, preveč osredotočila na trende donosnosti na enoto in na merila v zvezi z denarnim tokom in donosnostjo naložb. S tem naj bi storila očitno napako pri presoji.

69

Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenega pojasnila ali analize o tem, kako je bilo zmanjšanje uspešnosti industrije Unije izravnano s povečanjem splošne dobičkonosnosti. V dokumentu o splošnem razkritju z dne 14. decembra 2015 pa naj bi se Komisija v zvezi s temi elementi izrazila jasno in občutno bolj jedrnato.

70

Tožeče stranke Komisiji tako najprej očitajo, da med preiskavo ni dala dovolj velikega pomena obsegu prodaje industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %, kot je bilo ugotovljeno v točki 115 obrazložitve izpodbijanega sklepa. To zmanjšanje obsega naj bi bilo skoraj trikrat večje od zmanjšanja potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju. Vendar bi morala Komisija – kadar se obseg prodaje industrije Unije zmanjšuje – ugotoviti in temeljito preučiti dejansko dosežen dobiček, ker naj bi šlo za upošteven dejavnik za celovit pregled položaja industrije Unije. S tem naj izpodbijani sklep dejansko ne bi pojasnil razmerja med različnimi bistvenimi elementi.

71

Tožeče stranke dalje menijo, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije za 21 % v obravnavanem obdobju, kot je bilo ugotovljeno v točki 115 izpodbijanega sklepa, prav tako zaskrbljujoče, saj se je v skladu s točko 117 izpodbijanega sklepa v istem obdobju „obseg uvoza družbe Hangzhou Bioking povečal za 25 %, ustrezni tržni delež [te družbe] pa se je povečal za 41 %“. Zato naj bi trditev Komisije, da je povečanje prodajnih cen industrije Unije sledilo gibanju stroškov surovin, omajalo dejstvo, da je industrija Unije od leta 2012 naglo izgubljala obseg prodaje in tržni delež.

72

V teh okoliščinah naj bi bila rast industrije Unije izrazito negativna, kot naj bi bilo razvidno iz točke 117 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Prav tako naj bi tudi vsa industrija z izjemo družbe Distillerie Mazzari v obdobju preiskave utrpela hude izgube.

73

Poleg tega so v trditvah, ki temeljijo na statističnih podatkih o izvozu, pridobljenih od kitajskih carinskih organov, tožeče stranke ocenile, da je družba Hangzhou Bioking leta 2013 dosegla povečanje obsega prodaje za približno 9700 ton, v obdobju preiskave pa za 8925 ton. V obravnavanem obdobju je prišlo tudi do uvoza od drugih kitajskih izvoznikov. Vendar je v obdobju preiskave družba Hangzhou Bioking povečala svoj tržni delež s 25 % na 35 %, ker je ta pripadal edinemu kitajskemu izvozniku.

74

Nazadnje, Komisija naj ne bi dala nobene teže skorajšnji širitvi obsega proizvodnje družbe Hangzhou Bioking, kot izhaja iz točk 165 in 166 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zlasti kar zadeva njegove učinke na donosnost industrije Unije. Po mnenju tožečih strank pa naj bi bilo verjetno, da se bodo ta donosnost in drugi pozitivni finančni kazalniki na kratki rok in v bližnji prihodnosti poslabšali, kar bo izničilo zadnje pozitivne gospodarske kazalnike industrije, ki jih je Komisija upoštevala za ovrednotenje škode, ki jo je utrpela industrija vinske kisline v Uniji. Ker je Komisija za to dejstvo vedela, vendar mu naj ne bi dala nobenega pomena pri presoji škode, naj bi storila očitno napako pri presoji.

75

Nasprotno, Komisija naj bi se za ugotovitev, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, oprla le na kazalnike v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom in donosnostjo naložb, ki naj bi kazali pozitiven trend, medtem ko so drugi gospodarski kazalniki po mnenju tožečih strank kazali, da se je industrija Unije sesedala pod težo dampinškega uvoza. S tem naj bi Komisija storila očitne napake pri presoji.

76

Natančneje, tožeče stranke menijo, da naj bi bila dobičkonosnost industrije Unije edini bistven gospodarski kazalnik, glede katerega se je poročalo, kot izhaja iz točke 140 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da beleži pozitiven trend, čeprav obstaja kopica drugih kazalnikov z negativnim trendom. Točka 4.5.4 izpodbijanega sklepa, ki vsebuje ugotovitve glede škode, pa naj ne bi vsebovala nobenega pojasnila ali analize o tem, kako naj bi donosnost izravnala vpliv drugih elementov, čeprav so tožeče stranke med upravnim postopkom izrazile očitke v zvezi s tem. Tako naj v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pojasnjeno razmerje med različnimi bistvenimi elementi in zlasti, kako bi izboljšanje ravni donosnosti lahko odpravilo škodo, povzročeno industriji Unije.

77

Na četrtem mestu, iz izpodbijanega sklepa naj bi izhajalo, da naj bi bila industrija Unije z dampinškimi cenami, ki jih je zaračunavala družba Hangzhou Bioking, izrinjena iz manj dobičkonosnih segmentov trga in naj bi zato utrpela padec obsega prodaje. Tožeče stranke v nasprotju z zatrjevanjem Komisije naj ne bi trdile, da morajo ugotovitve Komisije temeljiti na segmentu industrije Unije, ki ga izberejo one. Tožeče stranke trdijo, da naj bi vsi gospodarski kazalniki, gledano v celoti, razkrivali, da je dampinški uvoz družbe Hangzhou Bioking povzročil škodo.

78

Na petem mestu, tožeče stranke menijo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker ni dovolj upoštevala pomena obrambne strategije industrije Unije za boj proti dampingu. Tako naj bi Komisija v drugih protidampinških postopkih presegla povečanje donosnosti na enoto in upoštevala, da je industrija Unije izgubila del svojega obsega prodaje in tržnega deleža. Enak položaj naj bi bil podan v okviru tega postopka, zaradi česar naj bi Komisija morala upoštevati, da se je industrija Unije med letom 2012 in koncem obdobja preiskave odločila, da z obsegom prodaje družbe Hangzhou Bioking ne more agresivno tekmovati s cenami in da mora namesto tega trgovinske napore osredotočiti na stranke, ki so pripravljene plačati višjo ceno za njen bolj kakovosten proizvod.

79

Na šestem mestu, Komisija naj bi s tem, da je v točki 146 obrazložitve izpodbijanega sklepa izjavila, da „[s]topnja dampinga proizvajalca izvoznika sama po sebi ni ključen gospodarski kazalnik škode“, kršila člen 3(5) osnovne uredbe, v skladu s katerim mora ta institucija upoštevati „velikost dejanske stopnje dampinga“. Vendar v nasprotju s tem, kar zagovarja Komisija, naj vprašanje ne bi bilo, ali je v obravnavani zadevi ta stopnja dampinga bila ključna, ampak ali ji je bil v postopku ocenjevanja škode dan zadosten ali celo ustrezen pomen. Po mnenju tožečih strank naj bi osnovna uredba Komisiji nalagala, da upošteva stopnjo dampinga, ki bi jo bilo treba vedno izračunati za krajše obdobje. Zato naj se za ocenitev pomena dampinga v okviru osnovne protidampinške uredbe ne bi zahtevala nobena presoja o „trajnih trendih“.

80

Poleg tega naj bi isto razlogovanje veljalo tudi za nelojalno nižanje prodajnih cen, kar je treba oceniti v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe. V izpodbijanem sklepu pa naj ne bi bilo nobenega sklicevanja na to, razen v točkah 141 in 150 obrazložitve, v katerih je ta element zavrnjen, ne da bi njegov vpliv bil predmet resnega pregleda, in to kljub temu, da je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen bila ugotovljena pri 10,3 %.

81

Na sedmem mestu, Komisija naj ne bi preučila vpliva dampinškega uvoza družbe Hangzhou Bioking na obseg prodaje industrije Unije. Cenovni pritisk, ki se je izvajal z dampinškim uvozom, naj bi povzročil padec cen za 76 % med letom 2013 in koncem obdobja preiskave ter znatno zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža. Prav tako naj bi bilo gibanje obsega prodaje uvoza družbe Hangzhou Bioking v nasprotju z gibanjem potrošnje Unije. Tožeče stranke poudarjajo, da se je potrošnja Unije med letoma 2011 in 2014 sicer zmanjšala za 11 %, vendar se je uvoz družbe Hangzhou Bioking v absolutnem smislu povečal za 25 %, kar pomeni, da je ta družba lahko kljubovala zakonom trga. Poleg tega je bil po mnenju tožečih strank obseg prodaje industrije Unije nižji za 30 %, medtem ko se je potrošnja zmanjšala za 11 %. Zato naj bi bilo preostalih 19 % obsega prodaje izgubljenih v korist družbe Hangzhou Bioking.

82

Na osmem in zadnjem mestu tožeče stranke v zvezi s pripombami Komisije glede zmanjšanja proizvodnih zmogljivosti industrije Unije priznavajo, da se je obseg proizvodnje zmanjšal za 14 %, medtem ko se je povpraševanje zmanjšalo za 11 %. Vendar naj bi bil padec ravni proizvodnje manj pomemben, ker je industriji Unije uspelo ohraniti ali izboljšati obseg izvoza. Po mnenju tožečih strank je treba vsekakor zavrniti pojasnila Komisije glede ravni proizvodnje industrije Unije in potrošnje v Uniji, ker ta dejavnika nista povezana, saj se je prvi v celotnem obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, drugi pa se je med letoma 2011 in 2013 povečal ter nato v naslednjem obdobju ponovno padel.

83

Komisija trditve tožečih strank prereka.

84

Najprej, objektivno preverjanje določanja škode mora, kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 38, v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe na eni strani vključevati obseg dampinškega uvoza in učinek dampinškega uvoza na cene na trgu Unije za podobne izdelke in na drugi vpliv tega uvoza na industrijo Unije.

85

V zvezi z obsegom navedenega uvoza in njegovimi učinki na cene so v členu 3(3) osnovne uredbe določeni dejavniki, ki jih je treba pri tem preverjanju upoštevati, pri tem pa je dodano, da ne eden ne več teh dejavnikov skupaj sami po sebi ne morejo biti odločujoči.

86

Člen 3(5) osnovne uredbe pa določa, da preučitev učinka dampinškega uvoza na zadevno industrijo Unije vsebuje oceno vseh gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki vplivajo na stanje industrije. Ta določba vsebuje seznam različnih dejavnikov, ki se lahko upoštevajo, ter določa, da ta seznam ni izčrpen in da eden ali več od teh dejavnikov niso nujno odločilni za dokončno presojo (sodbe z dne 28. novembra 2013, CHEMK in KF/Svet, C‑13/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:780, točka 56, z dne 19. decembra 2013, Transnational Company Kazchrome in ENRC Marketing/Svet, C‑10/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:865, točka 20, in z dne 16. aprila 2015, TMK Europe, C‑143/14, EU:C:2015:236, točka 32). Ta določba tako institucijam Unije podeljuje široko diskrecijsko pravico pri preverjanju in presoji različnih pokazateljev (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2007, Ikea Wholesale, C‑351/04, EU:C:2007:547, točka 61).

87

Zato je treba na podlagi teh določb skupaj ugotoviti, ali je Komisija lahko ugotovila, ne da bi storila očitno napako pri presoji, da ne obstaja pomembna škoda, povzročena industriji Unije.

88

Tožeče stranke uvodoma, v zvezi s trditvijo, da se je Komisija preveč osredotočila na gospodarske elemente v zvezi s splošnim finančnim položajem, kot so dobičkonosnost industrije Unije, denarni tok in donosnost naložb, menijo, da so odločilni kazalniki obseg prodaje industrije Unije, raven proizvodnje in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji. Sklicujejo se tudi na druge kazalnike, ki bi jih Komisija morala upoštevati, kot so obseg dampinga, nelojalno nižanje prodajnih cen družbe Hangzhou Bioking, povečanje obsega uvoza v absolutnih količinah, raven zalog, produktivnost, rast, plače in naložbe.

89

V obravnavani zadevi je treba na prvem mestu poudariti, da je Komisija, kot izhaja iz točk 4.5.2 in 4.5.3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, preučila vse zgoraj navedene elemente. Glede makroekonomskih kazalnikov je namreč iz točk od 111 do 123 izpodbijanega sklepa razvidno, da je Komisija analizirala proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višino stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Od mikroekonomskih kazalnikov so bile preučene povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

90

Komisija je zato v točki 140 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da so „[k]azalniki škode, kot so proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež […], v obravnavanem obdobju kazali negativne trende“, vendar ti trendi „niso imeli negativnega vpliva na splošni finančni položaj industrije Unije“. V tej uvodni izjavi je dodano, da je, „[n]asprotno, dobičkonosnost industrije Unije […] v obravnavanem obdobju kazala stalen pozitiven trend in v obdobju preiskave celo presegla ciljni dobiček“. Prav tako so se v skladu s to uvodno izjavo „v obravnavanem obdobju povečali tudi drugi finančni kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb“. Poleg tega so bili, kot je navedla Komisija na obravnavi, ti kazalniki v zvezi s škodo obravnavani tudi v točki 4.5.5 izpodbijanega sklepa, v kateri je Komisija odgovorila na pripombe zainteresiranih strank in ki je sestavni del obrazložitve tega sklepa.

91

V okviru široke diskrecijske pravice pri presoji gospodarskih podatkov je zato treba šteti, da je Komisija preučila relevantnost vseh kazalnikov in pretehtala pozitivne in negativne trende zadevnih kazalnikov.

92

Poleg tega je treba glede trditev v zvezi s trendi glede uvoza v smislu obsega in cen navesti, kot so poudarile tožeče stranke, da je v točki 47 izpodbijanega sklepa navedeno, da je kitajski domači trg anhidrida maleinske kisline kot celota izkrivljen. Prav tako ni sporno, da je ugotovljena stopnja dampinga znašala 42,8 % in je torej presegala prag de minimis, kakor je razvidno iz točk 88 in 122 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Nazadnje, tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je, kot izhaja iz točke 107 obrazložitve izpodbijanega sklepa, res znašala 10,3 %.

93

Vendar v nasprotju s trditvami tožečih strank te ugotovitve ne omogočajo ugotovitve obstoja znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe.

94

Zlasti pomen stopnje dampinga se namreč v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe sicer res lahko upošteva v okviru ocene vseh gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki vplivajo na stanje industrije Unije. Vendar je Komisija v točki 146 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarila, da stopnja dampinga proizvajalca sama po sebi ni ključen gospodarski kazalnik škode. Kot je na obravnavi poudarila Komisija, pri celovitem pregledu škode, ki ga opravi Komisija, nobeden od kazalnikov iz te določbe ni odločilen sam po sebi.

95

Na drugem mestu, v zvezi z oceno vsakega gospodarskega dejavnika ločeno iz tabele 3 izpodbijanega sklepa glede presoje cen izhaja, da se je povprečna uvozna cena dampinškega proizvoda v obravnavanem obdobju povečala za 35 %. V tabeli 7 izpodbijanega sklepa pa je navedeno, da so se v obravnavanem obdobju povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto povečale za 19 %. Iz tega izhaja, da so se cene družbe Hangzhou Bioking povečale bolj, kot prodajne cene industrije Unije, tako da se je razkorak med tema cenama zmanjšal. Prav tako je treba poudariti, da je bilo v obravnavanem obdobju, kot je razvidno iz tabele 7 in točke 127 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zvišanje povprečnih prodajnih cen na enoto industrije Unije v obsegu 19 % izrazitejše kot povečanje proizvodnih stroškov, ki je znašalo 9 %. V zvezi s tem, kot je pravilno poudarila Komisija, taka ugotovitev potrjuje neobstoj pritiska uvoza družbe Hangzhou Bioking na cene.

96

Kar poleg tega zadeva trditev tožečih strank, da relativno zvišanje cen ni upoštevno, je treba poudariti, da je cena dejavnik iz člena 3(2), (3) in (5) osnovne uredbe za opredelitev škode, povzročene industriji Unije. Komisija pa trdi, da se je stopnja nelojalnega nižanja cen pred in po obdobju preiskave zmanjšala. Zato je Komisija utemeljeno štela, da takšno zmanjšanje pomeni pozitiven trend, ki ga je treba upoštevati pri oceni škode.

97

Kar zadeva gibanje obsega zadevnega uvoza in tržnih deležev, se je uvoz družbe Hangzhou Bioking v obravnavanem obdobju sicer res povečal za 25 %, tako da se je ob upoštevanju zmanjšanja celotne potrošnje v Uniji v tem obdobju za 11 % (tabela 1 izpodbijanega sklepa) tržni delež družbe Hangzhou Bioking povečal za 41 % (glej točki 101 in 102 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Toda, kot je Komisija poudarila v točki 148 obrazložitve izpodbijanega sklepa, tržni delež in obseg uvoza nista bila edina elementa, ki ju je bilo treba analizirati za preučitev, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo ali ne. V zvezi s tem, kot je razvidno iz tabele 2 in točke 101 obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zadevnega izdelka, glede katerega družba Hangzhou Bioking izvaja damping, v Unijo povečal za 25 %, medtem ko je v tabeli 10 navedeno, da se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju občutno povečala in je v obdobju preiskave dosegala 10 %. V teh okoliščinah se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije povečala kljub povečanju obsega uvoza družbe Hangzhou Bioking.

98

Poleg tega je razvoj tržnega deleža industrije Unije nedvomno dejavnik, ki je bistvenega pomena, da bi se presodil obstoj znatne škode za to industrijo (sodba z dne 14. marca 2007, Aluminium Silicon Mill Products/Svet, T‑107/04, EU:T:2007:85, točka 65). V obravnavani zadevi pa se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 % in je ob koncu tega obdobja, kot je razvidno iz pripravljalnega ukrepa Splošnega sodišča (glej točko 19 zgoraj), znašal 44 %. Komisija zato v točki 148 izpodbijanega sklepa ni mogla veljavno presoditi, da je ta tržni delež v obravnavanem obdobju ostal na relativno visoki ravni.

99

V zvezi s trditvijo tožečih strank, da Komisija ni dala nobene teže učinku skorajšnje širitve obsega proizvodnje družbe Hangzhou Bioking na donosnost industrije Unije in na druge finančne kazalnike, ki se bodo v bližnji prihodnosti poslabšali, je treba spomniti, da določanje škode po začetku postopka v skladu s členom 3(1) osnovne uredbe predpostavlja dokaz, da obstaja „znatn[a] škod[a], povzročen[a] industriji [Unije], grožnj[a] znatne škode industriji [Unije] ali znatno zaviranje izgradnje […] industrije [Unije] […]“. Ker je pritožba proizvajalcev Unije temeljila na obstoju – po njihovem mnenju že izkazane – znatne škode, povzročene industriji Unije, je Komisija preučila, ali je za obravnavano obdobje mogoče ugotoviti tako škodo. Kot je namreč razvidno iz točk 6 in 141 obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je analiza Komisije nanašala samo na znatno škodo, povzročeno industriji Unije, v smislu te določbe, in ne na prihodnjo proizvodno zmogljivost kitajskih izvoznikov. Trditve tožečih strank temeljijo na morebitni prihodnji širitvi proizvodnih zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki je upoštevna v okviru preiskave glede „grožnje znatne škode“ v smislu člena 3(1) osnovne uredbe. Zato so trditve tožečih strank v zvezi z analizo industrije Unije, usmerjeno v prihodnost, v tem okviru brezpredmetne.

100

Na tretjem mestu je treba v zvezi s trditvijo tožečih strank, da se je Komisija oprla samo na dobičkonosnost industrije Unije, denarni tok in donosnost naložb, ker so zgolj ti kazalniki izkazovali pozitiven trend, najprej poudariti, da je Komisija, kot je bilo ugotovljeno zgoraj v točki 91, v izpodbijanem sklepu v okviru svoje analize upoštevala vse relevantne podatke. Dalje, kot je navedla Komisija, dobičkonosnost je eden odločilnih kazalnikov pri analizi škode. Nazadnje, kot izhaja iz uvodne izjave 135 izpodbijanega sklepa, „v obravnavanem obdobju [se je] dobičkonosnost [industrije Unije] bistveno povečala in v obdobju preiskave dosegla 10 % ter s tem presegla ciljni dobiček zadevne industrije v višini 8 %“. Vendar je treba na eni strani poudariti, da je takšno povečanje občutljivo, in na drugi, da ga ni mogoče obravnavati ločeno, temveč v okviru drugih pozitivnih gospodarskih kazalnikov, kot so denarni tok, donosnost naložb in stopnja zaposlenosti, kot izhaja iz točk od 119 do 139 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

101

Čeprav tožeče stranke Komisiji očitajo, da izpodbijanega sklepa ni dovolj obrazložila oziroma v njem pojasnila, kako je bilo zmanjšanje uspešnosti industrije Unije izravnano s povečanjem splošne dobičkonosnosti, se s trditvami tožečih strank dejansko želi izpodbijati sama presoja ekonomskih podatkov, ki jo je opravila Komisija. Vendar Splošno sodišče meni, da iz preučitve točk od 119 do 139 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji pri oceni navedenih elementov.

102

Zaradi celovitosti je treba spomniti, da mora biti obrazložitev, ki se zahteva v členu 296 PDEU, prilagojena zadevnemu aktu in mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je ta akt izdala, in sicer tako, da se lahko tisti, ki jih akt zadeva, seznanijo z razlogi za sprejetje ukrepa in da pristojno sodišče lahko opravi nadzor (sodba z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 75).

103

To zahtevo je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Ne zahteva se, da morajo biti v obrazložitvi natančno navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, saj vprašanja, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, ni treba presojati le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodba z dne 10. septembra 2015, Fliesen‑Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 76).

104

Poleg tega je treba poudariti, da institucije niso dolžne podati stališča glede vseh argumentov, ki so jih pred njimi navajale zadevne stranke, ampak zadostuje navedba dejstev in pravnih ugotovitev, ki so bistveni za odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 11. januarja 2007, Technische Glaswerke Ilmenau/Komisija, C‑404/04 P, neobjavljena, EU:C:2007:6, točka 30).

105

V obravnavani zadevi so razlogi, iz katerih je Komisija menila, da nekateri kazalniki škode niso imeli negativnega vpliva na splošni finančni položaj industrije Unije, drugi kazalniki pa so se razvijali pozitivno, navedeni v točkah 140, 141 in od 148 do 160 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Komisija je v teh točkah jasno navedla razloge, iz katerih je štela, da industrija Unije zaradi uvoza družbe Hangzhou Bioking ni utrpela znatne škode. Zato je izpodbijani sklep glede tega dovolj obrazložen.

106

Na četrtem mestu je treba glede trditve tožečih strank, da je Komisija preučila le en segment industrije Unije, ugotoviti, da je ta očitek že bil preučen v okviru prvega tožbenega razloga. Iz točke 60 zgoraj je namreč razvidno, da tožeče stranke niso dokazale, v čem naj bi vzorec, ki ga je izbrala Komisija, to privedel do storitve očitne napake pri presoji pri oceni obstoja znatne škode za industrijo Unije.

107

Na petem mestu, čeprav je res, da je industrija Unije izvedla obrambno strategijo za boj proti dampingu, to ne spremeni dejstva, da so se učinki te strategije pokazali zlasti v povečanju stopnje donosnosti zadevnih proizvajalcev. Zato s trditvami tožečih strank, ki se nanašajo na to, da naj Komisija te strategije ne bi upoštevala, ni mogoče izpodbiti utemeljenosti ugotovitev iz izpodbijanega sklepa o neobstoju znatne škode.

108

Na šestem mestu, glede trditve, da Komisija ni zadostno upoštevala stopnje dampinga, je sicer res – kot je bilo ugotovljeno zgoraj v točki 94 – da je treba to stopnjo v okviru določanja obstoja škode na podlagi člena 3(5) osnovne uredbe upoštevati, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za element, ki ga je treba upoštevati zlasti pri določanju obstoja dampinga, ki je pogoj, ločen od pogoja v zvezi z določanjem škode v okviru protidampinških ukrepov.

109

V zvezi z upoštevanjem nelojalnega nižanja prodajnih cen glede na cene industrije Unije je treba pripomniti, da je Komisija v točki 105 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da se je „povprečna uvozna cena družbe [Hangzhou] Bioking za zadevni izdelek […] v obravnavanem obdobju zvišala za 35 %“, da se je „med letoma 2011 in 2013 […] zvišala za 43 %, nato pa se je med letom 2013 in obdobjem preiskave znižala za 8 %.“. Komisija je nato za dampinški uvoz družbe Hangzhou Bioking na trg Unije ugotovila tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 10,3 %. Na podlagi teh elementov je Komisija ob izrecnem sklicevanju na nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije v točki 141 obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovila, da ni bilo znatne škode. Zato je treba šteti, da je Komisija upoštevala ta kazalnik. Če tožeče stranke izpodbijajo pomen, dan temu dejavniku, je treba opozoriti, da v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe eden ali več teh dejavnikov skupaj ni odločilnih za presojo. Stopnja nižanja prodajnih cen zato sama po sebi ni ključen gospodarski kazalnik škode.

110

Kar na sedmem mestu zadeva trditev tožečih strank, da naj bi cene „med letom 2013 in obdobjem preiskave padle za 76 %“, se tudi same sklicujejo na zmanjšanje cen industrije Unije za 56 %. V zvezi s tem, kot izhaja iz točke 125 obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je povprečna prodajna cena v vzorec vključenih proizvajalcev Unije na enoto od leta 2013 do konca obdobja preiskave sicer res zmanjšala za 56 %. Vendar je treba ugotoviti, da se je v obravnavanem obdobju zvišala za 19 %. Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno v točki 127 obrazložitve izpodbijanega sklepa in poudarjeno zgoraj v točki 95, je bilo povečanje povprečne prodajne cene na enoto za 19 % v obravnavanem obdobju izrazitejše kot povečanje stroškov proizvodnje za 9 % v istem obdobju, kar kaže, da pritisk na cene zaradi uvoza družbe Hangzhou Bioking ni preprečil povišanja prodajnih cen na enoto industrije Unije.

111

Na osmem mestu je treba glede zmanjšanja obsega proizvodnje navesti, da se je ta obseg v obravnavanem obdobju dejansko zmanjšal za 16 %, vendar se je med letom 2013 in koncem obdobja preiskave stabiliziral, kot je navedeno v tabeli 4 izpodbijanega sklepa. Vendar je treba to okoliščino, kot je pravilno poudarila Komisija, presojati na podlagi zmanjšanja potrošnje za 11 % v obravnavanem obdobju, kot je navedeno zgoraj v točki 97. V teh okoliščinah se lahko šteje, da je bil večji del zmanjšanja obsega proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju posledica zmanjšanja potrošnje.

112

Iz vsega navedenega izhaja, da tožeče stranke niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče izpodbiti ugotovitev Komisije o neobstoju znatne škode, povzročene industriji Unije na podlagi vseh upoštevnih kazalnikov. Zato je treba ugotoviti, da Komisija kljub opredelitvi tržnega deleža industrije Unije, ki jo je izvedla (glej točko 98 zgoraj), v svoji celoviti oceni obstoja znatne škode na podlagi vseh ustreznih dejavnikov, navedenih v okviru drugega tožbenega razloga, ni storila očitne napake pri presoji.

113

Zato je treba drugi tožbeni razlog in s tem tožbo v celoti zavrniti.

114

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se stranki, ki z zahtevkom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeče stranke niso uspele, se jim v skladu s predlogi Komisije naloži, da poleg lastnih stroškov nosijo tudi stroške te institucije.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),

razsodilo: