—

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka zanjo postavila prenizko referenčno vrednost in ji za leto 2015 določila prenizko kvoto. Trdi, da je Komisija pri njenem izračunu upoštevala razvoj zalog v referenčnem letu.

—

Tožeča stranka trdi, da besedilo, zgodovina, sistematika ter smisel in namen Uredbe št. 517/2014 ne upravičujejo upoštevanja razvoja zalog.

—

Tožeča stranka v okviru tega tožbenega razloga trdi, da letni razvoj zalog ni primeren, da bi uvozniki in izvozniki, ki niso proizvajalci, določili količine, ki so bile dejansko dane v promet, temveč izkrivlja njihove ugotovitve, v breme tožeče stranke.

—

Tožeča stranka trdi, da je bila neupravičeno postavljena v manj ugoden položaj, ker je bil upoštevan letni razvoj zalog v referenčnem letu glede na uvoznike, ki so svoje zaloge med referenčnim letom odsvojili, ne pa skladiščili v naslednje leto.

—

Dalje je tožeča stranka kot uvoznik v manj ugodnem položaju tudi glede proizvajalcev, ker upoštevanje razvoja letnih zalog proizvajalcem omogoča, da se dejansko odrazi količina, ki je bila dana v promet, medtem ko je bila v škodo tožeče stranke izkrivljena.

—

Tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep ne ustreza zahtevam glede obveznosti obrazložitve, zlasti naj ne bi bilo očitno kako je sestavljen za tožečo stranko v tonah navedeni ekvivalent CO2.