—

za Hauck GmbH & Co. KG S. Klos, A. A. Quaedvlieg in S. A. Hoogcarspel, odvetniki,

—

za Stokke A/S Stokke Nederland BV, Petra Opsvika in Peter Opsvik A/S T. Cohen Jehoram in R. Sjoerdsma, odvetnika,

—

za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z M. Salvatorellijem, avvocato dello Stato,

—

za poljsko vlado B. Majczyna, B. Czech in J. Fałdyga, agenti,

—

za portugalsko vlado L. Inez Fernandes in R. Solnado Cruz, agenta,

—

za vlado Združenega kraljestva M. Holt, agent, in N. Saunders, barrister,

—

za Evropsko komisijo F. W. Bulst in F. Wilman, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1)(e) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92, v nadaljevanju: direktiva o blagovnih znamkah).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Hauck GmbH & Co. KG, družbo nemškega prava (v nadaljevanju: Hauck), ter družbo Stokke A/S, družbo Stokke Nederland BV, Petrom Opsvikom in družbo Peter Opsvik A/S (v nadaljevanju: Stokke in drugi) zaradi zahteve za razglasitev neveljavnosti znamke Beneluksa za znak, ki ima obliko otroškega stola, ki ga tržijo družba Stokke in drugi.

3

Člen 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah pod naslovom „Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost“ določa:

„Kot znamka se ne smejo registrirati ali, če so registrirani, se jih lahko razglasi za neveljavne:

[…]

4

Člen 2.1(2) Beneluške konvencije o intelektualni lastnini (znamke in modeli), ki je bila podpisana v Haagu 25. februarja 2005 in je začela veljati 1. septembra 2006, določa:

„Znaki, ki lahko sestavljajo znamko Beneluksa:

[…]

2.   Vendar za znamke ni mogoče šteti znakov, sestavljenih izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ki blagu da bistveno vrednost ali ki je nujna za dosego tehničnega učinka.“

5

P. Opsvik je zasnoval otroški stol, imenovan „Tripp Trapp“. Stol je sestavljen iz poševnih stranskih delov, v katera so vpeti vsi deli stola, in to tako, da stranska dela in vodoravni površini oblikujejo črko „L“, zaradi česar je po mnenju predložitvenega sodišča ta stol zelo izviren. Oblika tega stola je bila večkrat nagrajena in častno omenjena, razstavljen je bil v muzejih. Družba Stokke in drugi dajejo stole „Tripp Trapp“ na trg od leta 1972, zlasti na skandinavski trg, od leta 1995 pa tudi na nizozemskega.

6

Družba Hauck proizvaja, distribuira in prodaja otroške proizvode, med njimi stola, označena kot „Alpha“ in „Beta“.

7

Družba Stokke A/S je 8. maja 1998 v uradu Beneluksa za intelektualno lastnino vložila zahtevo za registracijo tridimenzionalne znamke, ki je imela videz otroškega stola „Tripp Trapp“. Znamka je bila registrirana na njeno ime za „stole, predvsem otroške stole“ in se nanaša na obliko, predstavljeno spodaj:

8

V Nemčiji je v okviru drugega postopka, v katerem so bile stranke družba Stokke in drugi ter družba Hauck, Oberlandesgericht Hamburg s sodbo, ki je postala pravnomočna, ugotovilo, da stol „Tripp Trapp“ uživa varstvo na podlagi nemškega avtorskega prava in da stol „Alpha“ to varstvo krši.

9

Na Nizozemskem so družba Stokke in drugi pri Rechtbank ’s‑Gravenhage vložili tožbo, v kateri so trdili, da družba Hauck s tem, da proizvaja in trži stola „Alpha“ in „Beta“, krši avtorske pravice, ki izhajajo iz stola „Tripp Trapp“, in znamko Beneluksa, ter so za tako kršitev zahtevali odškodnino. Družba Hauck je vložila nasprotno tožbo za razglasitev neveljavnosti znamke Beneluksa Tripp Trapp, ki jo je vložila družba Stokke A/S.

10

Rechtbank ’s-Gravenhage je večinoma ugodilo zahtevkom družbe Stokke in drugih v delu, v katerem so temeljili na njihovi pravici do uporabe. Vendar pa je ugodilo zahtevi za razglasitev neveljavnosti navedene znamke.

11

Družba Hauck je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Gerechtshof te’s‑Gravenhage (Nizozemska). To je v sodbi menilo, da je stol „Tripp Trapp“ varovan z avtorsko pravico ter da stola „Alpha“ in „Beta“ spadata v njen obseg varstva. Gerechtshof te’s‑Gravenhage je tako sklenilo, da je družba Hauck med letoma 1986 in 1999 kršila avtorske pravice družbe Stokke in drugih.

12

Vendar je Gerechtshof te’s‑Gravenhage menilo, da privlačni videz stola „Tripp Trapp“ daje zadevnemu proizvodu bistveno vrednost in da je njegova oblika določena s samo naravo proizvoda, namreč varnega, udobnega in kakovostnega otroškega stola. Po mnenju Gerechtshof te’s‑Gravenhage je tako sporna znamka znak, ki je sestavljen izključno iz oblike in ki ustreza razlogom za zavrnitev ali neveljavnost iz člena 3(1)(e), prva in tretja alinea, direktive o blagovnih znamkah. To sodišče je zato razsodilo, da je Rechtbank’s-Gravenhage navedeno tridimenzionalno znamko pravilno razglasilo za neveljavno.

13

Družba Hauck je pri Hoge Raad der Nederlanden zoper sodbo Gerechtshof te’s‑Gravenhage vložila kasacijsko pritožbo, družba Stokke in drugi pa so v okviru tega postopka vložili nasprotno pritožbo. Hoge Raad der Nederlanden je kasacijsko pritožbo zavrnilo, vendar je štelo, da se nasprotna pritožba nanaša na razlago določb člena 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah, glede katerih v sodni praksi Sodišča za zdaj še ni odgovora.

14

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

15

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da se lahko razlog za zavrnitev registracije iz te določbe uporabi samo za znak, sestavljen izključno iz oblike, ki je nujna za funkcijo blaga, ali tudi za znak, sestavljen izključno iz oblike, ki ima eno ali več bistvenih uporabnih značilnosti, ki jih potrošnik morda išče tudi pri konkurenčnih proizvodih.

16

V skladu s to določbo se znaki, sestavljeni izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ne smejo registrirati ali, če so registrirani, se lahko razglasijo za neveljavne.

17

Sodišče je že razsodilo, da je treba različne razloge za zavrnitev registracije, naštete v členu 3 direktive o blagovnih znamkah, razlagati glede na splošni interes, ki utemeljuje vsakega od njih (glej v tem smislu sodbi Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, EU:C:1999:230, točke od 25 do 27, in Philips, C‑299/99, EU:C:2002:377, točka 77).

18

V zvezi s tem je Sodišče glede člena 3(1)(e), druga alinea, direktive blagovnih o blagovnih znamkah potrdilo, da je ratio razlogov za zavrnitev iz te določbe preprečiti, da varstvo pravic iz znamke omogoči njenemu imetniku monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi proizvoda, ki jih lahko uporabnik išče tudi pri konkurenčnih proizvodih (sodba Philips, EU:C:2002:377, točka 78, in v zvezi s členom 7(1)(e) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), določbo, ki je v bistvu enaka členu 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah, sodba Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 43).

19

Glavni cilj prepovedi registracije oblik, ki so povsem funkcionalne – iz člena 3(1)(e), druga alinea, direktive o blagovnih znamkah – ali ki proizvodu dajo bistveno vrednost – v smislu tretje alinee te določbe – je preprečiti, da bi izključna in trajna pravica iz znamke lahko služila časovno neomejenemu podaljšanju trajanja drugih pravic, za katere je zakonodajalec Unije določil omejen rok (glej v tem smislu sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 45).

20

Kot je navedel generalni pravobranilec v točkah 28 in 54 sklepnih predlogov, je treba ugotoviti, da se z razlogom za zavrnitev registracije iz člena 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah sledi istemu cilju, kot je tisti iz druge in tretje alinee te določbe, zato je treba prvo alineo razlagati v skladu s tem.

21

Zato v postopku v glavni stvari pravilna uporaba člena 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah pomeni, da so za vsak primer posebej pravilno opredeljene bistvene značilnosti zadevnega znaka, namreč njegovi najpomembnejši elementi, pri čemer se je treba opreti na celotni vtis, ki ga daje znak, ali na preizkus vsakega izmed sestavnih elementov znaka posebej (glej v tem smislu sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točke od 68 do 70).

22

V zvezi s tem je treba poudariti, da se razlog za zavrnitev registracije iz člena 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah ne more uporabiti, če se zahteva za registracijo kot znamka nanaša na obliko proizvoda, pri kateri igra pomembno ali bistveno vlogo neki drug element, ki ni neločljivo povezan z generično funkcijo proizvoda, na primer okrasni ali domišljijski element (glej v tem smislu sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točki 52 in 72).

23

Tako v obravnavanem primeru z razlago prve alinee navedene določbe, v skladu s katero bi se ta uporabljala samo za znake, sestavljene izključno iz oblik, ki so nujne za funkcijo zadevnega proizvoda, pri čemer se zadevnemu proizvajalcu ne dopušča nikakršna svoboda za bistven osebni prispevek, ne bi bila v celoti omogočena izpolnitev cilja razloga za zavrnitev, ki je v njej določen.

24

Taka razlaga bi namreč pripeljala do tega, da bi bil ta razlog za zavrnitev omejen na „naravno“ blago, ki ni zamenljivo, ali na „regulirano“ blago, katerega oblika je določena s predpisi, čeprav znakov, sestavljenih iz oblik, ki izhajajo iz takega blaga, nikakor ne bi bilo mogoče registrirati zaradi neobstoja razlikovalnega učinka.

25

Pri uporabi razloga za zavrnitev iz člena 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah je treba, nasprotno, upoštevati dejstvo, da pojem „oblika, ki izhaja iz same narave blaga“ pomeni, da se načeloma prav tako ne smejo registrirati oblike, katerih bistvene značilnosti so neločljivo povezane s funkcijo ali z generičnimi funkcijami tega blaga.

26

Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 58 sklepnih predlogov, bi – če bi take značilnosti pridržali enemu samemu gospodarskemu subjektu – to oviralo konkurenčna podjetja pri tem, da svojim proizvodom dajo obliko, ki bi bila koristna za uporabo teh proizvodov. Poleg tega je treba ugotoviti, da gre za bistvene značilnosti, ki jih bo potrošnik morda iskal pri konkurenčnih proizvodih, ker si ti proizvodi prizadevajo izpolniti enako ali podobno funkcijo.

27

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1)(e), prva alinea, direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da se lahko razlog za zavrnitev registracije iz te določbe uporabi za znak, sestavljen izključno iz oblike blaga, ki ima eno ali več uporabnih značilnosti, bistvenih in neločljivo povezanih s funkcijo ali z generičnimi funkcijami tega blaga, ki jih potrošnik morda išče tudi pri konkurenčnih proizvodih.

28

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1)(e), tretja alinea, direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da se lahko razlog za zavrnitev registracije iz te določbe uporabi za znak, sestavljen izključno iz oblike blaga z več značilnostmi, ki mu lahko dajo različne bistvene vrednosti, in ali je treba pri tej presoji upoštevati, kako ciljna javnost dojema obliko blaga.

29

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da dvomi, ki jih je Hoge Raad der Nederlanden izrazilo glede razlage navedene določbe, izhajajo iz tega, da po njegovem mnenju oblika stola „Tripp Trapp“ daje temu stolu pomembno estetsko vrednost, medtem ko ima ta proizvod hkrati druge značilnosti – varnost, udobje in kakovost, ki mu dajejo vrednosti, bistvene za njegovo funkcijo.

30

V zvezi s tem to, da se šteje, da oblika blagu da bistveno vrednost, ne izključuje tega, da bi lahko blagu dale pomembno vrednost tudi njegove druge značilnosti.

31

Tako je s ciljem preprečiti, da bi izključna in trajna pravica iz znamke lahko služila časovno neomejenemu podaljšanju trajanja drugih pravic, za katere je zakonodajalec Unije določil omejen rok, zahtevano, kot je pojasnil generalni pravobranilec v točki 85 sklepnih predlogov, da se uporaba člena 3(1)(e), tretja alinea, direktive o blagovnih znamkah avtomatično ne izključi zato, ker poleg estetske funkcije zadevni proizvod zagotavlja tudi druge bistvene funkcije.

32

Pojem „oblika, ki blagu da bistveno vrednost“ se namreč ne sme omejiti le na obliko blaga, ki ima zgolj umetniško ali okrasno vrednost, da ne bi bilo z njim zajeto blago, ki ima poleg pomembnega estetskega elementa bistvene funkcionalne značilnosti. V tem zadnjem primeru bi pravica, ki je z znamko dana njenemu imetniku, podelila monopol nad bistvenimi značilnostmi blaga, kar bi onemogočilo izpolnitev cilja navedenega razloga za zavrnitev v celoti.

33

Poleg tega je Sodišče glede vpliva ciljne javnosti že navedlo, da v nasprotju s primerom, na katerega se nanaša člen 3(1)(b) direktive o blagovnih znamkah – pri katerem je treba dojemanje ciljne javnosti nujno upoštevati, saj je bistveno za ugotovitev, ali znak, za katerega je vložena zahteva za registracijo kot znamke, omogoča prepoznanje, da zadevno blago ali storitve izvirajo iz nekega določenega podjetja – take obveznosti ni mogoče naložiti v okviru odstavka 1(e) navedenega člena (glej v tem smislu sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 75).

34

Kako naj bi povprečni potrošnik dojemal znak, pri uporabi razloga za zavrnitev iz tretje alinee te zadnje določbe ni odločilni element, temveč lahko pomeni največ element presoje, ki je za pristojni organ koristen pri opredelitvi bistvenih značilnosti znaka (glej v tem smislu sodbo Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 76).

35

V zvezi s tem lahko, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 93 sklepnih predlogov, pridejo v poštev drugi elementi presoje, kot so narava zadevne kategorije blaga, umetniška vrednost zadevne oblike, posebnost te oblike v primerjavi z drugimi oblikami, ki so sicer prisotne na zadevnem trgu, precejšnja razlika v ceni glede na podobne proizvode ali razvoj promocijske strategije, v kateri so poudarjene predvsem estetske značilnosti zadevnega blaga.

36

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1)(e), tretja alinea, direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da se lahko razlog za zavrnitev registracije iz te določbe uporabi za znak, sestavljen izključno iz oblike blaga z več značilnostmi, ki mu lahko dajo različne bistvene vrednosti. Kako ciljna javnost dojema obliko blaga, je le eden od elementov presoje za ugotovitev, ali se uporabi zadevni razlog za zavrnitev.

37

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da je mogoče hkrati uporabiti razloga za zavrnitev registracije iz prve in tretje alinee te določbe.

38

Na podlagi te določbe se znaki, ki so sestavljeni izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ali iz oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, in iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost, ne smejo registrirati kot znamka ali, če so registrirani, se lahko razglasijo za neveljavne.

39

Iz tega besedila je jasno razvidno, da so trije razlogi za zavrnitev registracije iz navedene določbe samostojni. Njihovo zaporedno navajanje in uporaba besede „izključno“ kažeta, da se mora vsak od njih uporabiti neodvisno od drugega.

40

Tako znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike proizvoda ali celo z grafičnim prikazom te oblike, ni mogoče registrirati kot znamke, če je izpolnjeno eno od meril iz člena 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah (sodbi Philips, EU:C:2002:377, točka 76, in Benetton Group, C‑371/06, EU:C:2007:542, točka 26, tretja alinea).

41

V zvezi s tem ni pomembno, da je mogoče ta znak zavrniti na podlagi več razlogov za zavrnitev, če se en sam od teh razlogov v celoti uporabi za navedeni znak.

42

Poleg tega je treba poudariti, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 99 sklepnih predlogov, da cilj splošnega interesa, na katerem temelji uporaba treh razlogov za zavrnitev registracije iz člena 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah, nasprotuje zavrnitvi registracije, če se kateri od teh treh razlogov ne uporabi v celoti.

43

V teh okoliščinah je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1)(e) direktive o blagovnih znamkah razlagati tako, da ni mogoče hkrati uporabiti razlogov za zavrnitev registracije iz prve in tretje alinee te določbe.

44

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: