—

za T.KUP SAS A. Tallon in D. Geernaert, odvetnika,

—

za belgijsko vlado C. Pochet in M. Jacobs, agentki,

—

za Svet Evropske unije H. Marcos Fraile, agentka, skupaj z N. Tuominenom, avocată,

—

za Evropsko komisijo J.‑F. Brakeland in T. Maxian Rusche, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na presojo veljavnosti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1294/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja, poslane iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne, na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (UL 2009, L 352, str. 1) ob upoštevanju člena 2, člena 3, člena 11(2), (5) in (9), člena 17(1) ter člena 21 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 150) (v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo T.KUP SAS in državo Belgijo zaradi vračila protidampinških dajatev, ki jih je ta družba plačala za uvoz obutve s poreklom iz Kitajske in Vietnama.

3

Člen 6(8) osnovne protidampinške uredbe določa:

„Razen v okoliščinah, o katerih govori člen 18, se v kar največji možni meri preverja natančnost [točnost] informacij, ki jih dostavijo zainteresirane stranke in na katerih temeljijo ugotovitve.“

4

Člen 11 te uredbe določa:

„[…]

2.   Dokončni protidumpinški ukrep preneha veljati pet let po svoji uvedbi ali pet let od datuma zaključka zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako dumping kot tudi škodo, razen če je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dumpinga in škode. Tak pregled zaradi izteka ukrepa se začne na pobudo Komisije ali pa na zahtevo, ki jo vložijo proizvajalci Skupnosti ali pa se vloži v njihovem imenu, in ukrep ostane v veljavi, dokler ni znan rezultat takega pregleda.

Pregled ob izteku ukrepa se začne, če zahtevek zanj vsebuje dovolj dokazov, da bi konec ukrepov verjetno imel za posledico nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dumpinga ali škode. Na tako verjetnost lahko na primer kažejo dokazi o nadaljevanju dumpinga in škode ali dokazi, da je odstranitev škode deloma ali v celoti posledica obstoja ukrepov ali dokazi, da so okoliščine, v katerih se nahajajo izvozniki, ali pa okoliščine na trgu take, da kažejo na verjetnost nadaljevanja škodljivega dumpinga.

Pri izvajanju preiskav, po tem odstavku, se izvoznikom, uvoznikom, predstavnikom države izvoznice in proizvajalcem Skupnosti da možnost, da podrobneje razložijo, spodbijajo ali komentirajo zadeve, opisane v zahtevku po pregledu, in sklepi se sprejmejo ob primernem upoštevanju vseh relevantnih in ustrezno dokumentiranih dokazov, predloženih v zvezi z vprašanjem, ali je verjetno oziroma ni verjetno, da bi konec ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dumpinga in škode.

Obvestilo o bližajočem se koncu ukrepov se objavi v Uradnem listu [Evropske unije] ob primernem času v zadnjem letu obdobja uporabe ukrepov, kot je opredeljeno v tem odstavku. Po tem imajo proizvajalci Skupnosti najkasneje tri mesece pred koncem petletnega obdobja pravico vložiti zahtevek za pregled v skladu z drugim pododstavkom. Prav tako se objavi obvestilo, ki naznani dejansko prenehanje ukrepov v skladu s tem odstavkom.

[…]

5.   Ustrezne določbe te uredbe v zvezi s postopki in vodenjem preiskav razen tistih, ki se nanašajo na roke, se uporabljajo za vsak pregled, ki se opravlja v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena. Pregledi, ki se opravljajo v skladu z odstavkoma 2 in 3, se izvedejo čim hitreje in se običajno zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda. V vsakem primeru pa se pregledi v skladu z odstavkoma 2 in 3 zaključijo v 15 mesecih od začetka. Pregledi v skladu z odstavkom 4 se v vseh primerih zaključijo v devetih mesecih od datuma začetka. Če se pregled, ki se izvaja v skladu z odstavkom 2, začne med tem, ko v istem postopku poteka že pregled v skladu z odstavkom 3, se pregled v skladu z odstavkom 3 zaključi istočasno, kot je zgoraj predvideno za pregled v skladu z odstavkom 2.

Komisija poda predlog za ukrepanje Svetu najkasneje v enem mesecu pred potekom zgornjih rokov.

Če preiskava ni zaključena v zgoraj navedenih rokih, potem ukrepi:

[…]

9.   Pri vseh preiskavah, povezanih z ustreznim pregledom ali vračilom denarja, ki se izvajajo v skladu s tem členom, Komisija, pod pogojem, da se okoliščine ne spremenijo, uporabi isto metodologijo kakor pri preiskavi, na osnovi katere je bila dajatev določena, ob ustreznem upoštevanju člena 2, še posebej odstavka 11 in 12, ter člena 17.

[…]“

5

Člen 17(1) navedene uredbe določa:

„V primerih, ko gre za veliko število pritožnikov, izvoznikov ali uvoznikov, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število strank, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago.“

6

Člen 21 navedene uredbe določa:

„1.   Odločitev o tem, ali interes Skupnosti zahteva posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov, vzetih kot celota, vključno z interesi domače industrije in uporabnikov ali potrošnikov; odločitev v smislu tega člena se sprejme samo, če so pred tem vse stranke dobile priložnost, da povedo svoja stališča v skladu z odstavkom 2. Pri taki preiskavi je posvečena posebna pozornost potrebi po odpravi učinkov škodljivega dumpinga, ki izkrivlja trgovino in vzpostavitvi učinkovite konkurence. Ukrepi, ki so določeni na osnovi ugotovljenega dumpinga in škode, se morda ne uporabijo, če pristojni organi na osnovi predloženih informacij lahko jasno ugotovijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2.   Da bi zagotovili trdno osnovo, na temelju katere lahko pristojni organi upoštevajo vsa mnenja in informacije pri odločanju o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Skupnosti, se lahko pritožniki, uvozniki in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije uporabnikov in potrošnikov v okviru rokov, določenih v obvestilu o začetku proti dumpinške preiskave, javijo in dostavijo ustrezne informacije Komisiji. Te informacije ali njihovi ustrezni povzetki se lahko dajo na razpolago drugim vpletenim strankam, navedenim v tem členu, ki imajo pravico odzvati se na te informacije.

3.   Stranke, ki so delovale v skladu z odstavkom 2, lahko zahtevajo zaslišanje. Tem zahtevam se ugodi, če so vložene v rokih, določenih v odstavku 2, in če navedejo razloge, zaradi katerih bi interesu Skupnosti koristilo, če bi te stranke bile zaslišane.

4.   Stranke, ki so delovale v skladu z odstavkom 2, lahko dostavijo svoje pripombe v zvezi z uporabo vseh uvedenih začasnih dajatev. Te pripombe morajo prispeti v enem mesecu po začetku uporabe teh ukrepov, če naj se upoštevajo, in te pripombe ali njihovi povzetki so lahko dani na razpolago drugim strankam, ki imajo pravico odgovoriti nanje.

5.   Komisija pregleda informacije, ki so na primeren način predložene, in pregleda, v kakšni meri so te informacije reprezentativne; rezultate te analize in mnenje o njeni koristnosti Komisija pošlje Svetovalnemu odboru. Ravnotežje mnenj, izraženih v tem odboru, Komisija upošteva pri vsakem predlogu, ki ga da v skladu s členom 9.

6.   Stranke, ki so ravnale v skladu z odstavkom 2, lahko zahtevajo, da se jim dajo na razpolago dejstva in premisleki, na osnovi katerih se verjetno sprejmejo dokončne odločitve. Te informacije se jim dajo v možnem obsegu, vendar to ne sme imeti nobenega vpliva na kakršno koli kasnejšo odločitev Komisije ali Sveta.

7.   Informacije se upoštevajo samo v primeru, če so podprte z dejanskimi dokazi, ki utemeljujejo njihovo veljavnost.“

7

V uvodnih izjavah 12, 13, od 34 do 38, 489, 490 in 502 Uredbe št. 1294/2009 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

8

Člen 1(1) Uredbe št. 1294/2009 določa:

„Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz obutve z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja, razen športne obutve, obutve s posebno tehnologijo, copatov in druge hišne obutve ter obutve z zaščitno kapico, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ter uvrščene pod oznake KN: 6403 20 00, ex 6403 51 05, ex 6403 51 11, ex 6403 51 15, ex 6403 51 19, ex 6403 51 91, ex 6403 51 95, ex 6403 51 99, ex 6403 59 05, ex 6403 59 11, ex 6403 59 31, ex 6403 59 35, ex 6403 59 39, ex 6403 59 91, ex 6403 59 95, ex 6403 59 99, ex 6403 91 05, ex 6403 91 11, ex 6403 91 13, ex 6403 91 16, ex 6403 91 18, ex 6403 91 91, ex 6403 91 93, ex 6403 91 96, ex 6403 91 98, ex 6403 99 05, ex 6403 99 11, ex 6403 99 31, ex 6403 99 33, ex 6403 99 36, ex 6403 99 38, ex 6403 99 91, ex 6403 99 93, ex 6403 99 96, ex 6403 99 98 et [in] ex 6405 10 00 […]“

[…]“

9

Družba T.KUP s sedežem v Toulousu (Francija) je v obdobju od 28. junija 2006 do 24. januarja 2011 prek pristanišča v Antwerpnu (Belgija) uvozila 26 zabojnikov obutve, proizvedene na Kitajskem, ki jih je kupila od tajvanskega distributerja Eastern Shoes Collection Co. Ltd in na katere je bila pobrana protidampinška dajatev po stopnji 16,5 % na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 553/2006 z dne 23. marca 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (UL 2006, L 98, str. 3), Uredbe Sveta (ES) št. 1472/2006 z dne 5. oktobra 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama (UL 2006, L 275, str. 1, in popravek v UL 2007, L 130, str. 48) ter Uredbe št. 1294/2009.

10

Družba T.KUP je 27. junija 2012 pri carinski inšpekciji v Antwerpnu (Belgija) vložila zahtevo za vračilo tako pobranih dajatev, pri čemer se je sklicevala na sodbo z dne 2. februarja 2012, Brosmann Footwear (HK) in drugi/Svet (C‑249/10 P, EU:C:2012:53).

11

Ta zahteva je bila 14. septembra 2012 zavrnjena z zavrnilno odločbo. Družba T.KUP je 25. februarja 2013 to odločbo izpodbijala pri območni direkciji za carine in trošarine v Antwerpnu (Belgija). Navedena direkcija je 18. aprila 2013 družbo T.KUP obvestila, da namerava njeno vlogo zavrniti.

12

Navedena direkcija je 7. junija 2013 družbo T.KUP obvestila, da bo odločanje o njeni vlogi odložila do rešitve vzorčnih zadev.

13

Družba T.KUP je 24. oktobra 2013 vložila upravno tožbo zaradi nesprejetja odločbe v določenem roku in nato 2. septembra 2014 pri predložitvenem sodišču tožbo zaradi nesprejetja sodbe na podlagi navedene upravne tožbe.

14

V teh okoliščinah je Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg te Brussel (nizozemsko govoreče prvostopenjsko sodišče v Bruslju, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

15

Svet Evropske unije v svojem pisnem stališču trdi, da je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe zavreči kot nedopusten, ker predložitveno sodišče ni opravilo avtonomnega preverjanja veljavnosti Uredbe št. 1294/2009, ampak je le posredovalo dvome, ki jih je v zvezi s tem navedla družba T.KUP.

16

Spomniti je treba, da iz pripravljenosti sodelovanja, ki mora prevladati pri izvajanju postopka predhodnega odločanja, izhaja, da mora nacionalno sodišče v predložitveni odločbi navesti natančne razloge, zaradi katerih meni, da je odgovor na njegova vprašanja glede razlage ali veljavnosti nekaterih določb prava Unije potreben za rešitev spora (sodbi z dne 4. maja 2016, Pillbox 38, C‑477/14, EU:C:2016:324, točka 24, in z dne 4. maja 2016, Philip Morris Brands in drugi, C‑547/14, EU:C:2016:325, točka 47 ter navedena sodna praksa).

17

Pomembno je torej, da nacionalno sodišče navede predvsem natančne razloge, zaradi katerih ni bilo prepričano o veljavnosti nekaterih določb prava Unije, in izpostavi razloge za neveljavnost, za katere posledično meni, da se jih lahko upošteva. Taka zahteva je razvidna tudi iz člena 94(c) Poslovnika Sodišča (sodbi z dne 4. maja 2016, Pillbox 38, C‑477/14, EU:C:2016:324, točka 25, ter z dne 4. maja 2016, Philip Morris Brands in drugi, C‑547/14, EU:C:2016:325, točka 48 in navedena sodna praksa) ter iz Priporočil nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja (UL 2012, C 338, str. 1, točka 22) (glej v tem smislu sklep z dne 11. januarja 2017, Boudjellal, C‑508/16, neobjavljen, EU:C:2017:6, točka 22).

18

Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča podatki, posredovani v predložitvenih odločbah, Sodišču omogočajo ne samo dati koristne odgovore, ampak tudi vladam držav članic in drugim zainteresiranim strankam dajejo možnost, da v skladu s členom 23 Statuta Sodišča Evropske unije predstavijo svoja stališča. Sodišče je dolžno skrbeti za uresničevanje te možnosti ob upoštevanju dejstva, da se na podlagi tega člena zadevnim strankam vročijo le predložitvene odločbe s priloženim prevodom v uradni jezik vsake države članice, ne pa nacionalni spis, ki ga Sodišču lahko pošlje predložitveno sodišče (sodbi z dne 4. maja 2016, Pillbox 38, C‑477/14, EU:C:2016:324, točka 26, ter z dne 4. maja 2016, Philip Morris Brands in drugi, C‑547/14, EU:C:2016:325, točka 49 in navedena sodna praksa).

19

Iz predložitvene odločbe sicer na kratko, vendar jasno, izhaja, da je predložitveno sodišče preučilo tožbene razloge v zvezi z neveljavnostjo Uredbe št. 1472/2006 in Uredbe št. 1294/2009, ki jih je navedla družba T.KUP. Prvič, trditve, ki so se nanašale na neveljavnost Uredbe št. 1472/2006 in ki so bile navedene primarno, je zavrnilo kot neutemeljene in zato zavrnilo predlog družbe T.KUP za predložitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču. Drugič, preučilo je trditve v zvezi z neveljavnostjo Uredbe št. 1294/2009, ki so bile navedene podredno, in ugotovilo, da te niso bile neupoštevne.

20

Svet, Evropska komisija in belgijska vlada so tako vsekakor lahko predložili svoja stališča v zvezi z vprašanji predložitvenega sodišča.

21

Iz tega sledi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

22

Predložitveno sodišče s prvimi tremi vprašanji, ki so povezana in jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je Uredba št. 1294/2009 neveljavna, ker sestava vzorca uvoznikov, ki sta ga uporabili instituciji, ni bila dovolj reprezentativna glede na zahteve iz člena 11(2), tretji pododstavek, in člena 17(1) osnovne protidampinške uredbe, zaradi česar ti instituciji nista razpolagali z zadostnimi dokazi, na podlagi katerih bi lahko ugotovili obstoj dampinga in torej škode industriji Unije.

23

V zvezi s tem je treba poudariti, prvič, da je bila v obvestilu o začetku, kot je razvidno iz uvodnih izjav 12 in 13 Uredbe št. 1294/2009, predvidena uporaba vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne protidampinške uredbe zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, proizvajalcev Unije in uvoznikov, vključenih v preiskavo.

24

Drugič, poudariti je treba, da člen 17(1) osnovne protidampinške uredbe določa dve metodi vzorčenja. Preiskava se namreč lahko omeji na smiselno število strank, izdelkov ali transakcij, ki so statistično utemeljeni na podlagi informacij, ki so dostopne ob izboru, ali na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2015, Fliesen-Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 86).

25

V obravnavanem primeru je iz uvodnih izjav od 34 do 37 Uredbe št. 1294/2009 razvidno, da se je Komisija odločila, da izmed 139 uvoznikov, izbranih na podlagi razpoložljivih informacij, in 22 nepovezanih uvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik o vzorčenju, v vzorec vključi pet pomembnih nepovezanih uvoznikov, in sicer Adidas, Clarks, Nike, Puma in Timberland, ki so ustvarili 18 % zadevnega uvoza, in tri druge uvoznike, da bi se bolje odražale geografska razširjenost uvoznikov in razlike v vrsti uvožene obutve. Ta vzorec je predstavljal 10 % uvoza iz Kitajske in približno 34 % uvoza iz Vietnama. Vendar je v uvodni izjavi 38 Uredbe št. 1294/2009 navedeno, da je zgolj sedem od osmih vzorčenih uvoznikov odgovorilo na vprašalnik, ki jim je bil posredovan, zaradi česar je bil osmi uvoznik izključen iz vzorca.

26

Kot sta v pisnih stališčih navedla Svet in Komisija, je bil vzorec uvoznikov sestavljen na podlagi druge metode vzorčenja iz člena 17(1) osnovne protidampinške uredbe, saj se je Komisija pri sestavi vzorca s tem, da se je odločila, da v vzorec vključi pet glavnih uvoznikov, kot je razvidno iz uvodne izjave 35 Uredbe št. 1294/2009, oprla predvsem na obseg uvoza. Vendar je v uvodni izjavi 36 navedene uredbe navedeno, da se je Komisija odločila to prvotno izbiro dopolniti z upoštevanjem treh dodatnih uvoznikov, da bi se bolje odražale geografska razširjenost uvoznikov in razlike v vrsti blaga, ki ga uvažajo.

27

Poleg tega je treba spomniti, da je Sodišče že razsodilo, da imata instituciji široko diskrecijsko pravico pri izbiri vzorčenja (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2015, Fliesen-Zentrum Deutschland, C‑687/13, EU:C:2015:573, točka 93), tako da se sodišče Unije v okviru svojega nadzora omeji na zagotavljanje, da navedena izbira ne temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in da ne vsebuje očitnih napak pri presoji.

28

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav se 21 nepovezanih uvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati pri vzorčenju, od 139 kontaktiranih uvoznikov absolutno ne zdi veliko, pa družba T.KUP ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da sta instituciji s tem, da sta se odločili uporabiti vzorčenje, očitno prekoračili meje svoje diskrecijske pravice.

29

Vendar družba T.KUP bolj kot izbiro uporabe vzorčenja izpodbija njegovo sestavo, za katero meni, da v bistvu ni dovolj reprezentativna.

30

V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu s členom 17(1) osnovne protidampinške uredbe v primerih, ko gre za veliko število pritožnikov, izvoznikov ali uvoznikov, vrst izdelkov ali transakcij, sestava vzorca lahko določi na podlagi dveh izbirnih metod. Preiskava se namreč lahko omeji na sprejemljivo število strank, izdelkov ali transakcij z uporabo vzorcev, ki so statistično veljavni na podlagi razpoložljivih informacij v času izbire. Preiskava se lahko na podlagi diskrecijske pravice institucij omeji tudi na največji obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo.

31

Instituciji Unije imata, kadar izbereta drugo metodo vzorčenja, določeno svobodo, tako da oceno prihodnjega stanja opravita v skladu s tem, kar je od njiju mogoče pričakovati v roku, ki jima je določen za izvedbo preiskave.

32

Preiskave v zvezi s pregledi protidampinških ukrepov morajo biti v skladu s členom 11(5) osnovne protidampinške uredbe izvedene čim hitreje in se običajno zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda, pri čemer je treba poudariti, da morata instituciji poleg tega na podlagi člena 6(8) osnovne protidampinške uredbe v največji možni meri preveriti točnost informacij, ki jih predložijo zadevne stranke in na katere opreta svoje ugotovitve.

33

V okoliščinah postopka v glavni stvari je vzorec, ki ga je uporabila Komisija, čeprav je zajemal zgolj osem uvoznikov, predstavljal 10 % uvoza iz Kitajske in 34 % uvoza iz Vietnama, kar je veliko. Presoja Komisije je dejansko temeljila na podatkih, ki zajemajo tretjino uvoza iz Vietnama. Poleg tega je treba, čeprav se stopnja 10 % uvoza iz Kitajske na prvi pogled zdi nizka, to stopnjo razlagati v okviru obsega kitajskega izvoza v tem sektorju. Dalje, Svet in Komisija sta izbrala pet večjih uvoznikov in tri druge uvoznike, da bi se bolje odražale geografska razširjenost uvoznikov in razlike v vrsti uvožene obutve.

34

Nazadnje, niti predložitveno sodišče niti družba T.KUP nista predložila nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da bi bilo treba v vzorec nujno vključiti druge uvoznike, da bi bilo mogoče šteti, da je dejansko reprezentativen z vidika geografske razširjenosti uvoznikov ali razlik v vrsti uvoženih obutve.

35

V teh okoliščinah ni razvidno, da sta zadevni instituciji pri sestavi vzorca uvoznikov kršili pravna pravila, ki so jima naložena, ali prekoračili meje diskrecijske pravice, ki jima jih ta pravila določajo.

36

Pri obravnavi prvih treh vprašanj torej ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost Uredbe št. 1294/2009.

37

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je Uredba št. 1294/2009 nezakonita, ker naj bi Komisija kršila člen 21 osnovne protidampinške uredbe s tem, da je od nepovezanih uvoznikov, kot je družba T.KUP, zahtevala, da z zanesljivejšimi dokazi dokažejo, da podaljšanje protidampinških dajatev za njih pomeni nesorazmerno breme.

38

Družba T.KUP je v pisnem stališču natančneje navedla, da je iz uvodnih izjav 406, 458 in 502 Uredbe št. 1294/2009 med drugim razvidno, da je Komisija v okviru preizkusa interesa Unije za ohranitev ukrepov uvoznikom dala manj teže kot proizvajalcem, kar pomeni neenako obravnavanje, s katerim je kršen člen 21 osnovne protidampinške uredbe.

39

V zvezi s tem je treba najprej poudarili, da sta Svet in Komisija vprašanje interesa Unije obravnavala v uvodnih izjavah od 388 do 490 Uredbe št. 1294/2009, interes nepovezanih uvoznikov pa v uvodnih izjavah od 408 do 458. Ti instituciji sta v uvodni izjavi 489 te uredbe navedli, da učinek protidampinških dajatev na uvoznike med drugim med datumom njihove določitve in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ni bil nesorazmeren. V uvodni izjavi 490 te uredbe sta navedli, da s preiskavo v zvezi s pregledom ni bil ugotovljen noben tehten razlog za to, da se protidampinški ukrepi ne bi smeli ohraniti.

40

Navedeni instituciji sta v uvodnih izjavah od 497 do 504 Uredbe št. 1294/2009 obravnavali tudi stališča, ki so jih stranke predložile po posredovanju ugotovitev.

41

Svet in Komisija sta med drugim v uvodni izjavi 502 te uredbe navedla, da morata v skladu z določbami člena 21 osnovne protidampinške uredbe v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov preučiti, ali obstajajo tehtni razlogi za neohranitev ukrepov, in torej ugotoviti negativne učinke njihovega podaljšanja ter te učinke primerjati s koristmi, ki jih ima od take ohranitve Unija, da se lahko oceni, ali bi bili navedeni učinki nesorazmerni. Nasprotni scenarij, to je preučitev vprašanja, ali je treba dovoliti ukinitev ukrepov, se uporabi zgolj, če bi v dokumentaciji obstajali „elementi“, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da bi ohranitev ukrepov pomenila „nesorazmerno breme“ za uvoznike. Vendar v obravnavanem primeru ni bil ugotovljen noben takšen element. V tej uvodni izjavi je navedeno tudi, da je bilo s preiskavo vsekakor ugotovljeno, da je povzročitev nedonosnosti mogoče deloma pripisati plačanim protidampinškim dajatvam in da bi, če bi bili ukrepi ukinjeni, stopnja dobička narasla na več kot približno 20 %, kot je bilo ugotovljeno med preiskavo.

42

Dalje, spomniti je treba, da člen 21(1) osnovne protidampinške uredbe nalaga institucijama Unije, ki odločata, ali je sprejetje ali podaljšanje protidampinških ukrepov v interesu Unije, da ocenita celoto vseh obstoječih interesov, vključno z interesi industrije Unije ter interesi uporabnikov in potrošnikov, pri čemer morata posebno pozornost nameniti nujnosti odprave učinkov izkrivljanja s škodljivim dampingom in zagotavljanja učinkovite konkurence. Taka odločitev se sprejme samo, če je bila vsem strankam dana priložnost za predstavitev stališč v skladu z odstavkom 2.

43

Člen 21(2) osnovne protidampinške uredbe tako določa pravico, da različne stranke, med katerimi so uvozniki, na eni strani izrazijo svoje mnenje in Komisiji predložijo informacije ter na drugi strani predložijo stališča o informacijah, ki so jih navedle druge stranke. Člen 21(3) te uredbe določa tudi, da lahko vse stranke pod določenimi pogoji zahtevajo, da jih Komisija zasliši.

44

Preizkus interesa Unije za sprejetje ali ohranitev protidampinškega ukrepa je tako postopkovno zelo urejen, pri čemer se zahteva uravnoteženje interesov vsake stranke in presoja zapletenih ekonomskih položajev, ki zahteva omejen nadzor sodišča Unije.

45

Vendar v postopku v glavni stvari ni sporno, da sta zadevni instituciji spoštovali različne procesne pravice, ki so zagotovljene strankam, navedenim v členu 21(2) in (3) osnovne protidampinške uredbe, med katerimi so uvozniki, ki jim omogočajo varstvo svojih interesov v okviru preizkusa interesa Unije za ohranitev protidampinških ukrepov.

46

Vendar se četrto vprašanje predložitvenega sodišča, ki je pojasnjeno s pisnim stališčem družbe T.KUP, ne nanaša na spoštovanje procesnih zahtev, ki so naložene institucijama Unije, ampak na naravo preizkusa, ki sta ga ti izvedli za ugotovitev obstoja interesa Unije za ohranitev protidampinških ukrepov iz postopka v glavni stvari, in na dokazno breme, ki sta ga naložili uvoznikom, ki hočejo, da se jim prizna interes za ukinitev teh ukrepov.

47

Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da čeprav morata instituciji upoštevati vse obstoječe interese – pri čemer morata zagotoviti, da imajo vse stranke pravico izraziti svoje mnenje – pa so stranke tiste, ki morajo predložiti dokaze v podporo svojih trditev. Člen 21(7) osnovne protidampinške uredbe določa, da se informacije upoštevajo samo, če so jim priloženi dejanski dokazi, ki potrjujejo njihovo veljavnost.

48

V teh okoliščinah institucijama ni mogoče očitati, da sta v uvodni izjavi 502 Uredbe št. 1294/2009 navedli, da jima, kadar ni posebnih elementov, iz katerih izhaja, da ohranitev protidampinških ukrepov za uvoznike pomeni nesorazmerno breme, ni treba podrobno preveriti, ali morata dovoliti njihov iztek.

49

V zvezi s tem je treba dodati, da niti predložitveno sodišče v predložitveni odločbi niti družba T.KUP v pisnem stališču nista navedla niti najmanjšega dokaza, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da ugotovitev neobstoja nesorazmernega bremena za uvoznike temelji na vsebinsko napačnih navedbah.

50

Iz tega izhaja, da pri obravnavi četrtega vprašanja ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost Uredbe št. 1294/2009.

51

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Pri obravnavi postavljenih vprašanj ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1294/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja, poslane iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne, na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96.