1

Tožeče stranke s tožbama, ki sta v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispeli 20. februarja 2012 pod opravilno številko F‑23/12 za J. Glantenayja in osem drugih tožečih strank, katerih imena so navedena v prilogi, ter 5. marca 2012 pod opravilno številko F‑30/12 za M. Cecchetta, predlagajo razglasitev ničnosti odločb natečajne komisije javnega natečaja EPSO/AD/204/10, s katerimi so bile izločene njihove prijave.

2

Člen 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) določa:

„Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije.

[…]“

3

Člen 29(1) Kadrovskih predpisov določa:

„Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja […]

[…]

uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za bodoče zaposlovanje.“

4

Člen 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom o natečajih določa:

„Komisija za izbiro kandidatov [natečajna komisija] po pregledu […] dokumentacije [kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju, določene v členu 28(a), (b) in (c) Kadrovskih predpisov,] sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravijo vsi kandidati s seznama.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov [natečajna komisija] najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov [natečajna komisija] določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov [natečajna komisija] ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko [uspešnih kandidatov,] kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov [natečajna komisija] pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.“

5

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 28. oktobra 2010 v Uradnem listu Evropske unije (UL C 292 A, str. 1) objavil obvestilo o javnem natečaju EPSO/AD/204/10, ki je bilo popravljeno (UL C 318 A, str. 1), za oblikovanje rezervnega seznama 40 uspešnih kandidatov za prosta delovna mesta administratorjev v nazivu AD 6 na področju upravljanja strukturnih skladov/Kohezijskega sklada (v nadaljevanju: obvestilo o natečaju).

6

V naslovu IV obvestila o natečaju, naslovljenem „Sprejem [pripustitev] na natečaj in povabilo v ocenjevalni center“, je navedeno:

Na podlagi navedb kandidata v [elektronski] prijavi se najprej preveri, ali kandidat izpolnjuje splošne in posebne pogoje natečaja, nato pa se opravi izbor na podlagi kvalifikacij.

Komisija nato sestavi seznam kandidatov po teh ocenah. Število kandidatov, povabljenih […] na ustno preverjanje, je največ trikrat višje od števila uspešnih kandidatov, določenega v tem natečaju[, v obravnavanem primeru 120]. […]

Navedbe kandidatov ob elektronski prijavi bodo preverjene po testiranju v ocenjevalnem centru in na podlagi rezultatov iz tega centra. Urad EPSO bo preverjal izpolnjevanje splošnih pogojev, komisija pa izpolnjevanje posebnih pogojev in meril izbora na podlagi kvalifikacij. Če se s preverjanjem ugotovi, da teh navedb ni mogoče potrditi z ustreznimi dokazili, bodo zadevni kandidati izključeni iz natečaja.

[sic]“

7

Priloga k obvestilu o natečaju določa:

Komisija bo v okviru izbora na podlagi kvalifikacij upoštevala naslednje:

[…]

8

Elektronska prijava na javni natečaj EPSO/AD/204/10, ki so jo morali kandidati obvezno izpolniti za prijavo, je v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ vsebovala devet vprašanj, razdeljenih na dva dela:

„Vprašanje 2a:

Ali ste opravili dodatno izobraževanje na enem od naslednjih področij: – regionalni razvoj; – zaposlovanje, usposabljanje in izobraževanje; – razvoj podeželja in kmetijstvo; – ribiški sektor?

Vprašanje 2b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite naziv institucije, ki je izvedla izobraževanje, področje in trajanje tega izobraževanja ter naziv pridobljene diplome/spričevala. Podrobno opišite tudi vsebino izobraževanja.

Vprašanje 3a:

Ali imate ustrezne delovne izkušnje na področju vodenja, revizije, nadzorovanja ali ocenjevanja programov in projektov, financiranih iz strukturnih skladov/Kohezijskega sklada, ter programov in projektov, financiranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja [EKSRP] in Evropskega sklada za ribištvo [ESR]? […]

Vprašanje 3b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite ime delodajalca in trajanje delovnih izkušenj. Podrobno opišite te izkušnje in vrsto nalog, ki se jih opravljali.

Vprašanje 4a:

Ali imate delovne izkušnje, kot so opisane v točki 3 priloge k obvestilu o natečaju, poleg 3 let, zahtevanih v isti točki[, in sicer z uporabo pravil in upravnih postopkov, z zasnovo, vodenjem in izvajanjem programov in/ali investicijskih projektov, ki se financirajo iz javnih ali zasebnih sredstev ali s posojili, in ki so bile pridobljene po končanem študiju, s katerim je mogoče pristopiti k natečaju]?

Vprašanje 4b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite ime delodajalca in trajanje delovnih izkušenj. Podrobno opišite te izkušnje in vrsto nalog, ki se jih opravljali.

Vprašanje 5a:

Ali imate delovne izkušnje na enem od področij pomoči, za katera so namenjeni zadevni skladi, kot so zlasti: – prometna, okoljska, telekomunikacijska in energetska infrastruktura; – prostorsko načrtovanje urbanih in ruralnih območij; – donosne naložbe; – raziskave, inovacije in prenos tehnologije; – dostop podjetij do posojil in finančni inženiring; – zaposlovanje, usposabljanje in izobraževanje; – razvoj podeželja in kmetijstvo; – ribiški sektor? […]

Vprašanje 5b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite ime delodajalca in trajanje delovnih izkušenj. Podrobno opišite te izkušnje in vrsto nalog, ki se jih opravljali.

Vprašanje 6a:

Ali imate pogajalske izkušnje v nacionalni ali mednarodni organizaciji?

Vprašanje 6b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, katero nacionalno ali mednarodno organizacijo ste zastopali, zadevne zainteresirane strani, predmet pogajanj in vlogo, ki ste jo imeli v teh pogajanjih.

Vprašanje 7a:

Ali imate izkušnje pri akademskih raziskavah ali poučevanju na enem od naslednjih področij: – regionalni razvoj; – zaposlovanje, usposabljanje in izobraževanje; – razvoj podeželja in kmetijstvo; – razvoj in preoblikovanje ribiškega sektorja?

Vprašanje 7b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite naziv institucije, trajanje in predmet svojega poučevanja ali raziskav.

Vprašanje 8a:

Ali ste objavljali na enem ali več naslednjih področjih: – regionalni razvoj; – zaposlovanje, usposabljanje in izobraževanje; – razvoj podeželja in kmetijstvo; – razvoj in preoblikovanje ribiškega sektorja?

Vprašanje 8b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite forume, datume, naslove in/ali ustrezne vire objave.

Vprašanje 9a:

Ali imate magisterij v povezavi z delovnimi izkušnjami, kot so opisane v točki 3 priloge k obvestilu o natečaju?

Vprašanje 9b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite točen naziv diplome, naziv ustanove, ki vam jo je podelila, in datum podelitve.

Vprašanje 10a:

Ali imate doktorat v povezavi z delovnimi izkušnjami, kot so opisane v točki 3 priloge k obvestilu o natečaju?

Vprašanje 10b:

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite točen naziv diplome, naziv ustanove, ki vam jo je podelila, in datum podelitve.“

9

Člen 2 Sklepa Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Evropskega varuha človekovih pravic z dne 25. julija 2002 o ustanovitvi Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (2002/620/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 8, str. 46) določa:

„1.   [EPSO] ima pristojnost izbiranja, dodeljeno skladno z prvim odstavkom člena 30 Kadrovskih predpisov in skladno s Prilogo III k tem predpisom o organih, pristojnih za imenovanja v institucije, ki so podpisale ta sklep. […]“

10

Člen 4 Sklepa 2002/620 o zahtevah, ugovorih in pritožbah določa:

„V skladu s členom 91a Kadrovskih predpisov se zahteve in ugovori v zvezi z izvajanjem pristojnosti, dodeljenih po členu 2(1) in (2) tega sklepa, vložijo pri [EPSO]. Kakršna koli pritožba s teh področij se vloži proti Komisiji.“

11

Tožeče stranke so se prijavile na javni natečaj EPSO/AD/204/10.

12

EPSO je 14. decembra 2010 imenoval člane komisije javnega natečaja EPSO/AD/204/10 (v nadaljevanju: natečajna komisija):

13

Po odstopu P. Nicolasa je bil 20. januarja 2011 za nadomestnega člana natečajne komisije, ki ga je imenovala uprava, imenovan E. Bokias.

14

Člani natečajne komisije so na sestankih 7., 11., 14., 15., 16. in 24. februarja 2011 ter 2. in 3. marca 2011 določili vrednost vseh meril, ki so bila določena v obvestilu o natečaju in povzeta v obliki vprašanj v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ v prijavi (v nadaljevanju: pripravljalni sestanki).

15

Po odstopu C. Scana in L. Casanovas sta bila 24. februarja 2011 za rednega člana in nadomestno članico, ki ju je imenoval odbor uslužbencev, imenovana F. J. Alvarez Hidalgo in M. F. Negru.

16

Po odstopu A. Serizier in M. Schelfhouta sta bila 17. marca 2011 za redno članico in nadomestnega člana, ki ju je imenovala uprava, imenovana C. Sauvaget in E. Rodriguez.

17

Natečajna komisija je na neopredeljen datum med 3. marcem in 13. aprilom 2011 opravila izbor na podlagi kvalifikacij iz naslova IV obvestila o natečaju.

18

Natečajna komisija je v prvem krogu izbora za vsak pritrdilen odgovor na prvi del vsakega od devetih vprašanj v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ v prijavi dodelila število točk, ki je ustrezalo vrednosti tega vprašanja, kot je bila opredeljena na pripravljalnih sestankih. Potem je opredelila prag točk, na podlagi katerega je bilo mogoče izbrati število kandidatov, ki je bilo najbližje 360, kolikor je znašal trikratnik števila kandidatov, povabljenih v ocenjevalni center, kot je bilo navedeno v obvestilu o natečaju. Glede na število točk, ki so jih dosegli kandidati, je bil ta prag določen na 16 točk, tako da je bilo v drugi krog tega izbora na podlagi kvalifikacij pripuščenih le 316 kandidatov.

19

Natečajna komisija je v drugem krogu po pregledu ustreznosti diplom in delovnih izkušenj, ki so jih kandidati navedli v odgovorih na drugi del devetih vprašanj v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“, število točk, doseženih v prvem krogu, za vsak pritrdilen odgovor kandidatov pomnožila s koeficientom med 0 in 4. Natečajna komisija je potem v ocenjevalni center povabila kandidate, katerih število je ustrezalo največ trikratniku števila uspešnih kandidatov, določenega v obvestilu o natečaju.

20

EPSO je z dopisi z dne 13. aprila 2011 obvestil D. Bonaguria, M. Cecchetta, A. Gecseja, J. Glantenayja, B. Gorgola, A. Kalameesa, K. Skrobicha, I. Venckunaite in M. Załęska, da so bile njihove prijave izločene, ne da bi bile pregledane v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij, določenem v obvestilu o natečaju, ker so dosegli skupno število točk, nižje od praga 16 točk, ki ga je za vsako od meril v prilogi k obvestilu o natečaju in po določitvi njihove vrednosti natečajna komisija določila v prvem krogu izbora na podlagi kvalifikacij.

21

I. Cruceru je bila z dopisom z dne 13. aprila 2011 obveščena, da njeno ime ni uvrščeno na seznam kandidatov, pripuščenih k preizkusom v ocenjevalnem centru, saj je po končanih obeh krogih izbora na podlagi kvalifikacij dosegla le 27 točk, to je manj od 34 točk, dodeljenih zadnjemu kandidatu, povabljenemu v ocenjevalni center.

22

Ker je EPSO ugotovil, da število imenovanih stalnih članov presega zahtevano število, se je D. Rapacciuolo 20. aprila 2011 strinjal, da preneha biti član natečajne komisije.

23

EPSO je 29. aprila 2011 imenoval „dodatne nestalne člane natečajne komisije“, in sicer G. Groppija in N. Pipiliagkasa kot redna člana, ki ju je imenoval odbor uslužbencev, ter M. Roberta in J. Pereza Escanillo kot nadomestna člana, ki ju je imenoval odbor uslužbencev. Kot navaja Komisija, so bili ti imenovani po odstopih D. Rapacciuola in F. J. Alvareza Hidalga ter M. F. Negru in P. Stendere-Bzdele.

24

Po odstopu J. Pereza Escanille je bil 25. maja 2011 za nadomestnega člana, ki ga je imenoval odbor uslužbencev, imenovan I. Sotirchos.

25

Seznam članov natečajne komisije je bil objavljen 27. maja 2011.

26

Tožeče stranke, razen A. Kalameesa in M. Załęska, so vložile zahteve za ponovni preizkus odločb natečajne komisije, s katerimi so bile izločene njihove prijave, te zahteve pa so bile vse zavrnjene.

27

Vse tožeče stranke so na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložile pritožbo zoper odločbe natečajne komisije, s katerimi so bile izločene njihove prijave. Organ, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), je te pritožbe zavrnil z odločbami, sprejetimi med 9. in 25. novembrom 2011.

28

Tožeče stranke v zadevi F‑23/12 Sodišču za uslužbence predlagajo, naj:

29

Tožeča stranka v zadevi F‑30/12 Sodišču za uslužbence predlaga, naj:

30

S sklepom predsednice drugega senata Sodišča za uslužbence z dne 22. maja 2012 sta bili zadevi F‑23/12 in F‑30/12 združeni za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.

31

Komisija je vložila en odgovor na tožbo za obe zadevi. V njem Sodišču za uslužbence predlaga, naj:

32

Tožeče stranke so na obravnavi v odgovor na vprašanje Sodišča za uslužbence navedle, da želijo podati nov predlog za razglasitev ničnosti vseh rezultatov natečaja ali vsaj razširiti svoje predloge, ker je bil ta predlog naveden že v tožbah.

33

Tožeče stranke v tožbah Sodišču za uslužbence predlagajo, naj pred odločitvijo Komisiji odredi, naj predloži vsa poročila o sestankih vodij oddelkov EPSO v zvezi z natečajem EPSO/AD/204/10 in vse zapisnike sestankov natečajne komisije, ki so potekali med 9. decembrom 2010 in 27. majem 2011. Vendar Sodišče za uslužbence meni, da je na podlagi listin, ki so jih stranke priložile pisanjem, in ukrepov procesnega vodstva, ki jih je odredilo, dovolj poučeno, da lahko odloči o tožbah, zato ni treba ugoditi temu predlogu tožečih strank.

34

Ugotoviti je treba, da je v skladu s členom 35 Poslovnika mogoče upoštevati le predloge, predstavljene v vlogi, s katero se postopek začne, in zato stranka načeloma med postopkom ne more vložiti novih predlogov ali razširiti predmeta obstoječih predlogov, ker bi se s tem spremenil predmet spora (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 8. julija 1965 v zadevi Krawczynski proti Komisiji, 83/63). Samo v primeru nove okoliščine, ki bi lahko vplivala na predmet tožbe, kot je zlasti sprejetje akta, s katerim se razveljavi ali nadomesti izpodbijani akt, med postopkom, lahko tožeča stranka prilagodi svoje predloge (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 3. marca 1982 v zadevi Alpha Steel proti Komisiji, 14/81, točka 8).

35

V obravnavanem primeru je treba spomniti, da so tožeče stranke v predstavitvi tožbenih razlogov v tožbah sicer navedle, da se jim zdi potrebno izpodbijati vse rezultate natečaja, vendar iz tega v nasprotju s tem, kar trdijo, ni mogoče sklepati, da so s tem v tožbah navedle predloge za razglasitev ničnosti vseh rezultatov natečaja.

36

Zato in ker poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora biti predmet spora dovolj jasen in natančen, da toženi strani omogoči pripravo obrambe (sklep Sodišča za uslužbence z dne 28. septembra 2011 v zadevi Kyriazi proti Komisiji, F‑66/06, točka 42), je treba za predloge za razglasitev ničnosti vseh rezultatov natečaja šteti, da so bili prvič navedeni na obravnavi. Ker njihova pozna navedba v postopku ni obrazložena s pojavom nove okoliščine, ki bi lahko vplivala na predmet tožbe, je treba te predloge zavreči kot nedopustne.

37

Tožeče stranke v podporo predlogom zoper odločbe natečajne komisije, s katerimi so bile izločene njihove prijave (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe), formalno navajajo tri tožbene razloge, ki se nanašajo na:

38

V zvezi s prvim tožbenim razlogom je treba opozoriti, da tožeče stranke navajajo tri očitke, ki jim je skupno to, da so povezani s pravili, ki urejajo sestavo in delovanje natečajne komisije. Zato je treba prvi tožbeni razlog razumeti, kot da se ne nanaša le na kršitev procesnega prava, ampak da se širše nanaša na kršitev pravil, ki urejajo imenovanje in delovanje natečajne komisije.

39

Kar zadeva drugi in tretji tožbeni razlog, iz pisanj tožečih strank izhaja, da je treba ta tožbena razloga, z izjemo očitka glede očitne napake pri presoji, razumeti, kot da se nanašata na ugovor nezakonitosti obvestila o natečaju. Namen utemeljitve tožečih strank v podporo tema tožbenima razlogoma je namreč v bistvu izpodbijati zakonitost obvestila o natečaju v delu, v katerem ta v prvem krogu izbora na podlagi kvalifikacij določa izločitev nekaterih kandidatov le na podlagi števila pritrdilnih odgovorov na prvi del devetih vprašanj v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ v prijavi, ne da bi natečajna komisija preverila resničnost teh navedb ter ustreznost njihovih diplom in poklicnih kvalifikacij. Sicer pa so tožeče stranke v odgovoru na vprašanje Sodišča za uslužbence potrdile, da drugi in tretji tožbeni razlog sestavljata le enega, ki se nanaša na ugovor nezakonitosti obvestila o natečaju.

40

Nazadnje, opozoriti je treba, da so tožeče stranke na obravnavi navedle nov tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev obvestila o natečaju, ker je natečajna komisija izbrala le 316 kandidatov za sodelovanje v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij, čeprav je bilo v navedenem obvestilu po njihovem mnenju določeno, da mora za to izbrati 360 kandidatov. Zato in glede na kontekst te zadeve bo treba ta tožbeni razlog preučiti pred tožbenim razlogom, ki se nanaša na ugovor nezakonitosti obvestila o natečaju.

41

Iz navedenega izhaja, da je treba tožbene razloge, ki jih tožeče stranke navajajo v podporo predlogom za razglasitev ničnosti, razumeti, kot da se nanašajo na:

42

Prvič, tožeče stranke opozarjajo, da natečajna komisija ni bila imenovana niti ob začetku izbora na podlagi kvalifikacij niti ob sprejemanju odločitev o vrednosti meril za izbor.

43

Glede tega je treba opozoriti, da mora biti natečajna komisija, pristojna za ocenitev kandidatov na natečaju, sicer nujno imenovana pred začetkom izbora kandidatov, a jo je treba šteti za imenovano, ko OPI prvič imenuje vse njene člane. Namreč, čeprav se sestava te natečajne komisije zaradi odstopa nekaterih članov lahko spreminja, to ne more za nazaj vplivati na datum, ko je treba natečajno komisijo šteti za imenovano.

44

V tej zadevi je iz spisa razvidno, da je OPI vse člane natečajne komisije prvič imenoval 14. decembra 2010. Vrednost meril za izbor je bila določena na pripravljalnih sestankih, izbor na podlagi kvalifikacij pa je bil izveden med 3. marcem in 14. aprilom 2011. Zato je treba prvi očitek, ki so ga tožeče stranke navedle v podporo prvemu tožbenemu razlogu, zavrniti, ker nima dejanske podlage.

45

Drugič, tožeče stranke EPSO očitajo, da je prepozno objavil dokončno sestavo natečajne komisije, ker je to storil po sprejetju izpodbijanih odločb.

46

Glede tega je treba spomniti, da ob domnevi, da mora OPI objaviti sestavo vsake natečajne komisije pred začetkom preizkusov, upoštevanje te obveznosti ni bistvena postopkovna zahteva, katere neupoštevanje bi lahko povzročilo ničnost odločb, ki jih sprejme natečajna komisija, ker ni moglo vplivati na navedene odločbe ali kandidatom odvzeti zagotovila. Po eni strani poznavanje istovetnosti članov natečajne komisije ne more vplivati na možnosti za uspeh kandidata, ker se izbor kandidatov opravi glede na merila, določena v obvestilu o natečaju, in ne glede na istovetnost članov komisije. Po drugi strani, čeprav je cilj objave seznama članov natečajne komisije kandidatom omogočiti, da se prepričajo o neobstoju navzkrižja interesov pri enem ali drugem članu komisije, pred katero kandidati nastopijo, tožeče stranke ne trdijo, da je v tej zadevi obstajalo táko navzkrižje interesov. Poleg tega, splošneje, prepozna objava seznama članov natečajne komisije kandidatom ne more odvzeti zagotovila, ker se še vedno lahko sklicujejo na morebitno navzkrižje interesov ob vložitvi poznejšega pravnega sredstva zoper odločbo navedene komisije, s katero niso bili uvrščeni na rezervni seznam.

47

Vsekakor je za zavrnitev drugega očitka dovolj ugotoviti, da niti iz Kadrovskih predpisov niti iz obvestila o natečaju ne izhaja, da bi EPSO v tej zadevi moral objaviti sestavo natečajne komisije.

48

Tretjič, tožeče stranke trdijo, da natečajna komisija ob izboru na podlagi kvalifikacij ni imela dovolj članov oziroma da vsaj ni bila dovolj stabilna.

49

Čeprav je bilo razsojeno, da je za zagotovitev doslednosti in objektivnosti ocenjevanja kandidatom med ustnim preizkusom in glede na primerjalno naravo natečaja potrebna prisotnost vseh članov natečajne komisije ali vsaj ohranitev določene stabilnosti v njeni sestavi (glej zlasti sodbi Sodišča za uslužbence z dne 29. septembra 2010 v zadevi Brune proti Komisiji, F‑5/08, točka 41, in v zadevi Honnefelder proti Komisiji, F‑41/08, točka 36), je treba v zvezi s tem poudariti, da se ohranitev take stabilnosti ne zdi potrebna za zagotovitev spoštovanja načel enakega obravnavanja v zvezi s pisnimi preizkusi. Član natečajne komisije, ki ni bil prisoten, ko so drugi člani komisije pregledali test kandidata, lahko namreč, če se mu to zdi potrebno, navedeni test pregleda pozneje, da bi ga primerjal z drugimi, in zato lahko dejavno sodeluje pri njegovi oceni (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 26. januarja 2005 v zadevi Roccato proti Komisiji, T‑267/03, točka 38).

50

Ker je v tej zadevi lahko član natečajne komisije, ki je bil odsoten, ko so drugi člani preučili elektronske prijave, te po potrebi pregledal naknadno, je treba ugotoviti, da ohranitev določene stabilnosti v sestavi natečajne komisije, kot se zahteva za ustne preizkuse, ni bila potrebna. Zato je treba tretji očitek, ki so ga tožeče stranke navedle v podporo prvemu tožbenemu razlogu, zavrniti kot neutemeljen.

51

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog v celoti zavrniti.

52

Opozoriti je treba, da mora tožba v skladu s členom 35(1)(e) Poslovnika obsegati tožbene razloge in dejanske in pravne trditve. Namreč, za zagotavljanje pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost očitka potrebno, da bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katere se opira tožeča stranka, koherentno in razumljivo izhajajo iz besedila same tožbe, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov (sodba Sodišča za uslužbence z dne 10. novembra 2011 v zadevi Merhzaoui proti Svetu, F‑18/09, točka 43). V tej zadevi pa tožeče stranke, čeprav se sklicujejo na očitno napako pri presoji, ne pojasnjujejo, glede česa je avtor izpodbijanih odločb, in sicer natečajna komisija, storil tako materialno nezakonitost. Zato je treba drugi tožbeni razlog zavreči kot nedopusten, ker ne vsebuje dovolj natančnih trditev.

53

Tožeče stranke so na obravnavi navedle nov tožbeni razlog, s katerim trdijo, da je natečajna komisija kršila obvestilo o natečaju, ker je v drugi krog izbora pripustila le 316 kandidatov, čeprav bi jih morala v skladu z navedenim obvestilom pripustiti 360.

54

Najprej je treba spomniti, da v skladu s členom 43(1) Poslovnika navajanje novih razlogov po prvi izmenjavi vlog ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz okoliščin, ki so se pojavile med postopkom (zgoraj navedena sodba Merhzaoui proti Svetu, točka 36). Ker so tožeče stranke v tej zadevi tožbeni razlog oprle na okoliščino, ki se je pojavila med postopkom, in sicer na to, da je bilo v drugi krog izbora na podlagi kvalifikacij pripuščenih le 316 kandidatov, je treba ta razlog šteti za dopusten.

55

Glede utemeljenosti tožbenega razloga je treba ugotoviti, prvič, da je v obvestilu o natečaju sicer določeno, da se v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij pregleda trikrat več prijavnih dokumentacij, kot je kandidatov, povabljenih v ocenjevalni center, vendar je v njem navedeno, da ta številka ni zavezujoča, ampak „približna“. Drugič, iz navedenega obvestila izrecno izhaja, da je število kandidatov, povabljenih v ocenjevalni center, „največ trikrat višje od števila uspešnih kandidatov“, določenega v obvestilu o natečaju. Ker je število prijavnih dokumentacij, pregledanih v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij, odvisno od števila kandidatov, ki so lahko povabljeni v ocenjevalni center, je tako treba ugotoviti, da se je v obvestilu o natečaju implicitno, vendar nujno želelo opredeliti število prijavnih dokumentacij za pregled v drugem krogu izbora, ki ni zavezujoče.

56

To ugotovitev sicer potrjuje dejstvo, da je izbor na podlagi kvalifikacij zastavljen tako, da je število kandidatov, pripuščenih v drugi krog izbora na podlagi kvalifikacij, odvisno od praga, ki ga ni mogoče natančno določiti, dokler niso znani vsi kandidati, ker je ta prag odvisen od njihovega števila in števila točk, ki jih bodo dosegli glede na odgovore na prvi del vsakega vprašanja, postavljenega v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ v elektronski prijavi.

57

Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

58

Tožeče stranke v bistvu trdijo, da so določbe obvestila o natečaju v zvezi s prvim krogom izbora na podlagi kvalifikacij nezakonite, saj so povzročile izločitev kandidatov samo na podlagi števila pritrdilnih odgovorov v rubriki „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ v elektronski prijavi. Izločitev kandidatov, ne da bi natečajna komisija konkretno pregledala njihove nazive in kvalifikacije, naj bi bila v nasprotju, prvič, s členom 27 Kadrovskih predpisov, ki določa, da mora natečaj zagotoviti, da se zaposlijo najsposobnejše in najučinkovitejše osebe, in členom 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom, kot se razlaga v sodni praksi in ki naj bi določal, da mora natečajna komisija konkretno pregledati nazive kandidatov, drugič, z delitvijo pristojnosti med OPI in natečajno komisijo, kot izhaja iz Priloge III h Kadrovskim predpisom, in tretjič, z načelom enakega obravnavanja, ker naj bi sporne določbe obvestila o natečaju povzročile, da so kandidati z enakimi diplomami in izkušnjami, kot jih imajo kandidati, pripuščeni v drugi krog, izločeni po koncu prvega kroga samo zato, ker so zaradi pomanjkanja jasnosti lahko menili, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev.

59

Poleg tega tožeče stranke trdijo, da merila za izbor, na katera so se nanašala ta vprašanja, niso bila jasna. V angleški različici elektronske prijave je namreč uporabljen izraz „master“ (magisterij), medtem ko se v francoski različici uporablja izraz „maîtrise“ (magisterij ali znanje). Poleg tega sta v navedeni prijavi uporabljena pojma „enseignement“ (poučevanje) in „publications“ (objave), čeprav naj bi bila dvoumna.

60

Komisija v odgovoru na tožbo meni, da celoten tožbeni razlog ni dopusten, ker tožeče stranke ne morejo več izpodbijati zakonitosti obvestila o natečaju z ugovorom, saj obvestila niso pravočasno izpodbijale s pritožbo. Komisija trdi še, da očitek o kršitvi delitve pristojnosti med natečajno komisijo in OPI ni dopusten, ker ga tožeče stranke niso navedle v predhodnem postopku. Tožeče stranke naj bi namreč v pritožbah navedle le očitke o materialni zakonitosti izpodbijanih odločb, z izjemo očitka o formalni zakonitosti navedenih odločb, to je kategorija, v katero spada sporni očitek, saj se nanaša na pristojnost natečajne komisije.

61

Glede vsebine Komisija v zvezi s trditvijo, da je uporabljeni način izbora v nasprotju s členom 27 Kadrovskih predpisov, opozarja, da ima široko diskrecijsko pravico pri odločanju o pravilih za organizacijo natečaja. Meni pa, da je izločitev nekaterih kandidatov na podlagi števila pritrdilnih odgovorov na vprašanja v zvezi z njihovimi diplomami in delovnimi izkušnjami ustrezen način izbora, ker omogoča ciljni izbor kandidatov, in to na zelo posebnem področju. Poleg tega je bilo v tej zadevi treba uporabiti ta način, saj zaradi zelo velikega števila kandidatov, prijavljenih na natečaj, od natečajne komisije ni bilo mogoče zahtevati, da že na začetku izbora pregleda vse prijavne dokumentacije. Seveda naj bi ta postopek izbora v bistvu vključeval tveganje, da bi bili nekateri od najboljših kandidatov izločeni, ker niso pritrdilno odgovorili na nekatera vprašanja, za katera so vseeno izpolnjevali opredeljena merila. Vendar so bili po mnenju Komisije kandidati v najboljšem položaju, da presodijo, ali morajo na nekatera vprašanja odgovoriti pritrdilno, saj so si v vsakem primeru morali prožno razlagati vprašanja ter svoje diplome in delovne izkušnje. Komisija glede okoliščine, da natečajna komisija preverja ustreznost navedb kandidatov šele v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij, meni, da to ne vpliva na zakonitost načina izbora, saj ne spreminja dejstva, da zaradi tega preverjanja oseba, ki bi neupravičeno pritrdilno odgovorila na nekatera vprašanja, ne bi mogla upati na povabilo v ocenjevalni center. Kar zadeva trditve tožečih strank o izvajanju pristojnosti natečajne komisije, Komisija poudarja, da je natečajna komisija sprejela izpodbijane odločbe ter izvajala svojo pristojnost, ko je določila vrednost vprašanj in seštela odgovore kandidatov.

62

Kar zadeva trditve tožečih strank o morebitnem neupoštevanju načela enakega obravnavanja, Komisija trdi, da ta očitek ni utemeljen, ker tožeče stranke v nasprotju s kandidati, pripuščenimi v drugi krog, niso izpolnjevale zahtevanih pogojev za to pripustitev.

63

Komisija glede pomanjkljive jasnosti nekaterih meril zanika, da so ta dvoumna. Čeprav je bil v francoski različici elektronske prijave uporabljen izraz „maîtrise“, ob branju obvestila o natečaju ni moglo biti nobenega dvoma, da se ta izraz nanaša na diplomo specializacije za končan podiplomski študij. Enako naj bi veljalo za izraz „enseignement“ (poučevanje). Tožeče stranke so lahko namreč iz okoliščine, da v elektronski prijavi ni bilo natančneje določeno, da mora biti to poučevanje akademsko, čeprav je bilo to pojasnilo navedeno v zvezi s pričakovanimi izkušnjami na področju raziskav, sklepale, da omenjeno poučevanje ni nujno omejeno na univerzitetno področje. Kar zadeva merilo glede objav, pa naj tožeče stranke ne bi pojasnile, zakaj je obstajala zmeda glede tega.

64

Nazadnje, Komisija trdi, da tudi ob domnevi, da je obvestilo o natečaju nezakonito, izpodbijanih odločb ni treba razglasiti za nične, saj kršitev postopka, na katero se nanaša ta ugovor nezakonitosti, lahko vpliva na pravilnost teh odločb, le če se ugotovi, da bi bile navedene odločbe brez te kršitve vsebinsko drugačne. V tej zadevi pa naj tožeče stranke ne bi dokazale, da bi bile pripuščene v drugi krog izbora na podlagi kvalifikacij, če bi natečajna komisija konkretno pregledala njihovo prijavno dokumentacijo.

65

Najprej, v zvezi z ugovorom nedopustnosti, ki ga je Komisija podala zoper celoten tožbeni razlog in s katerim trdi, da tožeče stranke niso pravočasno izpodbijale obvestila o natečaju, je za zavrnitev tega ugovora dovolj opozoriti, da se tožeča stranka v tožbi zoper odločbo natečajne komisije lahko sklicuje na vsako nepravilnost v poteku natečaja, tudi na nepravilnost, katere vzrok je lahko v samem besedilu obvestila o natečaju (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 11. avgusta 1995 v zadevi Komisija proti Noonan, C‑448/93 P, točka 17). Namreč, dokler natečajna komisija ni izločila prijav tožečih strank, je ostal njihov pravni interes za vložitev pravnega sredstva zoper obvestilo o natečaju negotov, tako da jim ni mogoče očitati, da navedenega obvestila niso izpodbijale v rokih iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov.

66

Nato, v zvezi z ugovorom nedopustnosti, podanim zoper očitek, da se v prvem krogu izbora na podlagi kvalifikacij niso upoštevala pravila o delitvi pristojnosti med natečajno komisijo in OPI, je treba poudariti, da pravilo o skladnosti prepoveduje, da pravno sredstvo spremeni vzrok pritožbe, pri čemer je treba pojem „vzrok“ razlagati široko. V zvezi s predlogi za razglasitev ničnosti je treba kot „vzrok spora“ razumeti izpodbijanje materialne ali formalne zakonitosti izpodbijanega akta s strani tožeče stranke (glej zlasti sodbo Sodišča za uslužbence z dne 1. julija 2010 v zadevi Mandt proti Parlamentu, F‑45/07, točka 119).

67

Komisija v zvezi s tem meni, da zgoraj navedeni očitek ni dopusten, pri čemer se opira na premiso, da se očitek nanaša na vprašanje nepristojnosti avtorja akta in da je zato povezan s formalno nezakonitostjo, medtem ko so kršitve, ki so jih tožeče stranke navedle v pritožbah, povezane samo z materialno nezakonitostjo.

68

Vseeno je treba ugotoviti, da je premisa, na katero Komisija opira svojo utemeljitev, napačna. Tožeče stranke namreč nikakor ne izpodbijajo pristojnosti natečajne komisije za sprejetje izpodbijanih odločb, ampak v bistvu trdijo, da OPI ni mogel določiti načina izbora, ki temelji samo na številu pritrdilnih odgovorov kandidatov na vprašanja o njihovih nazivih in delovnih izkušnjah, ne da bi določil, da natečajna komisija konkretno pregleda ustreznost navedenih nazivov in delovnih izkušenj. Tako je treba ugotoviti, da je očitek tožečih strank povezan z materialno, in ne s formalno zakonitostjo izpodbijanih odločb. Zato se ugovor nedopustnosti, ki ga je podala Komisija, lahko zavrne, ker ni sporno, da so se tožeče stranke v pritožbah sklicevale vsaj na materialno zakonitost, ne da bi bilo treba za vsako od navedenih pritožb preučiti, ali je v njej naveden očitek o formalni zakonitosti izpodbijanih odločb.

69

V zvezi z utemeljenostjo tožbenega razloga je treba opozoriti, da je namen organizacije natečaja zapolniti delovna mesta, ki so ostala prosta v institucijah, in da mora zato OPI, kot je razvidno zlasti iz členov 1(1) in 4 Priloge III h Kadrovskim predpisom, sestaviti obvestilo o natečaju in za to določiti najustreznejši način izbora kandidatov na podlagi zahtev, povezanih s prostimi delovnimi mesti, in, splošneje, interesa službe (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2006 v zadevi Blackler proti Parlamentu, T‑420/04, točka 45).

70

Vendar je treba poudariti, da je izvajanje te diskrecijske pravice od OPI ne glede na število oseb, ki se lahko prijavijo na zadevni natečaj, nujno omejeno s spoštovanjem veljavnih določb in splošnih pravnih načel. Iz tega sledi, da mora biti cilj načina, ki ga je izbral OPI, prvič, omogočiti zaposlovanje najsposobnejših in najučinkovitejših oseb v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov, drugič, v skladu s členom 5 Priloge III h Kadrovskim predpisom neodvisni natečajni komisiji nameniti nalogo, da v vsakem posameznem primeru posebej oceni, ali predložene diplome ali delovne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v Kadrovskih predpisih in obvestilu o natečaju (zgoraj navedena sodba Blackler proti Parlamentu, točka 23), in tretjič, opraviti dosleden in objektiven izbor kandidatov.

71

V tej zadevi je treba spomniti, da je način izbora na podlagi kvalifikacij, ki ga je OPI v obvestilu o natečaju uporabil za prvi krog, vključeval vprašalnik, s katerim se je tožeče stranke spraševalo, ali menijo, da izpolnjujejo vse pogoje v zvezi s svojo izobrazbo in delovnimi izkušnjami, nato pa je bilo treba glede na odgovore vseh kandidatov določiti prag, pod katerim so bili izločeni kandidati, ki po določitvi vrednosti niso zbrali zadostnega števila pritrdilnih odgovorov, preštetih v obliki točk. Sodišče za uslužbence meni, da je tako zasnovan način v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov in splošnimi načeli, ki urejajo natečaje.

72

Iz člena 5(1) in (3) Priloge III h Kadrovskim predpisom namreč izhaja, da mora natečajna komisija v primeru izbora na podlagi kvalifikacij preučiti, ali diplome in izkušnje kandidatov izpolnjujejo merila, določena v obvestilu o natečaju (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2011 v zadevi Komisija proti Pachtitisu, T‑361/10 P, točka 43, in Komisija proti Vicente Carbajosa in drugim, T‑6/11 P, točka 58). Način izbora, ki ureja prvi krog, daje natečajni komisiji samo nalogo, da določi vrednost vsakega vprašanja, da nato sešteje točke, ki jih je dosegel vsak kandidat, in da nazadnje glede na število oseb, ki sodelujejo v tem prvem krogu, in število točk, ki so jih dosegle, določi prag točk, zahtevan za pripustitev v drugi krog izbora na podlagi kvalifikacij.

73

Nasprotno pa ta način izbora ne določa, da natečajna komisija preveri ustreznost nazivov in poklicnih kvalifikacij kandidatov. Taka metoda nujno pomeni, da navedeni kandidati niso izbrani glede na ustreznost svojih diplom ali delovnih izkušenj, ampak glede na to, kako navedeni kandidati razumejo svoje diplome in izkušnje, kar ni dovolj objektiven podatek za zagotovitev izbora najboljših kandidatov in doslednosti opravljenega izbora.

74

Poleg tega je treba ugotoviti, da je bilo glede na način izbora, ki ga je v tej zadevi uporabil EPSO, število točk, ki jih je kandidat moral doseči, da se je njegova prijavna dokumentacija pregledala v drugem krogu, odvisno od števila točk, ki so jih dosegli drugi kandidati. Zato je bil kandidat lahko izločen samo zato, ker so drugi kandidati pritrdilno odgovorili na nekatera vprašanja zaradi svoje pretirano ugodne razlage opredeljenih meril, slabega razumevanja vprašanj ali slabe presoje vrednosti svojih diplom ali delovnih izkušenj, saj je vsako vprašanje od kandidata zahtevalo zelo subjektivno oceno ustreznosti njegovih diplom in delovnih izkušenj (v zvezi z domiselnimi presojami, ki so včasih potrebne za ocenitev ustreznosti diplome ali delovnih izkušenj, glej zlasti sodbo Sodišča za uslužbence z dne 24. aprila 2013 v zadevi CB proti Komisiji, F‑73/11, točke od 50 do 52). V tem smislu je torej treba ugotoviti še, da ta način izbora ne zagotavlja dovolj objektivnega in doslednega ocenjevanja.

75

Glede tega je treba poudariti, da se način izbora, ki ga je v tej zadevi uporabil EPSO, razlikuje od načinov, ki so bili uporabljeni pri drugih natečajih, o katerih je sodišče lahko odločalo in ki niso bili razglašeni za nične. Čeprav so pri nekaterih natečajih prijave izločene pred prvimi preizkusi iz razlogov, povezanih z ustreznostjo navedenih diplom in delovnih izkušenj, to ne spremeni dejstva, da je natečajna komisija pri teh natečajih odločbe o izločitvi nekaterih kandidatov sprejela, potem ko je konkretno preučila ustreznost navedenih diplom in delovnih izkušenj. Pri takih natečajih, pri katerih se resničnost trditev kandidatov preverja šele ob koncu natečaja, so nekateri kandidati seveda lahko tudi pripuščeni k prvim preizkusom na podlagi napačnih navedb, vendar je treba poudariti, da pri teh natečajih število kandidatov, ki so lahko pripuščeni k prvim preizkusom, ni omejeno, tako da ima lahko morebitna napaka ali goljufija teh kandidatov v nasprotju z zadevnim natečajem zelo majhen vpliv na druge kandidate.

76

Zato je treba ugotoviti, da določbe obvestila o natečaju, ki se nanašajo na prvi krog izbora na podlagi kvalifikacij, s tem, da določajo izločitev nekaterih kandidatov, ker njihove diplome in delovne izkušnje niso dovolj ustrezne, ne da bi natečajna komisija konkretno preverila njihovo ustreznost, neprimerno omejujejo prerogative navedene komisije in jih je zato treba šteti za nezakonite.

77

Ker je natečajna komisija odločbe o izločitvi prijav D. Bonaguria, M. Cecchetta, A. Gecseja, J. Glantenayja, B. Gorgola, A. Kalameesa, K. Skrobicha, I. Venckunaite in M. Załęska iz natečaja sprejela na podlagi določb obvestila o natečaju, ki se nanašajo na prvi krog izbora na podlagi kvalifikacij, jih je treba razglasiti za nične. V nasprotju s trditvijo Komisije z ugovorom podana nezakonitost akta, na podlagi katerega je bila sprejeta odločba, namreč povzroči nezakonitost navedene odločbe.

78

Res je, da je treba predloge za razglasitev ničnosti zavrniti, če je očitno, da bo treba v primeru razglasitve ničnosti odločbe nujno sprejeti novo odločbo, enako prvi (sodbi Sodišča za uslužbence z dne 4. februarja 2010 v zadevi Wiame proti Komisiji, F‑15/08, točka 27, in po analogiji z dne 29. septembra 2011 v zadevi Bowles in drugi proti ECB, F‑114/10, točka 64), vendar v tej zadevi nič ne omogoča pravno zadostne ugotovitve, da bi bilo treba v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanih odločb nujno sprejeti nove odločbe, ki bi bile enake prvim. Predvsem ker je bil prag točk, ki ga je bilo treba doseči, določen ob upoštevanju odgovorov drugih kandidatov, namreč ni mogoče izključiti, da bi D. Bonagurio, M. Cecchetto, A. Gecse, J. Glantenay, B. Gorgol, A. Kalamees, K. Skrobich, I. Venckunaite in M. Załęska dosegli večje število točk od določenega praga, če bi natečajna komisija, kot bi bilo treba, preučila ustreznost diplom in delovnih izkušenj vseh kandidatov.

79

Glede I. Cruceru je treba poudariti, da ne trdi, da bi nezakonitost prvega kroga izbora na podlagi kvalifikacij ali pomanjkljiva jasnost nekaterih meril za izbor vplivala na njene možnosti za uspeh v drugem krogu izbora na podlagi kvalifikacij. Sicer pa je navedla, ko je bila v okviru ukrepov procesnega vodstva vprašana o tem, da je edini tožbeni razlog, ki je zanjo pomemben, prvi, to je kršitev pravil, ki urejajo imenovanje in delovanje natečajne komisije. Ker je bil ta tožbeni razlog zavrnjen, je treba posledično zavrniti tožbo v delu, ki se nanaša nanjo.

80

Vsekakor je treba ugotoviti, da so nekateri kandidati sicer lahko neupravičeno odgovorili pritrdilno na vprašanja, čeprav v resnici niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, vendar to ni moglo vplivati na možnosti I. Cruceru za uspeh, ker je natečajna komisija v drugem krogu preverila ustreznost odgovorov kandidatov in je tako lahko nevtralizirala morebitne napake, ki so jih kandidati storili pri tem. Če pa so kandidati zaradi te domnevne pomanjkljive jasnosti na nekatera vprašanja odgovorili nikalno, čeprav so izpolnjevali opredeljene pogoje, je bila lahko posledica tega le zmanjšanje števila točk, ki so jih dosegli drugi kandidati, in zato znižanje praga točk, potrebnih za povabilo v ocenjevalni center. Ker I. Cruceru niti v tožbi niti v pritožbi ne trdi, da je ta pomanjkljiva jasnost vplivala na njene odgovore, je treba ugotoviti, da zaradi te domnevne pomanjkljive jasnosti ni mogla biti v slabšem položaju.

81

Iz navedenega izhaja, da je treba ugoditi tožbam D. Bonaguria, M. Cecchetta, A. Gecseja, J. Glantenayja, B. Gorgola, A. Kalameesa, K. Skrobicha, I. Venckunaite in M. Załęska ter zavrniti tožbo I. Cruceru.

82

V skladu s členom 87(1) Poslovnika se ob upoštevanju drugih določb poglavja 8 naslova II navedenega poslovnika neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Sodišče za uslužbence lahko na podlagi odstavka 2 istega člena, če to zahteva pravičnost, odloči, da se neuspeli stranki naloži le delno plačilo stroškov ali da se ji ne naloži plačila stroškov.

83

Iz zgornje obrazložitve izhaja, da so bili predlogi tožečih strank sprejeti samo v zvezi z D. Bonaguriom, M. Cecchettom, A. Gecsejem, J. Glantenayjem, B. Gorgolom, A. Kalameesom, K. Skrobichem, I. Venckunaite in M. Załęska, v zvezi z I. Cruceru pa so bili zavrnjeni. V teh okoliščinah je treba Komisiji naložiti plačilo devetih desetin lastnih stroškov in stroškov, ki so jih priglasili D. Bonagurio, M. Cecchetto, A. Gecse, J. Glantenay, B. Gorgol, A. Kalamees, K. Skrobich, I. Venckunaite in M. Załęska, ter I. Cruceru naložiti plačilo lastnih stroškov in ene desetine stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

razsodilo: