Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62014CN0248

    Zadeva C-248/14 P: Pritožba, ki jo je Schwenk Zement KG vložila 23. maja 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. marca 2014 v zadevi T-306/11, Schwenk Zement KG proti Evropski komisiji

    UL C 223, 14.7.2014, p. 11–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    14.7.2014   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 223/11


    Pritožba, ki jo je Schwenk Zement KG vložila 23. maja 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. marca 2014 v zadevi T-306/11, Schwenk Zement KG proti Evropski komisiji

    (Zadeva C-248/14 P)

    2014/C 223/16

    Jezik postopka: nemščina

    Stranki

    Pritožnica: Schwenk Zement KG (zastopnika: M. Raible in S. Merz, odvetnika)

    Druga stranka v postopku: Evropska komisija

    Predlog

    Pritožnica predlaga, naj:

    1.

    se sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 14. marca 2014 v zadevi T-306/11 razveljavi v delu v katerem je bila z njo zavrnjena tožba pritožnice;

    2.

    Odločbo Evropske komisije z dne 30. marca 2011, C(2011) 2367 final v zadevi COMP/39520 – cement in podobni proizvodi v skladu s členom 263(4) PDEU v celoti razglasi za nično v delu v katerem se nanaša na pritožnico;

    3.

    podredno k predlogu 2: zadeva naj se v ponovno odločanje v skladu s pravno presojo v sodbi Sodišča vrne Splošnemu sodišču;

    4.

    v vsakem primeru naj se Komisiji naloži, da nosi stroške postopka pritožnice pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožba je vložena zoper sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Splošno sodišče) z dne 14. marca 2014 v zadevi T-306/11, v delu v katerem so z njo zavrnjeni zahtevki pritožnice. Sodba je bila družbi SCHWENK Zement AG vročena 14. Marca 2014. V sodbi je Splošno sodišče tožbi zoper Odločbo Komisije C(2011) 2356 final z dne 30. marca 2011 v zvezi s postopkom na podlagi člena 18(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) (zadeva 39520 – cement in podobni proizvodi) delno ugodilo in jo delno zavrnilo.

    Pritožnica navaja tri pritožbene razloge:

    Prvič, Splošno sodišče pri presoji ravnanja Komisije ni upoštevalo načela sorazmernosti. Splošno sodišče naj bi kršilo pravo Unije, s tem da ni upoštevalo z načelom sorazmernosti zaobseženega načela stopnjevanja, ki nalaga, da se v dvomu izbere milejše od dveh sredstev, ki sta na voljo. Splošno sodišče je s sklicevanjem zgolj na najboljše zagotovilo za pridobitev informacij štelo, da je dopustno, da je bil sprejet neposredni ukrep zoper pritožnico, in sicer zahteva po informacijah na podlagi člena 18(3) Uredbe št. 1/2003. To pa ni zadostno z vidika načela sorazmernosti.

    Drugič, Splošno sodišče ni opravilo zadostne presoje posameznega primera in s tem v bistvu ni upoštevalo vsebinskih navedb pritožnice. Splošno sodišče ni obravnavalo posamičnega primera in ni upoštevalo posebnih okoliščin pritožnice. Namesto tega se je oprlo na položaj velikega števila proizvajalcev cementa.

    Tretjič, pritožnica navaja, da je Splošno sodišče v nasprotju z obveznostjo obrazložitve za zadostne štelo šablonske obrazložitve Komisije. Splošno sodišče je v dveh pogledih kršilo obveznost obrazložitve. Prvič, kršilo je iz člena 296(2) PDEU in člena 18 Uredbe št. 1/2003 izhajajočo obveznost obrazložitve pravnih aktov Komisije. Po drugi strani pa naj Splošno sodišče ne bi spoštovalo lastnih obveznosti obrazložitve. Nazadnje, ta presoja Splošnega sodišča naj bi imela za posledico onemogočenje nadzora nad spoštovanjem načela sorazmernosti. Če bi sodba Splošnega sodišča ostala v veljavi taka kot je, bi bilo spoštovanje načela sorazmernosti v okviru preiskovalnih ukrepov po členu 18 Uredbe št. 1/2003 izvotljeno.


    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).


    Top