1

HX v pritožbi predlaga, naj se delno razveljavi sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 2. junija 2016, HX/Svet (T‑723/14, EU:T:2016:332, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to sodišče, prvič, razglasilo za nična Izvedbeni sklep Sveta 2014/488/SZVP z dne 22. julija 2014 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2014, L 217, str. 49) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 793/2014 z dne 22. julija 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2014, L 217, str. 10) v delu, v katerem se ta izvedbeni sklep in ta izvedbena uredba nanašata na HX, in drugič, zavrnilo njegove predloge za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2015/837 z dne 28. maja 2015 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP (UL 2015, L 132, str. 82).

2

V členu 44 Poslovnika Splošnega sodišča, v različici, ki se je uporabljala za postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba (v nadaljevanju: Poslovnik Splošnega sodišča), so našteti jeziki, ki se uporabljajo v postopku pred Splošnim sodiščem, med katerimi je tudi bolgarski jezik.

3

Člen 45 Poslovnika Splošnega sodišča, naslovljen „Določitev jezika postopka“ in umeščen v Naslov II „Jezikovna ureditev“, v odstavku 1 določa:

„Pri direktnih tožbah v smislu člena 1 jezik postopka izbere tožeča stranka […].“

4

Člen 78 tega poslovnika določa:

„1.   Po potrebi se tožbi priložijo dokazila iz člena 21, drugi odstavek, Statuta [Sodišča Evropske unije].

2.   Tožbi, vloženi na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi javnega ali zasebnega prava, ki jo je sklenila Unija ali je bila sklenjena za njen račun v skladu s členom 272 PDEU, je treba priložiti izvod pogodbe, ki vsebuje to klavzulo.

3.   Če je tožeča stranka pravna oseba zasebnega prava, mora tožbi priložiti novejši dokaz o svojem pravnem obstoju (izpisek iz sodnega registra ali registra društev ali kak drug uradni dokument).

4.   Tožbi se priložijo dokumenti iz člena 51(2) in (3).

5.   Če tožba ni v skladu z zahtevami iz odstavkov od 1 do 4, sodni tajnik tožeči stranki določi razumen rok za predložitev zgoraj navedenih dokazil. Če tožeča stranka tega v tako določenem roku ne stori, Splošno sodišče odloči, ali je zaradi nespoštovanja teh zahtev tožba nedopustna iz formalnih razlogov.“

5

Člen 86 tega poslovnika, naslovljen „Prilagoditev tožbe“, določa:

„1.   Kadar se akt, katerega razglasitev ničnosti se predlaga, nadomesti ali spremeni z drugim aktom, ki ima enak predmet, lahko tožeča stranka pred koncem ustnega dela postopka ali pred odločitvijo Splošnega sodišča, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, tožbo prilagodi, da bi upoštevala ta novi dejavnik.

2.   Prilagoditev tožbe se izvede z ločenim aktom ter v roku, ki je določen v členu 263, šesti odstavek, PDEU in v katerem se lahko predlaga razglasitev ničnosti akta, ki utemeljuje prilagoditev tožbe.

3.   Prilagoditvena vloga vsebuje:

4.   Prilagoditveni vlogi se priloži akt, ki utemeljuje prilagoditev tožbe. Če tožeča stranka tega akta ne predloži, ji sodni tajnik določi razumen rok za njegovo predložitev. Če tožeča stranka v tako določenem roku tega akta ne predloži, Splošno sodišče odloči, ali je zaradi nespoštovanja te zahteve vloga o prilagoditvi tožbe nedopustna.

5.   Brez poseganja v poznejšo odločbo Splošnega sodišča glede dopustnosti vloge o prilagoditvi tožbe predsednik toženi stranki določi rok, v katerem lahko na to vlogo odgovori.

[…]“

6

Člen 102(1) Poslovnika Splošnega sodišča določa:

„Sodni tajnik sestavi zapisnik o vsakem naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa. Zapisnik podpišeta predsednik in sodni tajnik. Zapisnik je javna listina.“

7

Člen 227 Poslovnika Splošnega sodišča določa, da je ta poslovnik verodostojen v vseh jezikih iz člena 44 tega poslovnika.

8

Pritožnik je poslovnež, sirski državljan, zoper katerega so bili v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) sprejeti omejevalni ukrepi. Njegovo ime je bilo z Izvedbenim sklepom 2014/488 dodano na seznam iz Priloge I k Sklepu Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2013, L 147, str. 14) in z Izvedbeno uredbo št. 793/2014 na seznam iz Priloge II k Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (UL 2012, L 16, str. 1). V tožbi pri Splošnem sodišču je predlagal, naj se ta izvedbeni sklep in ta izvedbena uredba razglasita za nična v delu, v katerem se nanašata nanj.

9

Ker je bila veljavnost Sklepa 2013/255 v vmesnem času podaljšana s Sklepom 2015/837, je pritožnik želel doseči tudi razglasitev ničnosti tega sklepa s prilagoditvijo tožbe v smislu člena 86 Poslovnika Splošnega sodišča.

10

Predlog za prilagoditev je podal na obravnavi 8. decembra 2015, na kateri je navedel, da je za sklep o podaljšanju izvedel, šele ko je agent Sveta Evropske unije podajal svoje navedbe.

11

Splošno sodišče, ki je ugodilo predlogom za razglasitev ničnosti iz tožbe, je menilo, da predlog za prilagoditev tožbe ni dopusten. Po mnenju Splošnega sodišča ni dopusten, ker ni bil vložen z „ločenim aktom“ v smislu člena 86 poslovnika tega sodišča.

12

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

13

Svet Sodišču predlaga, naj:

14

Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče storilo napako, ker ni upoštevalo njegovega predloga za prilagoditev tožbe, čeprav je bil ta predlog, ki je bil sicer na obravnavi podan ustno, zapisan še pred koncem ustnega dela postopka, saj je bil zaveden v zapisnik obravnave. Navaja, da bi bilo treba zato kljub nevložitvi ločenega pisnega dokumenta stricto sensu za njegov predlog za prilagoditev tožbe šteti, da izpolnjuje zahteve iz člena 86 Poslovnika Splošnega sodišča. Poleg tega trdi, da to, da dejansko ni bilo pisnega predloga, ni prizadelo pravic nasprotne stranke in ni oviralo dela Splošnega sodišča.

15

Pritožnik poleg tega meni, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo posebnosti jezika postopka, ki ga je izbral, to je bolgarskega jezika. V različici Poslovnika Splošnega sodišča v tem jeziku naj bi bil namreč uporabljen dvoumen pojem, ki za vložitev predloga za prilagoditev sodbe ne zahteva nujno ločenega dokumenta v pisni obliki.

16

Poleg tega navaja, da Splošno sodišče ni spoštovalo načela kontradiktornosti postopka, ker mu ni dodelilo dodatnega roka za vložitev predloga za razglasitev ničnosti Sklepa 2015/837, čeprav je za ta sklep izvedel šele na obravnavi.

17

Svet navaja, da člen 86(2) Poslovnika Splošnega sodišča nedvoumno zahteva vložitev predloga v pisni obliki. Čeprav se bolgarska jezikovna različica tega poslovnika s tega vidika razlikuje od drugih jezikovnih različic, ta institucija meni, da ta različica ne more prevladati. Kot navaja Svet, namreč vse druge jezikovne različice uporabljajo pojme, iz katerih je neizpodbitno razvidna zahteva po ločenem aktu v pisni obliki. Ne glede na to pa naj bi sistematična razlaga celotnega člena 86 tega poslovnika zadostovala za dokaz, da lahko gre le za akt v pisni obliki, zlasti ker gre za vprašanje dokumentov, ki se „priložijo“ k aktu.

18

Uvodoma je treba ugotoviti, da v skladu s sodno prakso Sodišča predlogov strank načeloma ni mogoče spreminjati (glej med drugim sodbo z dne 11. novembra 2010, Komisija/Portugalska, C‑543/08, EU:C:2010:669, točka 20 in navedena sodna praksa). S členom 86 Poslovnika Splošnega sodišča se kodificira prejšnja sodna praksa v zvezi z izjemami od tega načela nespremenljivosti. Stališče Sodišča v okviru te pritožbe torej velja le za ta izjemen položaj.

19

Spomniti je treba, da člen 45 Poslovnika Splošnega sodišča pritožniku omogoča, da pri direktnih tožbah izbere jezik postopka. V obravnavani zadevi je HX v postopku pred Splošnim sodiščem, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba, izbral bolgarski jezik, ki ga obvlada njegov odvetnik.

20

Pritožnik pred Sodiščem navaja – čemur Svet ne oporeka – da je ta jezikovna različica člena 86(2) Poslovnika Splošnega sodišča dvoumna, ker bolgarska jezikovna različica drugače kakor angleška („separate document“) in francoska („acte séparé“) jezikovna različica ne uporablja pojma „akt“, temveč pojem „molba“ (prošnja). Ta pojem pa naj ne bi nujno vseboval zahteve po pisni obliki, ker naj bi se bolj na splošno nanašal na izjavo volje, ki je lahko tako ustna kot pisna.

21

Ni torej mogoče izključiti možnosti, da je pritožnik zaradi te dvoumnosti menil, da je predlog za prilagoditev tožbe, podan ustno na obravnavi, na kateri je po njegovih trditvah izvedel za obstoj sklepa, ki je predmet tega predloga, dopusten. Poleg tega bi bilo lahko tako mnenje pritožnika potrjeno z dejstvom, da je bil ta predlog nato zaveden v zapisniku obravnave, ki je v skladu s členom 102(1) Poslovnika Splošnega sodišča javna listina.

22

Čeprav je Splošno sodišče presodilo, da tako podan predlog za prilagoditev tožbe ni v skladu s formalnimi zahtevami njegovega poslovnika, bi moralo pritožnika vsaj opozoriti na njegovo napako in mu dati možnost, da jo popravi.

23

Kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 33 in 34 sklepnih predlogov, je namreč popolnoma upravičeno, da se za prilagoditev tožbe zahteva izpolnitev nekaterih formalnih pogojev, vendar pa take zahteve niso same sebi namen, temveč so namenjene zagotavljanju kontradiktornosti postopka in učinkovitega izvajanja sodne oblasti.

24

V zvezi s tem člen 86(3) in (4) Poslovnika Splošnega sodišča sam določa, da predlog za prilagoditev tožbe zaradi nespoštovanja nekaterih formalnosti pri vložitvi tega predloga ni nujno nedopusten. Splošno sodišče ima enako diskrecijsko pravico v zvezi s prilogami k tožbi, ker člen 78(5) tega poslovnika določa možnost odprave napak s posredovanjem sodnega tajnika, pri čemer lahko Splošno sodišče odloči, da je tožba dopustna, čeprav do odprave napak ni prišlo.

25

Te ugotovitve ni mogoče uspešno izpodbiti z utemeljitvijo Sveta, ki temelji, prvič, na okoliščini, da je bolgarska jezikovna različica Poslovnika Splošnega sodišča edina, ki vsebuje dvoumnost, na katero je opozoril pritožnik, in drugič, na sodni praksi Sodišča, v skladu s katero je zaradi potrebe po enotni uporabi in razlagi prava Unije izključena možnost, da bi se določba v kateri od njenih različic upoštevala ločeno, temveč jo je treba razlagati ob upoštevanju vseh preostalih jezikovnih različic na podlagi volje njenega avtorja (glej v tem smislu sodbe z dne 12. novembra 1969, Stauder, 29/69, EU:C:1969:57, točka 3; z dne 17. julija 1997, Ferriere Nord/Komisija, C‑219/95 P, EU:C:1997:375, točka 15, in z dne 15. oktobra 2015, Grupo Itevelesa in drugi, C‑168/14, EU:C:2015:685, točka 42).

26

V zvezi z določbo poslovnika sodišča Unije, ki jo je to sodišče samo sprejelo in jo v skladu s členom 44 v povezavi s členom 227(1) tega poslovnika opredelilo za verodostojno v vseh jezikih postopka, ki se uporabljajo pred tem sodiščem, je treba ugotoviti, da bi bilo pričakovanje, da se bodo posamezniki sklicevali na vse jezikovne različice tega poslovnika, zato da bi se s tem izognili možnosti, da bi morebitna razlika v različici tega poslovnika v jeziku postopka povzročila nedopustnost, v nasprotju z njihovo pravico, da se na sodišče Unije obrnejo v tistem od uradnih jezikov, ki ga izberejo, ki izhaja tako iz člena 20(2)(d) in člena 24, četrti odstavek, PDEU, kot iz člena 45 Poslovnika Splošnega sodišča.

27

Zato je Splošno sodišče s tem, da je predlog za prilagoditev tožbe HX zavrnilo kot nedopusten zgolj zato, ker ni bil vložen z ločenim aktom v pisni obliki, ne da bi ga prej pozvalo, naj ga popravi, storilo napako.

28

Zaradi tega je treba točko 2 izreka izpodbijane sodbe, ne da bi bilo treba preizkusiti drug pritožbeni razlog, razveljaviti.

29

Sodišče lahko v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje. To določbo je treba uporabiti v tej zadevi.

30

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča morata tako pravni interes tožeče stranke kot predmet spora obstajati ne le ob vložitvi tožbe, temveč vse do izdaje sodne odločbe, sicer se postopek ustavi. To pomeni, da mora obstajati možnost, da rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist (sodbe z dne 19. oktobra 1995, Rendo in drugi/Komisija, C‑19/93 P, EU:C:1995:339, točka 13; z dne 7. junija 2007, Wunenburger/Komisija, C‑362/05 P, EU:C:2007:322, točka 42, in z dne 28. maja 2013, Abdulrahim/Svet in Komisija, C‑239/12 P, EU:C:2013:331, točka 61).

31

V zvezi s tem je treba spomniti, da želi HX v bistvu prilagoditi prvotno tožbo na prvi stopnji, s katero je med drugim želel doseči razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa 2014/488, s katerim je bilo njegovo ime vpisano na seznam iz Priloge I k Sklepu 2013/255, tako da bi se med drugim nanašala tudi na razglasitev ničnosti sklepa, s katerim je bila za eno leto podaljšana veljavnost tega seznama.

32

Zaradi retroaktivnega učinka razglasitve ničnosti Izvedbenega sklepa 2014/488 v točki 1 izreka izpodbijane sodbe, ki je postala pravnomočna, ker se pritožba v tej zadevi nanaša le na točko 2 izreka te sodbe, pa je treba šteti, da seznam iz Priloge I k Sklepu 2013/255 ni nikoli vseboval imena pritožnika.

33

Pritožnik zato od razglasitve ničnosti Sklepa 2015/837, s katerim je bil podaljšan obstoj tega seznama, ne more imeti nobene koristi, ki bi presegala korist, ki jo ima z razglasitvijo ničnosti Izvedbenega sklepa 2014/488, s katerim je bilo na ta seznam vpisano njegovo ime.

34

Zato se postopek v zvezi s predlogom za prilagoditev tožbe, ki ga je HX vložil na prvi stopnji, ustavi.

35

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če je pritožba utemeljena in če Sodišče samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških.

36

V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov.

37

Ker je HX predlagal, naj se Svetu naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspel, mu je treba poleg svojih stroškov naložiti tudi stroške, ki jih je imel HX na prvi stopnji in v tem pritožbenem postopku.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: