—

za Raytek GmbH in Fluke Europe BV I. Humby, svetovalec, in V. Sloane, barrister,

—

za vlado Združenega kraljestva J. Beeko, agentka, skupaj z R. Hillom, barrister,

—

za Evropsko komisijo B.‑R. Killmann in L. Flynn, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost Uredbe Komisije (EU) št. 314/2011 z dne 30. marca 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 86, str. 57).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru tožb, ki sta ju vložili družbi Raytek GmbH in Fluke Europe BV (v nadaljevanju: Raytek in Fluke) zoper odločbi Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (v nadaljevanju: Commissoners) v zvezi s tarifno uvrstitvijo infrardečih termokamer.

3

Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, in Protokol o spremembah konvencije z dne 24. junija 1986 (v nadaljevanju: Konvencija o HS) sta bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Na podlagi člena 3(1) Konvencije o HS se vsaka pogodbena stranka zavezuje, da so njene tarifne in statistične nomenklature v skladu s HS, da uporablja brez dodajanja ali spreminjanja vse njene tarifne številke in podštevilke s pripadajočimi oznakami in da sledi načinu oštevilčenja navedenega sistema. V skladu s to določbo se vsaka pogodbena stranka zavezuje tudi, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS (v nadaljevanju: splošna pravila HS) in vse opombe k oddelkom, poglavjem in podštevilkam HS in da ne bo spreminjala njihovega obsega.

5

Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), ustanovljen pa je bil z mednarodno konvencijo za ustanovitev navedenega sveta, podpisano v Bruslju 15. decembra 1950 – pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe, ki jih je sprejel odbor za HS, katerega organizacijo ureja člen 6 te konvencije (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe HS).

6

V pojasnjevalni opombi v zvezi s splošnim pravilom za razlago HS 3 je navedeno:

„[…]

Pravilo 3(a)

[…]

Pravilo 3(b)

[…]“

7

Kombinirana nomenklatura, ki je Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2 str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 861/2010 z dne 5. oktobra 2010 (UL L 284, str. 1, v nadaljevanju: KN) v prvem delu, oddelek I, razdelek A, vsebuje splošna pravila za razlago te nomenklature (v nadaljevanju: splošna pravila KN). Ta razdelek določa:

„Blago se v kombinirani nomenklaturi uvršča po naslednjih načelih:1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]

[…]

8

V drugem delu KN, naslovljenem „Seznam carin“, se poglavje 85 nanaša na „električne stroje in opremo ter njihove dele; aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter dele in pribor za te izdelke“. Pod tarifno številko 8525, ki je vključena pod to poglavje, je navedeno:

„Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere.“

9

V sporočilu Evropske komisije o pojasnjevalnih opombah KN (2011/C 137/01) je pojasnjeno, da ta tarifna številka vsebuje termovizijske kamere z infrardečim sprejemnikom slik, ki zaznava toplotno sevanje in ga pretvarja v slike, ki prikazujejo temperaturo posameznih površin ali predmetov z različnimi odtenki sivine ali različnimi barvami, toda ne merijo temperature ali prikazujejo merjenih vrednosti v številkah.

10

Poglavje 90 KN, naslovljeno „Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor“, med drugim vsebuje tarifni številki 9025 in 9027.

11

Opomba 3 poglavja 90 določa, da se na to poglavje nanašajo tudi določbe opomb 3 in 4 k oddelku XVI. V opombi 3 tega oddelka je navedeno:

12

Tarifna številka 9025 KN določa in je sestavljena tako:

13

Tarifna številka 9027 KN v francoski različici določa in je sestavljena tako:

14

Izraz „instruments or apparatus for measuring or checking of quantities of heat“ v angleški različici te tarifne številke se v francoski različici te tarifne številke glasi „instruments et appareils […] pour mesures calorimétriques“ [instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote].

15

V pojasnjevalni opombi HS pri tarifni številki 9027 je navedeno, da so iz nje izključeni „hidrometri, aerometri, termometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in druge naprave iz tarifne številke 9025, tudi če so namenjene laboratorijski uporabi“.

16

Stopnja uvoznih carin za tarifno podštevilko 9025 19 20 je 3,2 %, aparati iz tarifne podštevilke 9027 50 00 pa so oproščeni carine.

17

Uredba št. 314/2011 je začela veljati 21. aprila 2011. Z njo so bile infrardeče termokamere uvrščene pod oznako KN 9025 19 20 kot termometri.

18

Zadevni aparati so v Prilogi k navedeni uredbi opisani tako:

„Aparat (t. i. ‚IR termo kamera‘) za fotografiranje podob infrardečega sevanja z mikrobolometrom in prikaz teh podob v barvah, ki označujejo različne temperature, približne velikosti 26 × 8 × 11 cm.

Aparat sestavljajo:

Mikrobolometer je termični senzor, ki se uporablja kot detektor za kamero, omogoča 19.200 točk za vsako sliko, na kateri je vsaka točka rezultat meritve temperature.

Prikaz podobe v različnih barvah omogoča prepoznavanje meritev različnih temperatur. Zraven je tudi navpična lestvica, ki prikazuje skrajni vrednosti izbranega temperaturnega obsega in ustrezno barvno lestvico.

Aparat lahko izmeri temperaturo določene točke in prikaže rezultat na temperaturni lestvici.

Aparat se uporablja v preventivnih vzdrževalnih dejavnostih za odkrivanje nepravilnosti gradnje ali izolacije ter izgube toplote.“

19

Uvrstitev zadevnih aparatov pod oznako KN 9025 19 20 je obrazložena:

„Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 [KN] ter besedilo oznak KN 9025, 9025 19 in 9025 19 20.

Aparat je zmožen temperaturnih meritev in predstavitve vrednosti meritev v številkah, ta funkcija je zajeta pod tarifno številko 9025, zato se ne uvršča pod tarifno številko 8525 kot kamera (glej tudi pojasnjevalne opombe KN k tarifni številki 8525).

Namen aparata ni merjenje ali preverjanje količine toplote, ampak zaznavanje stopnje infrardečega sevanja (meritve temperature), zato se ne uvršča pod tarifno številko 9027.

Glede na značilnosti je treba aparat uvrstiti kot termometer pod oznako KN 9025 19 20.“

20

Družbi Raytek in Fluke v Združeno kraljestvo uvažata infrardeče termokamere.

21

Predložitveno sodišče v zvezi z lastnostmi teh kamer pojasnjuje, da so te med drugim sestavljene iz prikazne leče, ki zbira oddajano infrardečo energijo, ki jo oddaja objekt, in jo usmerja na infrardeč detektor. Infrardeče sevanje prek detektorja poda odgovor, ki se potem v termokameri elektronsko obdela, da poda termični prikaz (termogram) ali infrardečo sliko, v kateri različni barvni odtenki ponazarjajo porazdelitev infrardečega sevanja na površini objekta. To sodišče dodaja, da se lahko s kontrolnimi mehanizmi nad spremenljivkami, kot so temperaturni razpon, termična razpon in stopnja, barvna lestvica in združitev vidnih ter infrardečih prikazov, uvede različne elektronske nastavitve, da postane termična slika na zaslonu jasnejša.

22

V zvezi z uporabo navedenih kamer predložitveno sodišče navaja, da se prvenstveno uporabljajo za zaznavo in določitev pomanjkljivih električnih kontaktov, prekomerne vročine, ki jo povzroči električna preobremenitev, za odkrivanje nepravilnosti gradnje ali izolacije in uhajanja zraka ali vode.

23

Commissioners so po objavi Uredbe št. 314/2011 družbi Raytek in Fluke v dopisu z dne 14. aprila 2011 obvestili, da so zavezujoče tarifne informacije, ki so jima bile izdane glede tarifne uvrstitve aparatov, ki jih uvažata pod tarifno številko 9027, prenehale veljati.

24

Družbi Raytek in Fluke sta okviru tožb, ki sta ju vložili zoper odločbi, ki sta bili sestavni del teh dopisov, izpodbijali veljavnost Uredbe št. 314/2011 glede dejanskega obsega tarifnih podštevilk 9025 19 20 in 9027 50 00.

25

V teh okoliščinah je First-tier Tribunal (Tax Chamber) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je Uredba [št. 314/2011] veljavna v delu, v katerem uvršča infrardeče termokamere pod oznako KN 9025 19 20?“

26

Sodišče je z odločbo z dne 14. januarja 2014 to zadevo dodelilo desetemu senatu, odločilo, da bo v zadevi odločeno brez sklepnih predlogov, in stranke povabilo na obravnavo, ki je bila 6. marca 2014, po kateri je bil ustni postopek končan.

27

Deseti senat je 2. oktobra 2014 na podlagi člena 60(3) Poslovnika Sodišča odločil, da zadevo predloži Sodišču zaradi dodelitve številčnejši sestavi. Sodišče je po tem odločilo, da zadevo dodeli petemu senatu.

28

Sodišče je s sklepom z dne 4. novembra 2014 odredilo ponovno odprtje ustnega postopka in vabljenje strank na novo obravnavo, ki je bila 26. novembra 2014.

29

Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba ugotoviti, da je dal Svet Evropske unije, kar se tiče uporabe KN, Komisiji, ki pri tem sodeluje s carinskimi strokovnjaki držav članic, široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da natančneje določi vsebino tarifnih številk, ki pridejo v poštev za uvrstitev nekega blaga. Vendar pa pooblastilo Komisije za sprejemanje ukrepov iz člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658/87, kot je uvrščanje blaga, te ne pooblašča za spreminjanje vsebine tarifnih številk, ki so določene na podlagi HS, vzpostavljenega s Konvencijo o HS, glede katerega se je Evropska unija na podlagi člena 3 te konvencije zavezala, da ne bo spreminjala njegovega obsega (glej v tem smislu sodbe Francija/Komisija, C‑267/94, EU:C:1995:453, točki 19 in 20; Kawasaki Motors Europe, C‑15/05, EU:C:2006:259, točka 35, ter Dinter in Europol Frost‑Food, C‑522/07 in C‑65/08, EU:C:2009:663, točka 32).

30

V obravnavanem primeru je treba preučiti, ali je Komisija pri uvrstitvi izdelkov, kakršni so ti, ki so opisani v stolpcu 1 Priloge k Uredbi št. 314/2011, pod tarifno številko 9025 19 KN namesto pod tarifno številko 9027 50 KN, spremenila vsebino teh dveh tarifnih številk.

31

V zvezi s tem je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno razvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opombah oddelka ali poglavja (sodbe Kawasaki Motors Europe, EU:C:2006:259, točka 38; Dinter in Europol Frost-Food, EU:C:2009:663, točka 29, in Premis Medical, C‑273/09, EU:C:2010:809, točka 42).

32

V skladu z opisom iz stolpca 1 Priloge k Uredbi št. 314/2011 je blago, na katerega se nanaša ta uredba „[a]parat (t. i. ‚IR termo kamera‘) za fotografiranje podob infrardečega sevanja z mikrobolometrom in prikaz teh podob v barvah, ki označujejo različne temperature“. Te podobe se fotografira z mikrobolometrom „s sposobnostjo merjenja temperature v obsegu od – 20 °C do 250 °C“, „vsaka točka [končne podobe je] rezultat meritve temperature“, „podoba, [prikazana] v različnih barvah, omogoča prepoznavanje meritev različnih temperatur, in [vsebuje] tudi navpično lestvico, ki prikazuje […] ustrezno barvno lestvico“. Nazadnje, „[a]parat lahko izmeri temperaturo določene točke in prikaže rezultat na temperaturni lestvici“.

33

Iz tega opisa izhaja, da aparati, na katere se nanaša Uredba št. 314/2011, fotografirajo infrardeče sevanje, ki ga oddaja objekt in na podlagi tega sevanja izdelajo podobo objekta, na kateri barve prikazujejo temperature, ki se jih oceni na podlagi zaznanega infrardečega sevanja. S temi aparati se lahko izmeri tudi temperaturo v natančno določeni točki objekta, pri čemer se ta meritev prav tako opravi na podlagi zaznanega infrardečega sevanja.

34

Ugotoviti je treba, da je Komisija na podlagi tega opisa lahko sklepala, kot je navedeno v utemeljitvi v stolpcu 3 iste priloge, da je treba ta aparat – glede na to, da je navedeni „[a]parat zmožen temperaturnih meritev in predstavitve vrednosti meritev v številkah, ta funkcija je zajeta pod tarifno številko 9025“ in da njegov „[n]amen […] ni merjenje ali preverjanje količine toplote, ampak zaznavanje stopnje infrardečega sevanja (meritve temperature)“ – „uvrstiti kot termometer pod oznako KN 9025 19 20“, to je tarifno podštevilko, ki zajema elektronske termometre in pirometre, ki niso kombinirani z drugimi instrumenti iz iste tarifne številke.

35

V zvezi s tarifno številko 9027 KN, ki bi jo po mnenju tožečih strank iz postopka v glavni stvari Komisija morala uporabiti pri zadevni tarifni uvrstitvi, je treba ugotoviti, da ta zajema zlasti „[i]nstrumente in aparate za fizikalne ali kemične analize“, tarifna podštevilka 9027 50 00 pa „instrumente in aparate na podlagi optičnega sevanja“, med katerimi je tudi infrardeče sevanje. Ugotoviti pa je treba, da teh aparatov na podlagi njihovih značilnosti in objektivnih lastnosti, opisanih v Prilogi k Uredbe št. 314/2011, ni mogoče uvrstiti pod to tarifno številko. Ti aparati namreč prikazujejo rezultat meritve temperature brez kakršnekoli fizikalne analize, ki bi presegla zgolj meritev temperature, zato je to bolj konkretna lastnost, že zajeta s tarifno številko 9025 KN, ki jo je torej na podlagi splošnega pravila KN 3(a) treba uporabiti.

36

Poleg tega je uvrstitev navedenih aparatov pod tarifno številko 9025 dodatno podprta s pojasnjevalnimi opombami HS v zvezi s tarifno številko 9027, v skladu s katerimi so iz zadnjenavedene tarifne številke med drugim izključeni „hidrometri, aerometri, termometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in druge naprave iz tarifne številke 9025“.

37

Iz tega izhaja, da Komisija z uvrstitvijo aparatov, opisanih v Prilogi k Uredbi št. 314/2011, pod tarifno podštevilko 9025 19 20 KN ni spremenila vsebine tarifnih številk 9025 19 in 9027 50. Zato na podlagi presoje navedene uredbe ni mogoče ugotoviti, da je ta neveljavna.

38

Da bi se predložitvenemu sodišču podalo koristen odgovor, je treba vseeno ugotoviti, da ob upoštevanju takega opisa zadevnih aparatov, kakršen je v predložitveni odločbi in kot je naveden v točki 21 te sodbe, obstajajo kazalci, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ti aparati ne ustrezajo nujno tistim iz Uredbe št. 314/2011.

39

Predložitveno sodišče mora preveriti, ali infrardeče termokamere, ki jih uvažata družbi Raytek in Fluke, ustrezajo opisu aparatov iz Uredbe št. 314/2011, in zlasti, ali gre lahko pri zaznavanju in merjenju infrardečega sevanja na površini objekta ter prikazu podobe, ki ponazarja porazdelitev tega sevanja, za lastnost iz tarifne številke 9027 KN, ki z uporabo optičnega sevanja, med katerimi je tudi infrardeče, presega zgolj merjenje temperature.

40

V tem primeru je treba upoštevati tudi dejstvo, ki ga priznavata tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, da je lahko funkcija zadevnih aparatov tudi merjenje temperature in se torej lahko uporabijo kot termometri.

41

V skladu z opombo 3 oddelka XVI KN, ki je na podlagi splošnega pravila KN 1 zavezujoče pravilo za uvrstitev izdelkov, je treba torej te aparate kot stroje, zasnovane za opravljanje dveh ali več različnih, alternativnih ali dopolnilnih funkcij, uvrstiti glede na glavno funkcijo, ki je bistvena za celoto.

42

Zato je na treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da pri njegovi preučitvi ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Uredbe št. 314/2011.

43

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Komisije (EU) št. 314/2011 z dne 30. marca 2011 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo.