–

za Solar Electric Martinique F. Fabiani in F. Joly, odvetnika,

–

za francosko vlado S. Ghiandoni in D. Colas, agenta,

–

za Evropsko komisijo N. Gossement in L. Lozano Palacios, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 5(5) in 6(1) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274) (v nadaljevanju: Šesta direktiva), ter členov 14(3) in 24(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV), s katero je bila od 1. januarja 2007 nadomeščena Šesta direktiva.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Solar Electric Martinique in ministre des Finances et des Comptes publics (minister za javne finance, Francija) v zvezi z odločbami o naknadni odmeri davka na dodano vrednost (DDV), katerega plačilo je bilo tej družbi naloženo za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007.

3

Člen 3 Šeste direktive, naslovljen „Ozemeljska uporaba“, določa:

„1.   V tej direktivi:

[…]

3.   Iz ozemlja države so izključena naslednja ozemlja posameznih držav članic:

[…]

Iz ozemlja države so izključena tudi naslednja ozemlja posameznih držav članic:

[…]

[…]“

4

Člen 5 Šeste direktive, naslovljen „Dobava blaga“, določa:

„1.   ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

[…]

5.   Države članice lahko izročitev določenih gradbenih del štejejo za dobave v smislu odstavka 1.

[…]“

5

Člen 6 Šeste direktive, naslovljen „Opravljanje storitev“, v odstavku 1 določa:

„1.   ‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.

Takšne transakcije lahko med drugim vključujejo:

6

Direktiva o DDV se v skladu z njenim členom 6(1)(c) ne uporablja za francoske čezmorske departmaje.

7

V členu 14(3) Direktive o DDV je povzeto besedilo člena 5(5) Šeste direktive.

8

V skladu s členom 24(1) Direktive o DDV „opravljanje storitev“ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.

9

V skladu s členom 256(IV)(1) code général des impôts (splošni davčni zakonik, v nadaljevanju: CGI) v različici, ki se uporablja za obdavčitve iz spora o glavni stvari, „gradbena dela pomenijo opravljanje storitev, ki je predmet [DDV].“

10

Člen 266 tega zakonika določa:

„1.   Davčna osnova je enaka:

[…]

[…]“

11

Člen 268a navedenega zakonika določa:

„Če oseba hkrati opravlja transakcije, ki se nanašajo na več kategorij iz členov tega poglavja, se njen promet določi z uporabo pravil, določenih v teh členih, za vsako skupino transakcij.“

12

Člen 295 CGI določa:

„(1)   [DDV] so oproščeni:

[…]

[…]“

13

V točki I člena 50k priloge IV k navedenem zakoniku so med proizvodi, katerih uvoz v departmaje Guadeloupe, Martinique in Réunion je lahko brez DDV, omenjeni „fotoobčutljivi polprevodniški elementi, vključno s fotonapetostnimi celicami, sestavljeni v module ali panele ali ne“.

14

Družba Solar Electric Martinique, ki v departmaju Martinique med drugim prodaja in namešča opremo, povezano s sončno energijo, je v zvezi z nameščanjem fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode na strehe stanovanjskih stavb obračunala DDV le na stroške storitev nameščanja.

15

Davčna uprava je po preverjanju, ki se je nanašalo na obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007, menila, da imajo te transakcije naravo gradbenih del in da morajo zato zajemati stroške dobavljene opreme. Zato je popravila davčno osnovo za te transakcije.

16

Družba Solar Electric Martinique je 21. septembra 2010 pri Tribunal administratif de Fort‑de‑France (upravno sodišče v Fort‑de‑Franceu, Francija) vložila tožbo za odpravo odločb o naknadni odmeri DDV, katerega plačilo ji je bilo naloženo na podlagi tega popravka.

17

Ker je bila tožba družbe Solar Electric Martinique s sodbo z dne 26. junija 2012 zavrnjena, je zoper to sodbo vložila pritožbo pri cour administrative d’appel de Bordeaux (pritožbeno upravno sodišče v Bordeauxu, Francija), ki je njeno pritožbo s sodbo z dne 10. julija 2014 zavrnilo.

18

Družba Solar Electric Martinique je vložila kasacijsko pritožbo pri Conseil d’État (Francija), v kateri med drugim trdi, da je navedeno pritožbeno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je presodilo, da nameščanje fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode, ki ga je opravila, pomeni gradbena dela, čeprav je to opremo mogoče namestiti, ne da bi bila na zadevni stavbi povzročena huda škoda, in da ta oprema običajno ni zajeta v gradnjo stavb.

19

Predložitveno sodišče navaja, da sta prodaja in nameščanje opreme, omenjena v členu 295 CGI in členu 50k, točka I, priloge IV k temu zakoniku, predmet obdavčitve z DDV le v višini stroškov storitev nameščanja, z izključitvijo stroškov pridobitve te opreme, razen če se za te storitve nameščanja šteje, da imajo naravo opravljanja gradbenih del, in se zato z DDV obdavči celotna cena, zaračunana pridobitelju.

20

To sodišče pojasnjuje, da se člen 295 CGI uporablja le v čezmorskih departmajih, to je zunaj ozemeljskega področja uporabe Šeste direktive, vendar se določbe člena 256 tega zakonika v zvezi z gradbenimi deli uporabljajo tudi v celinski Franciji in je z njimi zagotovljen prenos členov 5(5) in 6(1) Šeste direktive, katerih določbe so bile povzete v členih 14(3) in 24(1) Direktive o DDV, v francosko pravo.

21

Po mnenju predložitvenega sodišča je treba opredeliti enotno uporabo določb teh direktiv v Evropski uniji. Čeprav se torej spor, o katerem mora odločiti, nanaša na transakcije, opravljene zunaj ozemeljskega področja uporabe teh direktiv, se z njim postavlja vprašanje, ali prodaja in nameščanje fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode na stavbe ali za preskrbo stavb z električno energijo ali toplo vodo pomenita enotno transakcijo, ki ima naravo gradbenih del v smislu navedenih direktiv.

22

V teh okoliščinah je Conseil d’État prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali prodaja in nameščanje fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode na stavbe ali za preskrbo stavb z električno energijo ali toplo vodo pomenita enotno transakcijo, ki ima naravo gradbenih del v smislu členov 5(5) in 6(1) [Šeste direktive], ki sta postala člena 14(3) in 24(1) Direktive [o DDV]?“

23

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je dejansko stanje spora o glavni stvari v celoti umeščeno v departma Martinique, ki je eden od čezmorskih departmajev Francoske republike.

24

Ti departmaji so v skladu s členom 3(3) Šeste direktive in členom 6(1)(c) Direktive o DDV izrecno izključeni iz področja uporabe teh direktiv.

25

V zvezi s tem je treba spomniti, da se je Sodišče že večkrat izreklo za pristojno za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, ki so se nanašali na določbe prava Unije, v položajih, v katerih se za dejstva v postopku v glavni stvari ni uporabljalo pravo Unije, ampak so se navedene določbe tega prava uporabljale na podlagi nacionalnega prava in se je v tem pravu sklicevalo na njihovo vsebino (glej v tem smislu sodbi z dne 21. decembra 2011, Cicala, C‑482/10, EU:C:2011:868, točka 17 in navedena sodna praksa, in z dne 18. oktobra 2012, Nolan, C‑583/10, EU:C:2012:638, točka 45).

26

Namreč, kadar se nacionalna zakonodaja za rešitve, ki se uporabljajo za položaje, za katere se ne uporablja zadevni akt Unije, uskladi z rešitvami, ki jih vsebuje ta akt, obstaja nedvomen interes Unije za to, da se določbe tega akta zaradi izogibanja razlikam pri razlagi v prihodnosti razlagajo enotno (glej v tem smislu sodbi z dne 7. julija 2011, Agafiței in drugi, C‑310/10, EU:C:2011:467, točka 39 in navedena sodna praksa, in z dne 18. oktobra 2012, Nolan, C‑583/10, EU:C:2012:638, točka 46).

27

Tako je razlaga Sodišča glede določb prava Unije v položajih, za katere se ne uporablja to pravo, upravičena, kadar se te določbe neposredno in brezpogojno uporabljajo za take položaje na podlagi nacionalnega prava, da bi se zagotovilo enako obravnavanje teh položajev in položajev, za katere se uporablja pravo Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2011, Cicala, C‑482/10, EU:C:2011:868, točka 19 in navedena sodna praksa).

28

V obravnavanem primeru želi predložitveno sodišče izvedeti, ali prodaja in nameščanje fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode na stavbe ali za preskrbo stavb z električno energijo ali toplo vodo pomenita enotno transakcijo, ki ima naravo gradbenih del v smislu Šeste direktive in Direktive o DDV, pri čemer na eni strani pojasnjuje, da naj bi člen 256 CGI zagotavljal prenos upoštevnih določb navedenih direktiv v nacionalno pravo, na drugi strani pa, da naj bi imeli ti pojmi enak obseg, kar zadeva čezmorske departmaje, ki so ozemlja, ki so iz področja uporabe navedenih direktiv izrecno izključena.

29

Obstoj interesa Unije, da se pojem gradbenih del in pojem enotne transakcije zaradi izogibanja razlikam pri razlagi v prihodnosti razlagata enotno, si je seveda mogoče predstavljati.

30

Vendar, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah od 41 do 44 sklepnih predlogov, prvič, za upoštevne določbe Šeste direktive in Direktive o DDV ni mogoče šteti, da so bile prenesene s členom 256 CGI.

31

Namreč, medtem ko člen 5(5) Šeste direktive in člen 14(3) Direktive o DDV določata možnost držav članic, da opravljanje nekaterih gradbenih del obravnavajo kot dobave, pa člen 256 CGI nasprotno določa, da so gradbena dela opredeljena kot opravljanje storitev.

32

Drugič, člena 256 in 295 CGI v smislu sodne prakse, navedene v točki 27 te sodbe, ne pomenita neposrednega in brezpogojnega sklicevanja na navedene upoštevne določbe teh direktiv.

33

Na eni strani izbira, opravljena s členom 256 CGI, dopušča zgolj sklepanje a contrario, da gradbena dela, enako kot vse transakcije, ki niso dobava blaga, spadajo v člen 6(1) Šeste direktive in člen 24(1) Direktive o DDV.

34

Na drugi strani za člen 295 CGI, s katerim je odobren sistem oprostitve, ki pomeni odstopanje od pravil, veljavnih za ozemlje celinske Francije, za dobave blaga, ki se opravijo na ozemljih, ki so izrecno izvzeta s področja uporabe Šeste direktive in Direktive o DDV, ni mogoče šteti, da pomeni neposredno in brezpogojno sklicevanje na določbe teh direktiv.

35

Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil poleg tega vložen predvsem zato, ker v zvezi s čezmorskimi departmaji, za katere se Šesta direktiva in Direktiva o DDV ne uporabljata, obstajajo posebne določbe, v katerih je predvidena oprostitev za prodajo fotonapetostnih panelov in sončnih grelnikov vode.

36

Zato nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari glede rešitev, uporabljenih za položaje, ki ne spadajo na področje uporabe zadevnih aktov Unije, ni v skladu s tistimi, ki so določene s Šesto direktivo in Direktivo o DDV, saj določa oprostitev, ki je ti direktivi ne določata. Zato ni mogoče šteti, da se določbe navedenih direktiv neposredno in brezpogojno uporabljajo na podlagi nacionalnega prava za položaje, ki ne spadajo na področje uporabe teh direktiv.

37

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Sodišče ni pristojno za odgovor na vprašanje, ki ga je predložilo Conseil d’État.

38

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Sodišče Evropske unije ni pristojno za odgovor na vprašanje, ki ga je predložilo Conseil d’État (Francija) z odločbo z dne 20. maja 2016.