Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014TN0285

    Zadeva T-285/14: Tožba, vložena 2. maja 2014 – Wirtschaftsvereinigung Stahl in drugi proti Komisiji

    UL C 223, 14.7.2014, p. 36–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    14.7.2014   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 223/36


    Tožba, vložena 2. maja 2014 – Wirtschaftsvereinigung Stahl in drugi proti Komisiji

    (Zadeva T-285/14)

    2014/C 223/40

    Jezik postopka: nemščina

    Stranke

    Tožeče stranke: Wirtschaftsvereinigung Stahl (Düsseldorf, Nemčija), Benteler Steel/Tube GmbH (Paderborn), BGH Edelstahl Freital GmbH (Freital), BGH Edelstahl Siegen GmbH (Siegen), BGH Edelstahl Lippendorf GmbH (Lippendorf), Buderus Edelstahl Schmiedetechnik GmbH (Wetzlar), ESF Elbe-Stahlwerke Feralpi GmbH (Riesa), Friedr. Lohmann GmbH Werk für Spezial- & Edelstähle (Witten), Outokumpu Nirosta GmbH (Krefeld), Peiner Träger GmbH (Peine), ThyssenKrupp Steel Europe AG (Duisburg), ThyssenKrupp Rasselstein GmbH (Andernach), ThyssenKrupp Electrical Steel GmbH (Gelsenkirchen), Pruna Betreiber GmbH (Grünwald), ThyssenKrupp Gerlach GmbH (Homburg), ThyssenKrupp Federn und Stabilisatoren GmbH (Hagen), Salzgitter Mannesmann Rohr Sachsen GmbH (Zeithain), HSP Hoesch Spundwand und Profil GmbH (Dortmund), Salzgitter Mannesmann Grobblech GmbH (Mülheim an der Ruhr), Mülheim Pipecoatings GmbH (Mülheim an der Ruhr), Salzgitter Mannesmann Stainless Tubes Deutschland GmbH (Remscheid), Salzgitter Hydroforming GmbH & Co. KG (Crimmitschau), Salzgitter Mannesmann Line Pipe GmbH (Siegen), Ilsenburger Grobblech GmbH (Ilsenburg) (zastopniki: A. Reuter, C. Arhold, N. Wimmer, F.-A. Wesche, K. Kindereit, R. Busch, A. Hohler in T. Woltering, odvetniki)

    Tožena stranka: Evropska komisija

    Predlogi

    Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

    sklep tožene stranke z dne 18. decembra 2013 o začetku formalnega postopka preiskave v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike (UL z dne 7. februarja 2014, C 37, str. 73) razglasi za ničnega;

    ta postopek in postopek o tožbi, ki jo je Nemčija vložila pri Splošnem sodišču za razglasitev ničnosti spornega sklepa (prispetje tožbe 21. marca 2014), združi;

    podredno: pridruži spis navedenega postopka o tožbi Nemčije;

    toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo devet tožbenih razlogov.

    1.

    Prvi tožbeni razlog: neobstoj prednosti

    Tožeče stranke trdijo, da v zakonu o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) predvidena posebna shema kompenzacijskih nadomestil ne pomeni prednosti za energetsko intenzivne uporabnike v jeklarski industriji na splošno in zlasti ne za tožeče stranke od 2 do 24.

    2.

    Drugi tožbeni razlog: neobstoj selektivne prednosti

    Tožeče stranke poleg tega trdijo, da pa v posebni shemi kompenzacijskih nadomestil za tožeče stranke sploh ni selektivne prednosti v smislu člena 107(1) PDEU.

    3.

    Tretji tožbeni razlog: neobstoj državnih sredstev

    Poleg tega tožeče stranke trdijo, da posebna shema kompenzacijskih nadomestil ne pomeni „pomoč[i], ki jo dodeli država članica, ali kakršn[e] koli vrst[e] pomoči iz državnih sredstev“ v smislu člena 107(1) PDEU.

    4.

    Četrti tožbeni razlog: neizkrivljanje konkurence

    Tožeče stranke trdijo, da se s posebno shemo kompenzacijskih nadomestil ne izkrivlja konkurenca v Evropski uniji.

    5.

    Peti tožbeni razlog: neoviranje trgovine med državami članicami

    Tožeče stranke tudi navajajo, da se s posebno shemo kompenzacijskih nadomestil ne ovira trgovina med državami članicami.

    6.

    Šesti tožbeni razlog: Odprava ali znatno omejevanje posebne sheme kompenzacijskih nadomestil bi kršilo temeljne pravice tožečih strank.

    Tožeče stranke trdijo, da bi se z uvrstitvijo posebne sheme kompenzacijskih nadomestil kot pomoči ali z znatno omejitvijo posebne sheme kompenzacijskih nadomestil ne le prekoračile meje člena 107 PDEU, ki jih jasno označilo Sodišče Evropske unije, temveč bi bila kršena tudi temeljna zahteva po materialni pravičnosti pri obremenitvi. Odprava ali znatna omejitev posebne sheme kompenzacijskih nadomestil bi torej kršila tudi temeljne pravice tožečih strank, zlasti tudi pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

    7.

    Sedmi tožbeni razlog: Odločba Komisije z dne 22. maja 2002 pokriva posebno shemo kompenzacijskih nadomestil.

    Dalje, tožeče stranke trdijo, da je Komisija z odločbo z dne 22. maja 2002 izrecno ugotovila, da zakon EEG in njegove „sheme kompenzacijskih nadomestil“ ne izpolnjujejo dejanskega stana pomoči (1). Ta odločba pokriva tudi posebno shemo kompenzacijskih nadomestil.

    8.

    Osmi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji in nezadostno predhodno preverjanje

    Tožeče stranke poleg tega navajajo, da Komisija ni zadostno preverila in zato tudi ni ugotovila, da so izjeme za energetsko intenzivne uporabnike glede na njihov cilj in naravo ter glede na sistematiko zakona EEG upravičene in torej niso pomenile selektivne prednosti.

    9.

    Deveti tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave

    Tožeče stranke poleg tega grajajo, da bi jim Komisija morala pred izdajo sklepa s tovrstnimi obteževalnimi pravnimi učinki vsekakor dati možnost, da se izjavijo.


    (1)  Dopis Komisije z dne 22. maja 2002, C(2002) 1887 final/državna pomoč NN 27/2000-Nemčija.


    Top