—

za D. Bowmana P. Ringhofer, odvetnik,

—

za Pensionsversicherungsanstalt J. Milchram, A. Ehm in T. Mödlagl, odvetniki,

—

za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in D. Martin, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 21 in 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), člena 2(1) in (2) in člena 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Danielom Bowmanom in Pensionsversicherungsanstalt (zavod za pokojninsko zavarovanje, v nadaljevanju: upravna služba) zaradi odločbe, ki jo je izdala slednja in ki temelji na določbi kolektivne pogodbe, s katero je določeno daljše obdobje za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred, kot je obdobje za napredovanje med višjimi zaporednimi razredi.

3

V skladu s členom 1 Direktive 2000/78 je njen „[n]amen […] opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja“.

4

Člen 2 te direktive določa:

5

Člen 6(1) te direktive, naslovljen „Upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti“, določa:

„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.

Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:

[…]“

6

Pred 80. spremembo te kolektivne pogodbe je Dienstordnung A für die Angestellten bei den Sozialversicherungsträgern Österreichs (pravilnik A za uslužbence pri nosilcih socialnega zavarovanja v Avstriji, v nadaljevanju: DO.A) določal:

„Člen 13: Delovna doba, ki se upošteva za uvrstitev na plačni lestvici

[…]

Člen 40: Uvrstitev na plačni lestvici, napredovanje

[…]“

7

Po 80. spremembi DO.A, s katero je bila vnesena tudi prehodna določba za uslužbence, zaposlene pred 1. januarjem 2011, je v teh določbah navedeno:

„Člen 13: Delovna doba, ki se upošteva za uvrstitev na plačni lestvici

[…]

[…]

[…]

Člen 40: Uvrstitev na plačni lestvici; napredovanje

[…]

[…]“

8

D. Bowman, rojen 28. julija 1961, je od 1. aprila 1988 v zaposlen v upravni službi, na podlagi pogodbe o zaposlitvi zasebnega prava. To pogodbo ureja DO.A, ki je kolektivna pogodba. Njegovo plačilo temelji na uvrstitvi, ki je bila izvedena ob njegovi zaposlitvi, ne da bi se takrat upoštevala obdobja šolanja, ki jih je dopolnil. D. Bowman je od takrat v skladu z določbami DO.A. vsaki dve leti napredoval v višji plačni razred in prejel višje plačilo, ki ustreza njegovemu napredovanju.

9

Pred 80. spremembo je člen 40(2) DO.A. za upravne uslužbence, ki na datum svoje zaposlitve še niso dopolnili 18 let, določal, da se mlajše od 16., 17. in 18. leta ustrezno uvrsti v plačne razrede a, b in c plačne skupine, ki se uporabi v skladu s členom 37 DO.A. Šele ko so ti uslužbenci dopolnili 18 let, so bili uvrščeni v prvi plačni razred, v katerega so bili uvrščeni vsi upravni uslužbenci, zaposleni po dopolnjenem 18. letu starosti, vendar brez možnosti sklicevanja na pretekla obdobja kot na dobo, izenačeno z obdobji zaposlitve. Tako ni bilo mogoče upoštevati nobenega obdobja šolanja. Poleg tega je bila plača za plačne razrede a, b in c veliko nižja od plače za prvi plačni razred. Ista dejavnost ali funkcija je bila torej različno plačana, glede na starost, v kateri je bila opravljena.

10

Z 80. spremembo DO.A je bil člen 40(2) razveljavljen, ne da bi bil nadomeščen, s tem pa so bili odpravljeni plačni razredi a, b in c. Uvrstitev vseh upravnih uslužbencev, ki pred datumom zaposlitve niso dopolnili obdobij, ki jih je treba upoštevati pri izračunu kariere, se po tej spremembi izvede neodvisno od starosti, ki jo je ta uslužbenec dopolnil ob zaposlitvi. Tak uslužbenec je uvrščen neposredno v prvi plačni razred. Plačilo, določeno za prvi plačni razred zadevne plačne skupine, je na podlagi nove ureditve ostalo nespremenjeno, tako da so bili vsi uslužbenci, mlajši od 18 let, deležni bistvenega povišanja plače, ki je – odvisno od plačne skupine – mesečno znašalo med 100 in 200 EUR.

11

Po 80. spremembi DO.A je napredovanje v drugi plačni razred mogoče samo po petih letih. Dalje, napredovanja v naslednje plačne razrede se vsakokrat izvedejo po dveh letih službovanja. Ta napredovanja na dve leti se končajo s plačnim razredom 18, naslednje napredovanje pa nato sledi čez štiri leta. Po tem „dodatku na službeno dobo“ ni določeno nobeno napredovanje.

12

D. Bowman je pred zaposlitvijo v upravni službi v obdobju od 1. septembra 1976 do 30. junija 1979 na avstrijski zvezni gimnaziji dopolnil šolska leta v obsegu dveh let in desetih mesecev. Potem ko je 80. sprememba DO.A omogočila, da se upošteva obdobja šolanja, je D. Bowman 17. maja 2012 vložil zahtevek za nov izračun obdobja pred zaposlitvijo v upravni službi, zaradi določitve referenčnega datuma za njegovo napredovanje, v skladu s členom 13 DO.A, kakor je bil spremenjen z 80. spremembo te kolektivne pogodbe. D. Bowman je od upravne službe posledično zahteval plačilo v bruto znesku 3655,20 EUR, skupaj z obrestmi in stroški, bodoče plačilo zneskov v višini, ki ustreza uvrstitvi v plačno skupino F, razred I, plačni razred 17 in določitev datuma za svoje napredovanje na 1. oktober 2012.

13

Upravna služba je 27. maja 2012 ugotovila, da bi bilo sicer v skladu z DO.A, v različici po 80. spremembi, pri kariernem napredovanju D. Bowmana mogoče dodatno upoštevati največ tri leta, vendar zanj ne nastopi izboljšanje pri plačni uvrstitvi oziroma spremembi referenčnega datuma za napredovanje, ker lahko po tej spremembi napredovanje v drugi plačni razred nastopi šele po petih letih, ne pa po dveh letih, kot doslej.

14

Arbeits‑ und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju, Avstrija) je ugodilo tožbi, ki jo je D. Bowman vložil zoper to odločbo upravne službe. Navedeno sodišče je menilo, da določitev daljšega obdobja za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred pomeni posredno diskriminacijo zaradi starosti.

15

Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju, Avstrija) je ugodilo pritožbi, ki jo je vložila upravna služba zoper to odločbo Arbeits‑ und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju). Pritožbeno sodišče je med drugim ugotovilo, da je bila možnost upoštevanja obdobij šolanja uvedena z 80. spremembo DO.A., hkrati z ukrepom določitve daljšega obdobja za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred plačne lestvice, in da je bil D. Bowman obravnavan enako kot drugi delavci tako pred, kot tudi po tej spremembi, tako da naj ne bi bil diskriminiran zaradi starosti.

16

D. Bowman je pri predložitvenem sodišču, Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija), zoper to sodbo vložil revizijo. To sodišče se sprašuje, ali določitev daljšega obdobja za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred plačne lestvice, uvedene z DO.A, pomeni posredno diskriminacijo zaradi starosti. Med drugim ugotavlja, da ni cilj 80. spremembe DO.A odprava obstoječega različnega obravnavanja, temveč da se omogoči ovrednotenje kariere, z upoštevanjem obdobij pred začetkom zaposlitve. Čeprav lahko podaljšanje obdobja za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred ustvari posredno različno obravnavanje zaradi starosti, ga je vseeno mogoče upravičiti.

17

V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 21 Listine o temeljnih pravicah, v povezavi s členom 2(1) in (2) ter členom 6(1) Direktive 2000/78 – tudi ob upoštevanju člena 28 Listine o temeljnih pravicah – razlagati tako, da

18

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 21 Listine, člen 2(1) in (2) ter člen 6(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni kolektivni pogodbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere za uslužbenca, ki ima korist od tega, da se upoštevajo obdobja šolanja pri njegovi uvrstitvi v plačne razrede, velja daljše obdobje za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred, kot za napredovanje med višjimi zaporednimi razredi.

19

Najprej je treba opozoriti, da morajo države članice ob sprejemanju ukrepov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2000/78, ki glede zaposlovanja in dela konkretizira načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, zdaj določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, to direktivo spoštovati (glej v tem smislu sodbi z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 48, in z dne 11. novembra 2014, Schmitzer, C‑530/13, EU:C:2014:2359, točka 23).

20

Prvič, preučiti je treba, ali ureditev v kolektivni pogodbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, pomeni različno obravnavanje zaradi starosti v smislu člena 2 Direktive 2000/78. Glede tega je treba opozoriti, da v skladu s to določbo načelo enakega obravnavanja pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija iz katerega od razlogov iz člena 1 te direktive. Člen 2(2)(a) te direktive določa, da se za potrebe uporabe odstavka 1 šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji iz katerega od razlogov iz člena 1 navedene direktive. Poleg tega iz člena 2(2)(b) Direktive 2000/78 izhaja, da se za namene te direktive šteje, da gre za posredno diskriminacijo zaradi starosti, če bi na videz nevtralna določba, merilo ali praksa postavila osebe neke starosti v posebno neugoden položaj v primerjavi z drugimi osebami, razen če to določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakonit cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja primerna in nujna.

21

Glede obdobij šolanja, ki so predmet postopka v glavni stvari, je iz predložitvene odločbe razvidno, da ureditev, ki je uvedena z 80. spremembo DO.A, drugače kakor predhodna ureditev omogoča upoštevanje obdobij šolanja, kadar slednja presegajo obdobje minimalnega obveznega splošnega izobraževanja, kot ga za ta študij določajo predpisi s področja šolstva, vendar največ tri leta.

22

Poleg tega pa napredovanje na plačni lestvici, čeprav je bilo po 80. spremembi DO.A obdobje za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred podaljšano za tri leta, še naprej temelji na številu let službovanja.

23

Iz tega izhaja, kot je navedlo predložitveno sodišče, da kolektivna pogodba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere za uslužbence, ki imajo korist od tega, da se upoštevajo obdobja šolanja pri njihovih uvrstitvah v plačne razrede, velja daljše obdobje za napredovanje v prvem plačnem razredu, kot velja za višje razrede, v zvezi s slednjimi ne uvaja neposrednega različnega obravnavanja zaradi starosti.

24

Glede vprašanja, ali takšna kolektivna pogodba ustvarja posredno diskriminacijo zaradi starosti, kot navaja predložitveno sodišče, je treba preučiti, ali kljub temu, da je oblikovana nevtralno, dejansko postavlja v slabši položaj veliko večje število oseb v določeni starosti oziroma v določeni starostni skupini.

25

V tem primeru je posledica 80. spremembe DO.A ta, da se za vsakršno napredovanje v drugi plačni razred zahteva dopolnjenih pet let službovanja, medtem ko si napredovanja od tega plačnega razreda naprej sledijo vsakokrat po dveh letih službovanja.

26

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče izhaja iz premise, v skladu s katero uvedba daljšega obdobja za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred, kot je obdobje, ki velja za prehod v naslednje plačne razrede, zadeva v glavnem na novo zaposlene pri upravni službi, ki se za namene svoje uvrstitve v plačne razrede ne morejo učinkovito sklicevati na obdobja pred začetkom zaposlitve. Skupino zaposlenih z nižjimi prejemki bi v glavnem sestavljale mlajše osebe, tako da po mnenju predložitvenega sodišča ni mogoče izključiti, da ureditev, ki je uvedena z 80. spremembo DO.A, v slabši položaj glede plačila postavlja mlajše delavce.

27

Kljub temu je treba opozoriti, da v obravnavanem primeru obstoj posrednega različnega obravnavanja zaradi starosti ne more temeljiti samo na tej ugotovitvi.

28

Iz spisa, predloženega Sodišču, namreč na eni strani izhaja, da ureditev, ki je uvedena z 80. spremembo DO.A, določa, da je uvrstitev upravnih uslužbencev v plačne razrede odvisna zlasti od dopolnjenih obdobij šolanja, kot izhaja iz točke 21 te sodbe. Ta obdobja šolanja je za namene te uvrstitve mogoče upoštevati ne glede na starost uslužbenca ob njegovi zaposlitvi. Zato takšna ureditev temelji na merilu, ki ni niti neločljivo niti posredno povezano s starostjo delavcev (glej po analogiji sodbo z dne 7. junija 2012, Tyrolean Airways Tiroler Luftfahrt Gesellschaft, C‑132/11, EU:C:2012:329, točka 29).

29

Na drugi strani je treba ugotoviti, da se ne zdi, da položaj D. Bowmana, zaradi katerega je predložitveno sodišče predložilo to vprašanje, ustreza položaju delavca, ki je šele na začetku poklicne poti in se ne more sklicevati na zadevna obdobja službovanja, ker lahko, kot izhaja iz spisa, predloženega Sodišču, izkaže obdobje šolanja in več kot trideset let službovanja v upravi.

30

Čeprav bo v primeru mladega delavca, ki je na novo zaposlen, brez veliko izkušenj in ki zahteva, da se za uvrstitev v plačne razrede upoštevajo njegova obdobja šolanja, konkretno uporabljeno daljše obdobje za napredovanje znotraj prvega plačnega razreda, pa bo kljub temu tudi v primeru starejšega delavca, kot kaže položaj D. Bowmana, ki lahko izkaže daljšo delovno dobo v upravi in vloži enako zahtevo, na enaki podlagi, virtualno ali retroaktivno, uporabljeno enako podaljšanje.

31

Kot je razvidno iz odgovora upravne službe na pisno vprašanje Sodišča, se kolektivna pogodba iz postopka v glavni stvari, v delu, v katerem določa upoštevanje obdobij šolanja in daljše obdobje za napredovanje v prvem plačnem razredu, uporabi na enak način za vse delavce, ki podajo zahtevo za takšno upoštevanje, in z učinkom za nazaj tudi v primeru delavcev, ki so že dosegli višje plačne razrede.

32

Iz tega izhaja, da kolektivna pogodba, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere za vse uslužbence, ki imajo korist od tega, da se upoštevajo obdobja šolanja pri njegovi uvrstitvi v plačne razrede, velja daljše obdobje za napredovanje v prvem plačnem razredu, kot v višjih razredih, v odnosu do njih ne uvaja posrednega različnega obravnavanja zaradi starosti.

33

Zato je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(1) in (2) Direktive 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni kolektivni pogodbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere za uslužbenca, ki ima korist od tega, da se upoštevajo obdobja šolanja pri njegovi uvrstitvi v plačne razrede, velja daljše obdobje za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred, če to daljše obdobje velja za vse uslužbence, ki imajo korist od upoštevanja teh obdobij, in tudi z učinkom za nazaj v primeru tistih, ki so že dosegli višje plačne razrede.

34

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Člen 2(1) in (2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni kolektivni pogodbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katere za uslužbenca, ki ima korist od tega, da se upoštevajo obdobja šolanja pri njegovi uvrstitvi v plačne razrede, velja daljše obdobje za napredovanje iz prvega v drugi plačni razred, če to daljše obdobje velja za vse uslužbence, ki imajo korist od upoštevanja teh obdobij, in tudi z učinkom za nazaj v primeru tistih, ki so že dosegli višje plačne razrede.