1

Družbi Alcogroup SA (v nadaljevanju: Alcogroup) in Alcodis SA (v nadaljevanju: Alcodis) s pritožbo predlagata razveljavitev sklepa predsednika Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. junija 2015, Alcogroup in Alcodis/Komisija (T‑274/15 R, EU:T:2015:389, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je ta zavrnil njun predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta predlagali na eni strani odlog izvršitve Sklepa Komisije C(2015) 1769 final z dne 12. marca 2015 (v nadaljevanju: prvi sporni sklep), naslovljenega na družbo Alcogroup in na vsa podjetja, ki jih ta družba neposredno ali posredno nadzira, vključno z družbo Alcodis, v zvezi s postopkom na podlagi člena 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 PDEU] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) in njenega sklepa z dne 8. maja 2015 (v nadaljevanju: drugi sporni sklep), naslovljenega na družbo Alcogroup v okviru preiskav AT.40244 – Bioetanol (prej AQUA VIT) – in AT.40054 – Oil and Biofuel Markets, ter na drugi strani odreditev Evropski komisiji, naj odloži vsa preiskovalna ali druga dejanja v zvezi z njima v okviru postopkov AT.40054 in AT.40244.

2

Uvodoma je treba pojasniti, da je predsednik Splošnega sodišča izpodbijani sklep sprejel, preden je Komisija predložila stališča glede predloga za izdajo začasne odredbe, in na datum, ko se rok za predložitev takih stališč še ni iztekel. Zato izpodbijani sklep, kot Komisija pravilno opozarja pred Sodiščem, temelji izključno na dejanskem stanju, predstavljenem v predlogu za izdajo začasne odredbe. Čeprav Komisija izpodbija nekatera od teh dejstev, to počne le podredno in v primeru, da bi bil izpodbijani sklep razveljavljen. Tako za preučitev pritožbe ta sklep izhaja iz predpostavke, da je dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, dokazano, ne da bi bila njegova pravilnost potrjena ali ovržena.

3

Družbi Alcogroup in Alcodis delujeta na področju proizvodnje, predelave in trženja etanola. Komisija je na podlagi pritožbe, vložene marca 2013, maja 2013 opravila preglede v prostorih podjetja, ki je razvilo in javnosti dalo na voljo metodo ocenjevanja cen etanola, in v prostorih več drugih podjetij, ki delujejo v sektorju surove nafte, rafiniranih naftnih derivatov in biogoriv. Ta preiskava, evidentirana pod referenčno številko AT.40054 (Oil and Biofuel Markets), se je nanašala tako na delovanje te metode kot na morebitna tajna dogovarjanja med podjetji v zvezi z uporabo navedene metode.

4

Komisija je v okviru navedene preiskave 23. maja 2014 družbi Alcodis poslala zahtevo po informacijah na podlagi člena 18(1) in (2) Uredbe št. 1/2003. Družba Alcodis je na to zahtevo odgovorila 14. junija 2014.

5

Komisija je 29. septembra 2014 družbama Alcogroup in Alcodis odredila, naj se podredita pregledu na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1/2003. Pregled je v njunih prostorih potekal od 7. do 10. oktobra 2014. Družbi Alcogroup in Alcodis sta v okviru tega pregleda in po njem svoje odvetnike zaprosili za pomoč pri obrambi. V okviru tega je bilo pripravljenih več dokumentov, ki so si jih izmenjali ti družbi in njuni odvetniki. Pojasnjeno je bilo, da so ta korespondenca in priloženi dokumenti varovani s poklicno tajnostjo odvetnikov, saj je vsaka korespondenca vsebovala navedbo v angleškem jeziku „legally privileged“ ali bila vstavljena v spis, na katerem je bilo v istem jeziku napisano „legally privileged“.

6

Komisija je hkrati s preiskavo AT.40054 začela preiskavo AT.40244 v zvezi z morebitnimi sporazumi in usklajenimi ravnanji, katerih cilj so bili usklajevanje ravnanja podjetij, ki delujejo v sektorju trženja bioetanola, delitev trgov in strank ter izmenjava informacij. Komisija je v okviru te preiskave s prvim spornim sklepom družbama Alcogroup in Alcodis odredila, naj se podredita pregledu, ki je potekal od 24. do 27. marca 2015. Odvetniki teh družb so na začetku pregleda inšpektorje Komisije zaprosili, naj iz preiskave izvzamejo dokumente obrambe, sestavljene po pregledu, ki je potekal od 7. do 10. oktobra 2014. Dogovorjeno je bilo, da bo vsak dokument, na katerem bo navedba v angleškem jeziku „legally privileged“, nemudoma izločen, ne da bi ga inšpektorji pregledali, in da ga bodo preučili skupaj z odvetniki družb Alcogroup in Alcodis.

7

Vendar se je nato po navedbah družb Alcogroup in Alcodis izkazalo, da so inšpektorji Komisije analizirali zadevne dokumente, da bi ugotovili, ali so pomembni za preiskavo, in da so za zaseg izbrali različne dokumente obrambe, na katerih je bila navedba v angleškem jeziku „legally privileged“. Po nasprotovanju odvetnikov družb Alcogroup in Alcodis so bili ti dokumenti črtani s seznama dokumentov za zaseg, inšpektorji pa so se strinjali, da dokumente z navedbo „legally privileged“ vstavijo v ločen spis in da jih bodo preučili le v navzočnosti odvetnika družb Alcogroup in Alcodis. Vendar so po navedbah teh družb navedeni inšpektorji že vpogledali v dokumente, ki so bili pripravljeni za obrambo teh dveh družb po prvem pregledu, opravljenem v okviru preiskave AT.40054.

8

Družbi Alcogroup in Alcodis sta 21. aprila 2015 Komisiji poslali dopis, v katerem sta zaprosili za takojšen odlog vseh preiskovalnih dejanj v zvezi z njima v okviru postopkov AT.40054 in AT.40244, vključno z vpogledom v zasežene dokumente ali njihovo analizo. Ta prošnja je bila 8. maja 2015 zavrnjena z drugim spornim sklepom.

9

Družbi Alcogroup in Alcodis sta 29. maja 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razglasitev ničnosti prvega in drugega spornega sklepa.

10

Družbi Alcogroup in Alcodis sta z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča istega dne vložili predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlagali, naj:

11

Predsednik Splošnega sodišča je z izpodbijanim sklepom ta predlog zavrgel kot nedopusten pred iztekom roka, ki je bil Komisiji določen za predložitev stališč.

12

Kar zadeva prvi predlog družb Alcogroup in Alcodis, je predsednik Splošnega sodišča v bistvu razsodil, da je predlog za odlog izvršitve prvega spornega sklepa nedopusten, saj je ta odlog nesmiseln, ker je bil navedeni sklep že v celoti izvršen. V zvezi s predlogom za odlog izvršitve drugega spornega sklepa pa je ugotovil, da načeloma tak negativen sklep, s katerim se zavrne upravna zahteva, ne more biti predmet takega odloga. Kar zadeva drugi predlog družb Alcogroup in Alcodis, je predsednik Splošnega sodišča v bistvu ugotovil, da ta predlog, katerega namen je bil, naj se Komisiji odredi, naj odloži vsa preiskovalna ali druga dejanja v zvezi s tema družbama, presega predmet tožbe, vložene v glavnem postopku, ker bi zahtevana odredba, če bi bila izdana, prehitevala ukrepe, ki bi jih lahko Komisija sprejela na podlagi morebitne sodbe o razglasitvi ničnosti prvega in drugega spornega sklepa. Poleg tega naj ne bi bilo dokazano, da je tako prehitevanje potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti ničnostne sodbe v obravnavani zadevi, saj bi v primeru razglasitve ničnosti teh spornih sklepov izločitev vseh nezakonito uporabljenih elementov iz preiskovalnega spisa zadostovala za to.

13

Družbi Alcogroup in Alcodis Sodišču predlagata, naj:

14

Komisija Sodišču predlaga, naj:

15

Družbi Alcogroup in Alcodis navajata tri razloge v utemeljitev svoje pritožbe. Prvi pritožbeni razlog, ki se nanaša na napačno uporabo prava pri presoji dopustnosti predlogov, podanih v okviru drugega predloga na prvi stopnji, je sestavljen iz treh delov, s katerimi zatrjujeta:

16

Družbi Alcogroup in Alcodis z drugim in tretjim pritožbenim razlogom predsedniku Splošnega sodišča očitata, da je napačno uporabil pravo pri presoji dopustnosti njunega predloga za odlog izvršitve prvega in drugega spornega sklepa.

17

Poleg tega družbi Alcogroup in Alcodis navajata razloge, iz katerih je treba po njunem mnenju odobriti začasne ukrepe, ki sta jih predlagali pred Splošnim sodiščem.

18

Komisija poziva Sodišče, naj pritožbo v celoti zavrne. Dodaja, da je bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe vsekakor zavrniti in da je predsednik Splošnega sodišča upravičeno tako odločil.

19

Družbi Alcogroup in Alcodis s prvim delom prvega pritožbenega razloga predsedniku Splošnega sodišča očitata, da je v prvem stavku točke 21 izpodbijanega sklepa ugotovil, da je namen njunega drugega predloga na prvi stopnji „de facto Komisiji prepovedati, da nadaljuje preiskavi AT.40054 in AT.40244 ter da v tem okviru uporabi zaupne informacije, ki naj bi jih dobila protipravno […]“, čeprav je bil po njunem mnenju njun predlog bolj omejen. V resnici naj bi predlagali le odlog vseh preiskovalnih ali drugih dejanj v okviru zadevnih preiskav do izdaje sodbe v glavni stvari, in to le v delu, ki se nanaša nanju.

20

V zvezi s tem je iz celotnega izpodbijanega sklepa razvidno, da je predsednik Splošnega sodišča upošteval omejenost drugega predloga na prvi stopnji. Natančneje, ta ugotovitev izhaja iz branja prvega stavka točke 21 tega sklepa z vidika, prvič, točke 12 sklepa, v kateri je zadevni predlog natančno povzet, in drugič, točke 20 sklepa, v kateri sta omenjeni začasnost predlaganega odloka in podrednost postopka za izdajo začasne odredbe glede na glavni postopek, s katerim je povezan.

21

Dodati je treba, da sta družbi Alcogroup in Alcodis v vlogah pred Splošnim sodiščem in v delu pritožbe, ki se je nanašal na odreditev predlaganih začasnih odredb, navedli, da bi se z vsakim preiskovalnim dejanjem, ki bi bilo v zvezi z njima opravljeno na podlagi nezakonito zbranih informacij, njuna škoda še povečala. Iz tega sledi, da je bil cilj njunega predloga za izdajo začasne odredbe in zlasti drugega predloga na prvi stopnji dejansko preprečiti nastanek take škode tako, da bi se Komisiji začasno preprečilo nadaljevanje preiskav AT.40054 in AT.40244 v zvezi z njunim morebitnim sodelovanjem pri kršitvah, ki so predmet teh preiskav, kot je predsednik Splošnega sodišča pravilno ugotovil v prvem stavku točke 21 izpodbijanega sklepa.

22

Iz navedenega izhaja, da je treba prvi del prvega pritožbenega razloga zavrniti.

23

Družbi Alcogroup in Alcodis z drugim delom prvega pritožbenega razloga v bistvu trdita, da je predsednik Splošnega sodišča napačno uporabil pravo zlasti v točki 23 izpodbijanega sklepa, ker je v obravnavani zadevi po analogiji uporabil razlogovanje iz sklepa Komisija/Akzo in Akcros (C‑7/04 P(R), EU:C:2004:566) za presojo nujnosti predlaganih začasnih ukrepov za zagotovitev polne učinkovitosti sodbe, ki bo izdana. Ta zadeva naj bi bila namreč drugačna od zadeve, v kateri je bil izdan navedeni sklep. V zadnjenavedeni zadevi je šlo za status omejenega števila dokumentov, tako da je bilo to, da Komisija teh dokumentov ni mogla uporabiti v primeru razglasitve ničnosti odločbe o odreditvi preiskave, zadostno zagotovilo varstva pravic zadevnih družb. V obravnavani zadevi pa naj bi inšpektorji Komisije vse dokumente obrambe družb Alcogroup in Alcodis namerno vključili v obseg pregleda in naj bi se seznanili z njimi. Družbi Alcogroup in Alcodis naj pozneje ne bi mogli z zadostno gotovostjo dokazati, da obstaja povezava med seznanitvijo z nezakonito zbranimi informacijami in morebitnimi ukrepi, ki bi jih Komisija sprejela v nadaljevanju preiskave.

24

V zvezi s tem je treba spomniti, da čeprav je šlo v zadevi, v kateri je bil izdan sklep Komisija/Akzo in Akcros (C‑7/04 P(R), EU:C:2004:566), le za omejeno število dokumentov, razlogovanje v tem sklepu ni temeljilo na tej okoliščini kot taki. Sodišče je namreč v točkah 41 in 42 navedenega sklepa v bistvu razsodilo, da zgolj dejstvo, da se je Komisija seznanila z informacijami v dokumentih, za katere je domnevno veljala obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ne zadostuje za dokaz nujnosti sprejetja začasnih odredb, ker te informacije niso bile razkrite tretjim osebam in ker niso bile uporabljene v postopku za ugotavljanje kršitev pravil Evropske unije o konkurenci. Sodišče je v točki 43 istega sklepa tudi pojasnilo, da možnost bolj poglobljenega vpogleda Komisije v zadevne dokumente ne zadošča za ugotovitev obstoja velike in nenadomestljive škode za zadevne družbe.

25

Zato še toliko bolj velja, da trditve družb Alcogroup in Alcodis, ki temeljijo na tem, da so se uradniki Komisije med pregledom seznanili z dokumenti, za katere je veljala obveznost varovanja poslovne skrivnosti, vendar jih Komisija po tem pregledu ni obdržala, same po sebi ne zadostujejo za dokaz nujnosti sprejetja predlaganih začasnih odredb za zagotovitev polne učinkovitosti sodbe, ki bo izdana. Nobene možnosti namreč ni, da bi Komisija te elemente, ki jih nima več, razkrila tretjim osebam ali da bi se kot taki uporabili za dokaz obstoja kršitve pravil o konkurenci.

26

Poleg tega je treba zavrniti trditve družb Alcogroup in Alcodis v okviru te pritožbe, da v primeru, če bi Komisija uporabila nezakonito zbrane informacije, ne bi mogli – drugače kot v okoliščinah v zadevi, v kateri je bil izdan sklep Komisija/Akzo in Akcros (C‑7/04 P(R), EU:C:2004:566) – dokazati obstoja povezave med to uporabo in morebitnimi pozneje sprejetimi preiskovalnimi ukrepi. Kot je predsednik Splošnega sodišča dejansko presodil v točki 24 izpodbijanega sklepa, ne da bi napačno uporabil pravo, družbi Alcogroup in Alcodis take nemožnosti pred Splošnim sodiščem nista dokazali. Zato je na tej podlagi upravičeno sklenil, da je treba takó omenjeno tveganje šteti za zgolj hipotetično.

27

V zvezi s tem je treba dodati, da je predsednik Splošnega sodišča v točki 21 izpodbijanega sklepa prav tako pravilno splošneje opozoril, da ga družbi Alcogroup in Alcodis v resnici pozivata, naj preseže svoje pristojnosti, s tem da določi ukrepe, ki bi jih Komisija sprejela, če bi Splošno sodišče prvi in drugi sporni sklep razglasilo za nična. Brez poseganja v odločitve, ki jih bosta pozneje sprejela sodišče Unije, ki odloča o glavni stvari, v glavnem postopku in Komisija na upravni ravni, namreč ni mogoče izključiti, da bodo v prihodnosti, če bo potrebno, sprejeti primerni ukrepi, med drugim izločitev nekaterih dokumentov iz spisa Komisije, da bi se odpravila morebitna kršitev pravice do obrambe družb Alcogroup in Alcodis. Prav tako v tej fazi postopka ni mogoče izključiti, da bo Komisija odločila, da ne bo nadaljevala s preiskavama AT.40054 in AT.40244 kar zadeva družbi Alcogroup in Alcodis.

28

V teh okoliščinah trditev družb Alcogroup in Alcodis, da je predsednik Splošnega sodišča napačno uporabil pravo v zvezi z nujnostjo sprejetja predlaganih začasnih ukrepov za zagotovitev polne učinkovitosti sodbe, ki bo izdana, ni mogoče sprejeti. Iz tega sledi, da je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti.

29

Družbi Alcogroup in Alcodis s tretjim delom prvega pritožbenega razloga trdita, da pretirano stroga razlaga pogojev dopustnosti, ki se uporabljajo za predloge za izdajo začasne odredbe, s strani predsednika Splošnega sodišča pomeni kršitev načela učinkovitega sodnega varstva. Po njunem mnenju bi bil edini način za zagotovitev takega varstva v okoliščinah obravnavane zadeve odreditev odloga preiskovalnih dejanj, ki jih je Komisija lahko in jih še lahko sprejme zaradi nezakonitega pregleda, ker z morebitno prihodnjo sodbo, s katero bi bilo ugodeno njuni tožbi v postopku v glavni stvari, ne bi bilo mogoče retroaktivno odpraviti škode, ki bi nastala zaradi takih preiskovalnih dejanj. Tako naj bi predsednik Splošnega sodišča napačno uporabil pravo s tem, da je njun drugi predlog zavrgel kot nedopusten.

30

Vendar v skladu s tem, kar je bilo razsojeno v točkah od 24 do 28 tega sklepa, družbi Alcogroup in Alcodis nista dokazali niti da bosta zaradi nesprejetja začasnih odredb, ki sta jih predlagali v okviru drugega predloga na prvi stopnji, utrpeli škodo, ki je ne bo mogoče retroaktivno odpraviti, niti da bi bilo sprejetje teh odredb potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti sodbe, ki bo izdana. Zato njune trditve ne zadostujejo za dokaz, da je predsednik Splošnega sodišča kršil načelo učinkovitega sodnega varstva s tem, da je ugotovil, da sprejetje takih odredb v obravnavani zadevi ni potrebno.

31

Iz navedenega izhaja, da tretjega dela prvega pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti.

32

Zato je treba prvi pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

33

Družbi Alcogroup in Alcodis z drugim pritožbenim predlogom predsedniku Splošnega sodišča očitata, da je menil, da je bil prvi sporni sklep že v celoti izvršen, ko je bil od 24. do 27. marca 2015 opravljen pregled, in da je zato na datum vložitve predloga za izdajo začasne odredbe škoda, ki jo zatrjujeta, že nastala. Po njunem mnenju se škodljivi učinki tega sklepa niso končali, ko so inšpektorji Komisije zapustili njune prostore, ker je bila z navedenim sklepom tej instituciji podeljena pravica, da obdrži in analizira dokumente, zasežene med tem pregledom, ter ker je tako imela možnost, da pri analizi upošteva informacije, ki jih je zbrala ob nezakonitem vpogledu v dokumente obrambe družb Alcogroup in Alcodis.

34

V zvezi s tem je dovolj navesti, da je škoda, ki sta jo družbi Alcogroup in Alcodis zatrjevali, ko sta predsedniku Splošnega sodišča predlagali, naj odredi odlog izvršitve prvega spornega sklepa, izhajala iz vpogleda Komisije v njune dokumente obrambe v okviru pregleda, ki je potekal od 24. do 27. marca 2015. Kot je predsednik Splošnega sodišča pravilno ugotovil v točkah 16 in 17 izpodbijanega sklepa, je ta škoda nastala v trenutku, ko je bil ta sklep izvršen, to je med potekom pregleda.

35

Seveda bi to, da bi se dokumenti, zaseženi med pregledom od 24. do 27. marca 2015, razlagani z vidika nezakonito zbranih informacij, morda pozneje uporabili za ugotovitev kršitev pravil o konkurenci, lahko povzročilo dodatno škodo za družbi Alcogroup in Alcodis. Vendar tudi če bi predsednik Splošnega sodišča odredil odlog izvršitve prvega spornega sklepa, ki je bil že izvršen z izvedbo tega pregleda, tak odlog ne bi preprečil nastanka te nove škode, ker niti njegov cilj niti njegova posledica ne bi bila prepoved Komisiji, da analizira že zasežene dokumente.

36

Iz tega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.

37

Družbi Alcogroup in Alcodis s tretjim pritožbenim razlogom trdita, da je bilo v izpodbijanem sklepu napačno uporabljeno pravo, ker je predsednik Splošnega sodišča ugotovil, da drugi sporni sklep ne more biti predmet odloga izvršitve, ker je negativen sklep. Po njunem mnenju je bila odreditev takega odloga potrebna, da bi se omogočilo sprejetje drugih predlaganih začasnih odredb, zlasti odlog vseh preiskovalnih dejanj v okviru postopkov AT.40054 in AT.40244, ki so bili predmet drugega predloga na prvi stopnji.

38

Ugotoviti je treba, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča predlog za odlog izvršitve načeloma ne vloži zoper negativen sklep, kakršen je drugi sporni sklep, ker odreditev odloga ne more povzročiti spremembe položaja tožeče stranke (sklepa predsednika drugega senata Sodišča, S./Komisija, 206/89 R, EU:C:1989:333, točka 14, in predsednika Sodišča, Moccia Irme/Komisija, C‑89/97 P(R), EU:C:1997:226, točka 45). Predlog za odlog izvršitve tega sklepa je bilo zato treba zavreči kot nedopusten, kot je predsednik Splošnega sodišča razsodil v točkah 18 in 19 izpodbijanega sklepa. Drugače bi lahko bilo le, če bi bila lahko odreditev takega odloga potrebna za sprejetje enega ali več drugih predlaganih začasnih ukrepov, če bi sodnik za začasne odredbe menil, da so dopustni in utemeljeni.

39

V zvezi s tem zadnjim bi taka nujnost lahko obstajala glede na ta predlog, če bi bil ta razglašen za dopusten in utemeljen, ker je Komisija z drugim spornim sklepom zavrnila upravno zahtevo družb Alcogroup in Alcodis, ki se je v bistvu nanašala na sprejetje istih začasnih ukrepov, kot sta jih nato ti družbi predlagali z drugim predlogom na prvi stopnji. Dovolj pa je ugotoviti, da so bile vse trditve družb Alcogroup in Alcodis proti temu, da je bil ta drugi predlog v izpodbijanem sklepu zavržen kot nedopusten, zavrnjene tudi v točkah od 19 do 32 tega sklepa.

40

Zato je predsednik Splošnega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilno kot nedopusten zavrgel predlog za odlog izvršitve drugega spornega sklepa. Iz tega sledi, da tretjega pritožbenega razloga ni mogoče sprejeti.

41

Zato je treba pritožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti trditve, ki jih družbi Alcogroup in Alcodis navajata v zvezi z razlogi, iz katerih je treba po njunem mnenju sprejeti začasne odredbe, ki sta jih predlagali pred Splošnim sodiščem.

42

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, Sodišče odloči o stroških. V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se družbama Alcogroup in Alcodis naloži plačilo stroškov, in ti s pritožbenimi predlogi nista uspeli, jima je treba naložiti plačilo stroškov, nastalih v okviru tega pritožbenega postopka.

Iz teh razlogov je podpredsednik Sodišča sklenil: