Pritožba, ki jo je Comercializadora Eloro, S.A. vložila 9. februarja 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 9. decembra 2015 v zadevi T-354/14, Comercializadora Eloro/UUNT – Zumex Group (Zumex)

(Zadeva C-71/16 P)

(2016/C 191/09)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: Comercializadora Eloro, S.A. (zastopnik: J. L. de Castro Hermida, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in in Zumex Group, S.A.

Predlogi

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi razlog: kršitev člena 42(2) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti  (1) ter pravila 22(2) in (3) Izvedbene uredbe  (2)

Oddelek za ugovore pri EUIPO je menil, da dokaz o uporabi, ki ga je predložila nasprotna stranka, izpolnjuje minimum, ki se zahteva za ugotovitev resne in dejanske uporabe znamke v referenčnem obdobju na referenčnem ozemlju.

Dvomi, izraženi z izpodbijano sodbo v zvezi s tem, ali so bili proizvodi, prodani nizozemskemu podjetju „Nidera General Merchandise, B.V.“, dejansko vneseni na ozemlje Evropske unije, temeljijo izključno na dokumentacijskem indicu: spletni strani nekega podjetja, ki je dostopna na naslovu www.ngm-int.com, na katerem to podjetje obvešča, da so ciljne države njegovih trgovinskih poslov države Zahodne Afrike.

V te namene je treba zavrniti dokazno vrednost natisov te spletne strani, saj so bili pridobljeni v času preveritve te predložitve, torej okrog 5. avgusta 2011, kar pomeni osem let po začetku obdobja, upoštevnega za dokaz o uporabi, in tri leta po koncu tega obdobja. V navedenem času sta se lahko poslovna dejavnost zadevnega podjetja in geografsko področje delovanja znatno spremenila. Pravna logika nalaga, da se dokaz, ki se predloži, da bi se ovrgel dokaz o uporabi znamke, prav tako nanaša na upoštevno obdobje, ne pa na več let po koncu tega obdobja.

Računi, predloženi kot dokaz, izkazujejo, da nizozemsko podjetje „Nidera General Merchandise, B.V.“ s sedežem v Rotterdamu ni le kupec proizvodov, temveč tudi prejemnica prodanega blaga, kar kaže na to, da je bilo to blago vneseno na ozemlje Evropske unije.

Nasprotna stranka je predložila dokaze o tem, da to podjetje spada v skupino podjetij „Nidera“ s sedežem v več evropskih državah, vključno s Španijo, in sicer prek hčerinske družbe „Nidera Agro Comercial, S.A.“, kar pomeni trden dokaz, da je bilo blago, ki ga je zadevno podjetje kupilo, namenjeno za evropski trg.

Ker je nasprotna stranka nosila dokazno breme glede dokaza o uporabi svoje znamke in ker je bila ta uporaba dokazana s predložitvijo računov, ki izkazujejo prodajo proizvodov te znamke, je treba pri izpodbijanju resničnosti tega dokaza obrniti dokazno breme, tako da je prijavitelj znamke dolžan dokazati, da je predloženi dokaz nezadosten, in to ne zgolj z domnevami ali predpostavkami.

Drugi razlog: kršitev člena 15(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti

Dejstvo, da je na predloženih računih kot prejemnica blaga navedena nizozemska družba „Nidera General Merchandise, B.V.“, izključuje, da so bili proizvodi s carinskega območja Evropske unije sproščeni po zunanjem tranzitnem postopku, in kaže na dejanski vnos blaga na upoštevno ozemlje, čeprav je bilo pozneje ponovno izvoženo v Afriko.

V izpodbijani sodbi je zavrnjeno, da uvoz, ki je izključno namenjen ponovnemu izvozu, pomeni resnično in dejansko uporabo znamke, in sicer z utemeljitvijo, da taka dejavnost ne omogoča ustvarjanja ali ohranjanja tržnih deležev. Kljub temu je ta dejanski stan enak primeru, določenem v členu 15(1)(b) UZS: namestitev blagovne znamke izključno za potrebe izvoza, kar je dejavnost, ki prav tako ne omogoča ustvarjanja ali ohranjanja tržnih deležev na ozemlju Unije.

Tretji razlog: kršitev člena 76(2) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti

Iz določbe in sodne prakse je razvidno, da je splošno pravilo dopustitev trditev ali dokazov, tudi če so bili predloženi zunaj roka, zaradi česar je treba diskrecijsko pravico EUIPO razlagati ozko in zahtevati obrazložitev, ki utemeljuje zavrnitev. Diskrecijska pravica ne pomeni samovoljnosti ali subjektivnosti.

Novi računi in etikete embalaž, predloženi po koncu pritožbenega postopka, dokumenti od 1 do 7, so bistveni, saj glede na to, da so jih izdala druga evropska podjetja, omogočajo odpravo dvomov, nastalih v zvezi z računi, ki jih je izdalo nizozemsko podjetje „Nidera General Merchandise, B.V.“.

Nasprotna stranka se je pri predložitvi dokazov o uporabi svoje znamke soočila s kronološkimi ovirami, saj je zbiranje dokazov potekalo tri leta po tej uporabi, in z geografskimi ovirami, saj je nasprotna stranka mehiško podjetje, ki ima interese predvsem na ameriški celini.

Upoštevanje kronoloških in geografskih okoliščin ter bistven pomen pozno predloženih dokumentov za rešitev spora bi morala privesti do dopustitve teh dokazov, s čimer bi se štela za dokazano resna in dejanska uporaba prejšnje znamke nasprotne stranke in omogočila potrebna primerjava zadevnih znamk, da bi se ugotovil obstoj verjetnosti zmede za potrošnika.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL L 78, str. 1).

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189).