—

za Regione Marche L. Di Ianni, odvetnik,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s C. Colelli in M. Capolupom, avvocati dello Stato,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

—

za Evropsko komisijo D. Recchia in A. Bouchagiar, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(7)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov [107 in 108 PDEU] (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL 2008, L 214, str. 3).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Nerea SpA in Regione Marche (dežela Marke, Italija) glede preklica državne pomoči, ki je bila družbi Nerea dodeljena v okviru izvajanja regionalnega operativnega programa (v nadaljevanju: ROP) Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ker je bil tej družbi odobren postopek za dogovarjanje z upniki ob nadaljnjem poslovanju družbe.

3

V uvodnih izjavah 15 in 36 Uredbe št. 800/2008 je navedeno:

[…]

4

Člen 1(6) in (7) Uredbe št. 800/2008 določa:

„6.   Ta uredba se ne uporablja za naslednje pomoči:

[…]

7.   V točki (c), v odstavku 6, se MSP obravnava, kot podjetje v težavah, če izpolnjuje naslednje pogoje:

[…]

MSP, ki so manj kot tri leta registrirana kot podjetja, v tej uredbi za to obdobje ne štejejo kot podjetja v težavah, razen če izpolnjujejo merila določena v točki (c) prvega pododstavka.“

5

Točke od 9 do 11 Smernic Skupnosti za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL 2004, C 244, str. 2, v nadaljevanju: smernice) določajo:

6

Postopek dogovarjanja z upniki, katerega različica je postopek dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju družbe, urejajo členi od 160 do 186a Regio decreto n. 267 – Disciplina del fallimento, del concordato preventivo, dell’amministrazione controllata e della liquidazione coatta amministrativa (kraljeva uredba št. 267 o stečajnem postopku, postopku dogovarjanja z upniki, prisilni upravi in prisilni likvidaciji) z dne 16. marca 1942 (GURI št. 81 z dne 6. aprila 1942) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o stečaju).

7

Člen 160 zakona o stečaju, naslovljenega „Pogoji za udeležbo v postopku“, določa:

„Podjetnik, ki se znajde v težavah, lahko svojim upnikom predlaga uvedbo postopka dogovarjanja z upniki na podlagi načrta […].

Za namen iz prvega odstavka težave pomenijo tudi položaj insolventnosti.“

8

Člen 161 zakona o stečaju z naslovom „Predlog za dogovarjanje z upniki“ določa:

„Predlog za odobritev postopka za dogovarjanje z upniki se vloži z vlogo, ki jo podpiše dolžnik, pri sodišču v kraju, kjer ima podjetje svoj glavni sedež […].“

9

Člen 186a zakona o stečaju, naslovljen „Postopek dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju“, določa:

„Kadar je v načrtu poteka postopka dogovarjanja iz člena 161(2)(e) predvideno, da dolžnik nadaljuje poslovno dejavnost ali da se delujoče podjetje prenese na eno ali več – tudi novoustanovljenih – družb ali se jim to podjetje dodeli, se uporabljajo določbe tega člena. V načrtu je lahko predvidena tudi likvidacija sredstev, ki niso namenjena izvajanju poslovne dejavnosti.

V primerih iz tega člena:

Brez poseganja v določbe člena 169a se pogodbe, ki so se izvajale na datum vložitve tožbe, vključno s tistimi, ki so bile sklenjene z javnimi organi, ne razdrejo zaradi uvedbe zadevnega postopka. Morebitni dogovori, ki temu nasprotujejo, nimajo učinka. Uvedba postopka dogovarjanja z upniki ne preprečuje nadaljnjega izvajanja pogodb o izvedbi javnih naročil, če je strokovnjak iz člena 67, ki ga je določil dolžnik, potrdil skladnost z načrtom in razumno sposobnost za izpolnjevanje navedenih pogodb. To nadaljevanje izvajanja pogodb lahko, če so izpolnjene zakonske zahteve, koristi tudi družbi, na katero se prenese ali ki se ji dodeli podjetje ali eden od njegovih delov, ki so mu bila naročila oddana. Pristojno sodišče ob prenosu ali dodelitvi odredi izbris vpisov in prepisov.

Po vložitvi tožbe mora sodelovanje pri postopkih za oddajo javnih naročil odobriti sodišče po prejetem mnenju sodnega pooblaščenca, če je imenovan; če ni imenovan, odloča sodišče.

Dopustitev predloga za začetek postopka dogovarjanja z upniki ne preprečuje sodelovanja pri postopkih oddaje javnih naročil, kadar podjetje predloži:

Brez poseganja v prejšnji odstavek lahko podjetje, v zvezi s katerim je bil začet postopek dogovarjanja z upniki, sodeluje pri razpisu tudi v okviru začasnega združenja podjetij, vendar pod pogojem, da ni pooblaščeni zastopnik in da zoper druga podjetja v okviru tega združenja ni bil uveden postopek zaradi insolventnosti. V tem primeru lahko predloži izjavo iz odstavka 4(b) tudi subjekt, ki je član navedenega združenja.

Če med postopkom, uvedenim v skladu s tem členom, podjetje preneha izvajati svojo dejavnost ali se izkaže, da ta očitno škoduje upnikom, sodišče ukrepa v skladu s členom 173. To ne posega v možnost dolžnika, da spremeni predlog za postopek dogovarjanja z upniki.“

10

Dežela Marke je 9. novembra 2010 odobrila razpis za priznanje projektov in obrazcev v zvezi z izvajanjem intervencije 1.2.1.05.01 ROP sklada ESRR za deželo Marke za obdobje od 2007 do 2013, ki je bil potrjen z odločbo Evropske komisije št. 3986 z dne 17. avgusta 2007.

11

Družba Nerea je 13. aprila 2011 vložila prošnjo za pridobitev pomoči na podlagi zgoraj navedenega ROP. Dežela Marke je z odločbo z dne 20. marca 2012 dodelila finančno pomoč v višini 144.052,58 EUR za upravičeni izdatek v višini 665.262,91 EUR. Na predlog družbe Nerea ji je posrednica, družba MedioCredito centrale (MCC) SpA (v nadaljevanju: MCC), izplačala predplačilo v višini 50 % te pomoči, in sicer 72.026,29 EUR.

12

Družba Nerea je 18. novembra 2013, potem ko je izvedla investicijo, ki je predmet navedene pomoči, predložila poročilo o nastalih stroških in je zahtevala vračilo preostalega zneska te pomoči.

13

Družba Nerea je 24. decembra 2013 pri Tribunale di Macerata (sodišče v Macerati, Italija) vložila predlog za dogovarjanje z upniki ob nadaljnjem poslovanju. To sodišče je s sklepom z dne 15. oktobra 2014, ki je bil objavljen 23. oktobra 2014, začelo postopek dogovarjanja z upniki.

14

Družba MCC je z dopisom z dne 11. februarja 2015 družbi Nerea vročila sklep o začetku postopka o preklicu finančne pomoči, ki ji jo je odobrila dežela Marke. Uvedba tega postopka je bila obrazložena s tem, da družba Nerea s tem, da ji je bil odobren postopek dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju, ni več izpolnjevala pogojev za dopustnost financiranja, ki so določeni v členu 1 in členu 20(h) obvestila o razpisu.

15

Družba Nerea je 5. marca 2015 predložila pripombe in vložila zahtevo za razveljavitev postopka za preklic.

16

Družba MCC je z dopisom z dne 20. marca 2015 družbi Nerea potrdila, da je začetek postopka dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju na podlagi člena 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 pomenil enega od primerov, v katerih ni mogoče prejeti pomoči.

17

Dežela Marke je 11. maja 2015 preklicala pomoč, ki je bila dodeljena družbi Nerea, in je zahtevala, naj ta vrne predplačilo v višini 72.026,29 EUR, ki ji je bilo izplačano, skupaj z obrestmi v višini 4997,93 EUR.

18

Družba Nerea je zato pri predložitvenem sodišču zoper ti odločbi vložila tožbo, v kateri je med drugim navedla kršitve ROP, člena 1(7) Uredbe št. 800/2008 in načela dobrega upravljanja.

19

V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per le Marche (upravno sodišče dežele Marke, Italija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

20

Uvodoma je treba navesti, da predložitveno sodišče sprašuje Sodišče glede razlage člena 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008, ker odloča o sporu, v okviru katerega družba Nerea, podjetje, ki je prejemnik državne pomoči, v okviru ROP glede dežele Marke izpodbija to, da mora vrniti znesek s pripadajočimi obrestmi na podlagi te določbe, ker je po dodelitvi te pomoči vložila predlog za odobritev postopka za dogovarjanje z upniki ob nadaljnjem poslovanju.

21

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 razlagati tako, da se pojem „postopek zaradi insolventnosti“, ki ga določa, nanaša le na postopke, ki jih upravni in sodni organi držav članic lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali pa se nanaša tudi na tiste, ki se lahko uvedejo na predlog podjetij.

22

Iz predložitvene odločbe izhaja, da se to vprašanje zastavi zaradi specifičnosti kolektivnega postopka zaradi insolventnosti v postopku v glavni stvari, in sicer postopka dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju, določenega v zakonu o stečaju, ki ga je uvedlo pristojno sodišče na predlog zainteresiranega podjetja.

23

Če je treba namreč pojem „postopek zaradi insolventnosti“ razlagati tako, da se nanaša na postopke, ki jih po uradni dolžnosti začne pristojno sodišče, naj ne bi zajemal postopka dogovarjanja z upniki ob nadaljnjem poslovanju in se torej člen 1(6) in (7) Uredbe št. 800/2008 ne more uporabiti za položaj družbe Nerea.

24

V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu s členom 1(6)(c) Uredbe št. 800/2008 ta uredba ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah. V uvodni izjavi 15 te uredbe je navedeno, da je treba pomoč, ki je dodeljena podjetjem v težavah, oceniti glede na smernice, da se prepreči, da bi se jim izognilo.

25

Člen 1(7)(c)Uredbe št. 800/2008 določa, da se MSP obravnava kot podjetje v težavah, če po nacionalni zakonodaji izpolnjuje merila za kolektivni stečajni postopek.

26

Ta določba torej glede določitve pogojev, pod katerimi se za MSP uvede kolektivni postopek zaradi insolventnosti, napotuje na nacionalno pravo.

27

Vendar pa je treba navesti, da niti ta določba niti nobena druga določba Uredbe št. 800/2008 ne razlikuje med kolektivnimi postopki zaradi insolventnosti, ki obstajajo v različnih nacionalnih pravnih ureditvah, glede na to, ali te postopke uvedejo upravni in sodni organi držav članic ali se uvedejo na predlog podjetja.

28

Čeprav se torej člen 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 nanaša na „merila“ za kolektivni postopek zaradi insolventnosti, se ta določba ne sme razlagati tako, da se nanaša le na postopke, ki so bili po uradni dolžnosti uvedeni zoper podjetja, razen tistih, ki so bili uvedeni na predlog teh podjetij.

29

Zato je treba člen 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 razlagati tako, da pojem „kolektivni stečajni postopek [kolektivni postopek zaradi insolventnosti]“, ki ga ta člen določa, zajema vse kolektivne postopke zaradi insolventnosti podjetij, ki jih določa nacionalno pravo, bodisi da te postopke po uradni dolžnosti uvedejo nacionalni upravni in sodni organi bodisi da so uvedeni na predlog zadevnega podjetja.

30

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 razlagati tako, da dejstvo, da podjetje izpolni merila za kolektivni postopek insolventnosti, zadostuje za to, da se prepreči, da se mu v skladu s to uredbo dodeli državna pomoč, ali da se zahteva njen preklic, če je bila že dodeljena, ali pa je treba za to konkretno dokazati, da je podjetje v težavah.

31

V zvezi s tem je treba spomniti, da Uredba št. 800/2008 na podlagi svojega člena 1(6)(c) s področja svoje uporabe izključuje pomoči za podjetja v težavah, in sicer med drugim za podjetja, ki v skladu s členom 1(7)(c) te uredbe po nacionalni zakonodaji izpolnjujejo merila za kolektivni postopek zaradi insolventnosti.

32

Kot pa izhaja iz uvodne izjave 36 Uredbe št. 800/2008, je treba pomoč iz člena 107(1) PDEU kot dodeljeno obravnavati takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima.

33

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 71 sklepnih predlogov, je treba zato prav takrat glede na merila, določena v Uredbi št. 800/2008, presojati sposobnost podjetja, ki zaprosi za pomoč (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2013, Magdeburger Mühlenwerke, C‑129/12, EU:C:2013:200, točka 40).

34

Spomniti je tudi treba, da je, kot izhaja iz uvodne izjave 15 Uredbe št. 800/2008, treba opredelitev tega, kar se razume kot „podjetje v težavah“, poenostaviti v primerjavi z opredelitvijo podjetij v težavah, ki se uporablja v smernicah, da bi se zmanjšalo upravno breme držav članic pri dodeljevanju pomoči, ki jih določa ta uredba, MSP. V členu 1(7) navedene uredbe so torej le ponovljeni elementi pojma „podjetje v težavah“, ki so določeni v točki 10 smernic, ne da bi bili vključeni elementi, navedeni v točki 11 teh smernic.

35

V nasprotju s tem ciljem poenostavljanja pa naj bi bilo to, da se pristojnim organom držav članic naloži odločanje o dodelitvi – v skladu z Uredbo št. 800/2008 – državne pomoči podjetju, ki ga sami konkretno ocenijo, ko preučijo, ali je upravičeno do pomoči, če je v težavah.

36

Glede preostalega člen 1(7)(c) te uredbe tem organom ne nalaga obveznosti neodvisne presoje konkretnega položaja podjetja, ampak le nadzor, da se v skladu s to uredbo ne dodeli pomoč podjetju, ki izpolnjuje pogoje za kolektivni postopek zaradi insolventnosti.

37

Iz tega izhaja, da se podjetje, kot je družba Nerea, ki ob dodelitvi pomoči ni izpolnjevala pogojev za kolektivni postopek zaradi insolventnosti, določenih v nacionalnem pravu, ki se je uporabilo zanjo, kar mora ugotoviti predložitveno sodišče, ne sme obravnavati, kot da je podjetje v težavah iz člena 1(6) Uredbe št. 800/2008.

38

Iz tega izhaja tudi, da pomoči, ki je bila dodeljena podjetju ob upoštevanju Uredbe št. 800/2008 in zlasti ob upoštevanju negativnega pogoja, določenega v členu 1(6) te uredbe, ni mogoče preklicati le zato, ker je bil za to podjetje uveden kolektivni postopek zaradi insolventnosti po datumu, ko mu je bila ta pomoč dodeljena.

39

Zato je treba člen 1(7)(c) Uredbe št. 800/2008 razlagati tako, da dejstvo, da podjetje po nacionalni zakonodaji izpolni merila za kolektivni postopek zaradi insolventnosti, zadostuje za to, da se prepreči, da se mu državna pomoč dodeli v skladu s to uredbo, ali da se, če mu je bila ta pomoč že dodeljena, ugotovi, da ne bi smela biti dodeljena v skladu s to uredbo, če so bili ti pogoji izpolnjeni na datum, ko je bila ta pomoč dodeljena. Nasprotno pa pomoči, ki je bila podjetju dodeljena ob upoštevanju Uredbe št. 800/2008 in med drugim njenega člena 1(6), ni mogoče preklicati le zato, ker je bil za to podjetje uveden kolektivni postopek zaradi insolventnosti po datumu, ko mu je bila ta pomoč dodeljena.

40

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: