—

za Ryanair Ltd sprva M. van Heezik, A. van Aerde in R. Le Poole, nato A. van Aerde in R. Le Poole, odvetniki,

—

za PR Aviation BV A. Groen, odvetnik,

—

za Evropsko komisijo J. Samnadda in F. Wilman, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 459).

2

Ta predlog je bil postavljen v okviru spora med družbo Ryanair Ltd (v nadaljevanju: Ryanair) in družbo PR Aviation BV (v nadaljevanju: PR Aviation), ker je zadnjenavedena v komercialne namene uporabila podatke s spletne strani družbe Ryanair.

3

Direktiva 96/9 ima štiri poglavja.

4

V poglavju I Direktive 96/9 z naslovom „Področje uporabe“ enako naslovljeni člen 1 te direktive v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Ta direktiva zadeva pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah.

2.   Za namene te direktive izraz ‚baza podatkov‘ pomeni zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi.“

5

Pod poglavje II te direktive, naslovljeno „Avtorska pravica“, je umeščen člen 3 z naslovom „Predmet varstva“, ki v odstavku 1 določa:

„V skladu s to direktivo se z avtorsko pravico varujejo baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev. Za določitev njihove upravičenosti do takšnega varstva se ne uporabljajo nobeni drugi kriteriji.“

6

Člen 5 te direktive, umeščen pod poglavje II, z naslovom „Dejanja, za katera je potrebno dovoljenje“ določa:

„V zvezi z bazami podatkov, ki jih varuje avtorska pravica, ima avtor baze podatkov izključno pravico, da izvede ali dovoli:

7

Pod istim poglavjem II člen 6 te direktive, naslovljen „Izjeme pri dejanjih, za katera je potrebno dovoljenje“, v odstavku 1 določa:

„Za to, da zakoniti uporabnik baze podatkov ali njenega primerka izvede katerokoli dejanje, navedeno v členu 5, ki je nujno potrebno zaradi dostopa do vsebine baz podatkov in normalno uporabo vsebine s strani zakonitega uporabnika, ni potrebno dovoljenje avtorja baze podatkov. Kadar je zakoniti uporabnik pooblaščen za to, da uporabi le del baze podatkov, se ta določba nanaša le na tisti del.“

8

Pod poglavje III Direktive 96/9 z naslovom „Pravica sui generis“ umeščen člen 7 z naslovom „Predmet varstva“ v odstavku 1 in 5 določa:

„1.   Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.

[…]

5.   Ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ni dovoljeno.“

9

Člen 8 z naslovom „Pravice in dolžnosti zakonitih uporabnikov“, umeščen pod isto poglavje III, določa:

„1.   Izdelovalec baze podatkov, ki je na kakršenkoli način dana na voljo javnosti, zakonitemu uporabniku baze podatkov ne sme preprečiti jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe za kakršenkoli namen nebistvenih delov njene vsebine, ocenjenih kakovostno in/ali količinsko. Kadar je zakoniti uporabnik pooblaščen le za jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo dela baze podatkov, se ta odstavek uporablja le za tisti del.

2.   Zakoniti uporabnik baze podatkov, ki je na kakršenkoli način dana na voljo javnosti, ne sme izvajati dejanj, ki so v nasprotju z normalno uporabo baze podatkov ali ki neupravičeno vplivajo na zakonite interese izdelovalca baze podatkov.

3.   Zakoniti uporabnik baze podatkov, ki je na kakršenkoli način dana na voljo javnosti, ne sme povzročati škode imetniku avtorske ali sorodne pravice za dela ali predmete, ki jih vsebuje baza podatkov.“

10

Pod poglavje IV Direktive 96/9, naslovljeno „Skupne določbe“, umeščen člen 15 z naslovom „Obvezna narava nekaterih določb“ določa:

„Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje členoma 6(1) in 8, je nično.“

11

Direktiva 96/9 je bila v nizozemsko pravo prenesena z zakonom z dne 8. julija 1999 o prilagoditvi nizozemske zakonodaje Direktivi 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (Wet houdende aanpassing van de Nederlandse wetgeving aan richtlijn 96/9/EG van het Europees Parlement en de Raad van 11 maart 1996 betreffende de rechtsbescherming van databanken), (Stb. 1999, str. 303; v nadaljevanju: zakon o bazah podatkov).

12

Zakon o avtorskih pravicah (Auteurswet, v nadaljevanju: Aw) v členu 1 določa:

„Avtorska pravica je izključna pravica avtorja knjižnega, znanstvenega ali umetnostnega dela ali njegovega pravnega naslednika, da v skladu z zakonskimi omejitvami to delo objavi ali razmnoži.“

13

Člen 10 Aw določa:

„1.   Knjižna, znanstvena ali umetnostna dela v smislu tega zakona so:

(1) knjige, brošure, časopisi, revije in vsa druga pisna dela;

[…]

3.   Zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi so – brez poseganja v druge pravice na zbirkah in brez poseganja v avtorsko pravico ali druge pravice na delih, podatkih ali drugem gradivu iz zbirke – zavarovane kot neodvisna dela.

[…]“

14

Člen 24a Aw določa:

„1.   Razmnoževanje s strani zakonitega uporabnika zbirke, ki je bilo potrebno za pridobitev dostopa do baze podatkov in za njeno normalno uporabo, se ne smatra za kršitev avtorskih pravic na zbirki v smislu člena 10(3) Aw.

[…]

3.   Pogodbeno določilo o odstopu od odstavkov 1 in 2 na škodo zakonitega uporabnika ni dopustno.“

15

Družba PR Aviation upravlja spletno stran, na kateri lahko potrošniki najdejo podatke o letalskih poletih nizkocenovnih prevoznikov, primerjajo cene in proti plačilu provizije rezervirajo letalsko vozovnico. Podatke, ki so potrebni za posamezno operacijo iskanja, pridobi samodejno, med drugim iz zbirke podatkov, ki je povezana tudi s potrošnikom dostopno spletno stranjo družbe Ryanair.

16

Za dostop do spletne strani je treba z označitvijo polja sprejeti uporabo splošnih pogojev družbe Ryanair, ki vsebujejo te določbe:

Uporaba samodejnih sistemov ali programske opreme za pridobivanje podatkov s te spletne strani ali s spletne strani www.bookryanair.com za komercialne namene (zajemanje podatkov z zaslona) (screen scraping) je prepovedana, razen če so se tretje osebe neposredno z družbo Ryanair sporazumele s pisnim licenčnim dogovorom, ki zadevni osebi omogoča dostop do informacij družbe Ryanair o njihovih cenah, poletih in urnikih letov zgolj z namenom primerjave cen.“

17

Družba Ryanair je, s sklicevanjem na Direktivo 96/9, zakon o bazah podatkov in Aw, trdila, da je družba PR Aviation kršila njene pravice v zvezi z njeno zbirko podatkov in da je ravnala v nasprotju s splošnimi pogoji uporabe njene spletne strani, čeprav jih je zadnjenavedena družba sprejela. Zahtevala je, da se družbi PR Aviation naloži, naj se vzdrži vseh kršitev njenih pravic – sicer se ji naloži plačilo denarne kazni – in plačilo odškodnine.

18

Rechtbank Utrecht (sodišče v Utrechtu) je s sodbo z dne 28. julija 2010 zahtevek družbe Ryanair v delu, v katerem je bil utemeljen na kršitvi Direktive 96/9 in zakona o bazah podatkov, zavrnilo. Zahtevku pa je ugodilo v delu, v katerem temelji na Aw, in družbi PR Aviation naložilo, naj se vzdrži kakršne koli kršitve avtorskih pravic družbe Ryanair na podatkih o letih in plačilo odškodnine za nastalo škodo.

19

Družba PR Aviation je zoper to sodbo vložila pritožbo. Družba Ryanair je vložila nasprotno pritožbo, v kateri je izpodbijala presojo Rechtbank Utrecht, v skladu s katero ji ni priznano varstvo na podlagi Direktive 96/9 in zakona o bazah podatkov.

20

Gerechtshof te Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) je s sodbo z dne 13. marca 2012 sodbo Rechtbank Utrecht razveljavilo in zavrnilo nasprotno pritožbo družbe Ryanair.

21

To sodišče je glede avtorske pravice v bistvu razsodilo, da družba PR Aviation – kljub predpostavki, da so numerični podatki, ki jih je objavila družba Ryanair, predmet varstva pisnih del (geschriftenbescherming) v smislu člena 10(1)(1) Aw – ni kršila pravic družbe Ryanair, glede na to, da je njeno ravnanje pomenilo običajno uporabo spletne strani družbe Ryanair v smislu člena 24a(1) Aw in je bilo torej zakonito. Dodalo je, da prepoved uporabe spletne strani družbe Ryanair v komercialne namene iz njenih splošnih pogojev ni bila taka, da bi omajala ta sklep, zlasti ob upoštevanju člena 24a(3) Aw, ki ustreza členu 15 Direktive 96/9.

22

Gerechtshof te Amsterdam je glede pravice sui generis presodilo, da družba Ryanair ni dokazala obstoja „znatne naložbe“ v vzpostavitev zbirke podatkov v smislu Direktive 96/9 in zakona o bazah podatkov.

23

Družba Ryanair je zoper sodbo Gerechtshof te Amsterdam vložila pritožbo pri Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske). V podporo svoji pritožbi je navedla edini tožbeni razlog, ki je sestavljen iz dveh delov.

24

V okviru prvega dela tega tožbenega razloga družba Ryanair izpodbija presojo pritožbenega sodišča, v skladu s katero ni upravičena do varstva pisnih del v smislu člena 10(1)(1) Aw.

25

Predložitveno sodišče pa v zvezi s tem meni, da za varstvo avtorske pravice ne velja nobeno drugo merilo kot izvirnost. S poudarkom, da iz sodbe Gerechtshof te Amsterdam izhaja, da zbirka podatkov družbe Ryanair ne izpolnjuje tega merila, je sklenilo, da ta del tožbenega razloga družbe Ryanair ne more pripeljati do razveljavitve te sodbe.

26

V okviru drugega dela tožbenega razloga družba Ryanair v bistvu podredno trdi, da je Gerechtshof te Amsterdam napačno presodilo, da dejstvo, da je družba PR Aviation prekoračila pogodbeno prepoved glede uporabe podatkov iz baze družbe Ryanair za komercialne namene, ne da bi z zadnjenavedeno družbo sklenila pisno licenčno pogodbo, ni pomenilo kršitve družbe PR Aviation.

27

Predložitveno sodišče se v zvezi s tem sprašuje, ali področje uporabe Direktive 96/9 zajema baze podatkov, ki niso zavarovane niti z avtorsko pravico v skladu s poglavjem II te direktive niti s pravico sui generis v skladu s poglavjem III navedene direktive, in ali torej omejitve pogodbene svobode iz členov 6(1), 8 in 15 iste direktive veljajo tudi za take baze podatkov.

28

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali sega učinek Direktive [96/6] tudi na spletne baze podatkov, ki v skladu s poglavjem II Direktive niso zaščitene z avtorsko pravico in v skladu s poglavjem III te direktive niso zaščitene s pravico sui generis, in sicer v smislu, da se svoboda uporabe take baze podatkov na podlagi (po analogiji ali ne) člena 6(1) in 8 v povezavi s členom 15 Direktive [96/9] ne sme pogodbeno omejiti?“

29

Predložitveno sodišče z vprašanjem, ki temelji na predpostavki, da je zadevna zbirka podatkov družbe Ryanair baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive 96/9, ki pa ni zavarovana niti z avtorsko pravico v skladu s poglavjem II te direktive niti s pravico sui generis v skladu s poglavjem III navedene direktive, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 96/9 razlagati tako, da ob upoštevanju uporabe členov 6(1), 8 in 15 te direktive svobode uporabnika take baze podatkov ni mogoče pogodbeno omejiti.

30

Najprej je treba spomniti, da direktiva v skladu z ustaljeno sodno prakso sama po sebi ne more ustvarjati obveznosti za posameznika in se torej nanjo kot tako proti njemu ni mogoče sklicevati (glej zlasti sodbe Faccini Dori, C‑91/92, EU:C:1994:292, točka 20; Kücükdeveci, C‑555/07, EU:C:2010:21, točka 46, in Dominguez, C‑282/10, EU:C:2012:33, točka 37).

31

Iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da morajo nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnega prava tega razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju besedila in namena zadevne direktive (glej zlasti sodbe Pfeiffer in drugi, od C‑397/01 do C‑403/01, EU:C:2004:584, točka 114; Kücükdeveci, EU:C:2010:21, točka 48, in Dominguez, EU:C:2012:33, točka 24).

32

Po teh uvodnih pojasnilih je treba ugotoviti, da člen 1(2) Direktive 96/9 pod poglavjem I opredeljuje pojem „baze podatkov“.

33

Čeprav daje navedeni člen, kakor trdi družba PR Aviation, temu pojmu širok pomen brez formalnih, tehničnih ali materialnih omejitev (glej v tem smislu sodbo Fixtures Marketing, C‑444/02, EU:C:2004:697, točke od 20 do 32), še vedno drži, da je opredelitev iz člena 1(2) Direktive 96/9 podana „[z]a namene te direktive“.

34

V skladu s členom 1(1) Direktive 96/9 je njen namen „pravno varstvo baz podatkov“. Ta direktiva v zvezi s tem uvaja dve obliki pravnega varstva teh baz. Pri prvi obliki, urejeni v členih od 3 do 6 navedene direktive, ki so umeščeni pod poglavje II te direktive, gre za varstvo z avtorsko pravico in se v skladu s členom 3(1) te direktive uporablja za baze podatkov, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva intelektualna stvaritev. Pri drugi obliki, urejeni v členih od 7 do 11 Direktive 96/9, ki so umeščeni pod poglavje III te direktive, gre za varstvo s pravico sui generis in se v skladu s členom 7(1) te direktive uporablja za baze podatkov, pri katerih pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine pričajo o kakovostno in/ali količinsko znatni naložbi. Ti dve obliki pravnega varstva sta urejeni s skupnimi določbami v členih od 12 do 16 navedene direktive, ki so umeščeni pod poglavje IV te direktive.

35

Zato – v nasprotju s trditvami družbe PR Aviation – na podlagi okoliščine, da baza podatkov ustreza elementom iz opredelitve iz člena 1(2) Direktive 96/9, ni mogoče sklepati, da spada na področje uporabe določb te direktive o avtorski pravici in/ali pravici sui generis, če ne izpolnjuje niti pogoja za uporabo varstva z avtorsko pravico iz člena 3(1) navedene direktive niti pogoja za uporabo varstva s pravico sui generis iz člena 7(1) iste direktive.

36

V zvezi z določbami Direktive 96/9, ki jih je predložitveno sodišče posebej navedlo v svojem vprašanju, je treba dodati še, da je člen 6(1) te direktive, ki pod določenimi pogoji zakonitemu uporabniku baze podatkov dopušča, da brez dovoljenja avtorja te baze izvede katero koli dejanje, navedeno v členu 5 navedene direktive, tako kot ta zadnjenavedeni člen, umeščen v poglavje te direktive o avtorski pravici in se zato ne uporablja za baze podatkov, ki niso varovane s to pravico.

37

Člen 8 Direktive 96/9, ki med drugim določa pravice zakonitih uporabnikov baz podatkov in ki je umeščen v poglavje te direktive o pravici sui generis, se zato ne uporablja za baze podatkov, ki s to pravico niso zavarovane.

38

V členu 15 Direktive 96/9, ki določa obvezno naravo nekaterih določb te direktive tako, da kot nično razglaša vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z njimi, sta izrecno navedena člena 6(1) in 8 navedene direktive.

39

Tako iz predmeta kot zgradbe Direktive 96/9 izhaja, da se členi 6(1), 8 in 15 te direktive, ki uvajajo obvezne pravice v korist zakonitih uporabnikov baz podatkov, ne uporabljajo za baze podatkov, ki v skladu s to direktivo niso varovane niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, zato ti členi niso ovira za sprejetje pogodbenih določil, katerih predmet so pogoji uporabe take baze podatkov.

40

Ta presoja je podkrepljena s splošno sistematiko Direktive 96/9. Kot sta poudarili družba Ryanair in Evropska komisija, ta direktiva temelji na uravnoteženosti med, prvič, pravicami osebe, ki ustvari bazo podatkov, in drugič, pravicami zakonitih uporabnikov take baze, torej tretjimi osebami, ki jim ta oseba dovoli uporabo navedene baze. V teh okoliščinah se členi 6(1), 8 in 15 Direktive 96/9, ki določajo pravice teh zakonitih uporabnikov in s tem omejujejo pravice osebe, ki je ustvarila tako bazo podatkov, uporabijo le, če gre za bazo podatkov, na kateri ima oseba, ki jo je ustvarila, pravice, bodisi na podlagi avtorske pravice iz člena 5 te direktive bodisi na podlagi pravice sui generis iz člena 7 navedene direktive. Ta direktiva pa je neupoštevna, če gre za bazo podatkov, na kateri oseba, ki jo je ustvarila, v skladu z Direktivo 96/9 nima nobene od navedenih pravic.

41

V nasprotju s trditvami družbe PR Aviation taka razlaga Direktive 96/9 ne vodi do zmanjšanja interesa za zahtevanje pravnega varstva po tej direktivi, ker oseba, ki je ustvarila bazo podatkov, ki je zavarovana po tej direktivi, v nasprotju z osebo, ki je ustvarila bazo podatkov, ki s to direktivo ni zavarovana, ne uživa pogodbene svobode za omejitev pravic uporabnikom te baze.

42

Taka argumentacija namreč ne upošteva pravnega in ekonomskega interesa, ki ga ima za osebo, ki je investirala v vzpostavitev baze podatkov, samodejni sistem varstva, ki je med državami članicami poenoten in je v skladu z avtorsko pravico povezan z izključno pravico do nekaterih dejanj iz člena 5 Direktive 96/9, v skladu s pravico sui generis pa s pravico do prepovedi dejanj iz členov 7(1) in (5) ter 8(2) te direktive. Kot je na obravnavi poudarila Komisija, upravičenost do varstva ni pogojena z izpolnitvijo kakršne koli administrativne formalnosti in ne zahteva nobenega predhodnega pogodbenega dogovora.

43

Torej če se oseba, ki ustvari bazo podatkov, zavarovano z Direktivo 96/9, odloči, da dovoli uporabo te baze podatkov ali njeno kopijo, lahko, kar potrjuje uvodna izjava 34 te direktive, ta način uporabe omeji s pogodbo, ki jo sklene z zakonitim uporabnikom, v kateri sta – ob spoštovanju navedene direktive – pojasnjena „nam[en] in […] način“ uporabe te baze ali njene kopije.

44

Kar zadeva bazo podatkov, za katero se Direktiva 96/9 ne uporablja, pa subjekt, ki jo je ustvaril, ni vključen v sistem pravnega varstva, ki je bil uveden s to direktivo, zato lahko varstvo baze podatkov zahteva le na podlagi veljavnega nacionalnega prava.

45

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 96/9 razlagati tako, da se ne uporablja za baze podatkov, ki v skladu s to direktivo niso zavarovane niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, zato členi 6(1), 8 in 15 navedene direktive ne pomenijo ovire, da subjekt, ki je ustvaril tako bazo podatkov – brez poseganja v veljavno nacionalno pravo – tretjim osebam njeno uporabo pogodbeno omeji.

46

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Direktivo 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov je treba razlagati tako, da se ne uporablja za baze podatkov, ki v skladu s to direktivo niso zavarovane niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, zato členi 6(1), 8 in 15 navedene direktive ne pomenijo ovire, da subjekt, ki je ustvaril tako bazo podatkov – brez poseganja v veljavno nacionalno pravo – tretjim osebam njeno uporabo pogodbeno omeji.