1

Isdin SA (v nadaljevanju: Isdin) s pritožbo zahteva razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 9. oktobra 2012 v zadevi Bial-Portela proti UUNT – Isdin (ZEBEXIR) (T-366/11, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče razveljavilo odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 6. aprila 2011 (zadeva R 1212/2009-1) glede postopka z ugovorom med Bial-Portela & Ca SA (v nadaljevanju: Bial-Portela) in Isdin (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Dejansko stanje spora je v točkah od 1 do 9 izpodbijane sodbe povzeto tako:

3

S tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena 6. julija 2011, je Bial-Portela Splošnemu sodišču predlagala, naj sporno odločbo razveljavi in UUNT naloži, da zavrne registracijo zadevne znamke.

4

Bial-Portela se je v utemeljitev tožbe sklicevala na en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

5

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo po eni strani razsodilo, da je zahteva družbe Bial-Portela za naložitev obveznosti UUNT nedopustna, in po drugi sprejelo njen edini tožbeni razlog in sporno odločbo razveljavilo. Glede tega je predvsem ugotovilo:

6

Splošno sodišče glede celovite presoje verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke v točki 40 izpodbijane sodbe posebej ugotavlja:

„V nasprotju s tem, kar je ugotovil odbor za pritožbe, je stopnja podobnosti nasprotujočih si znakov povprečna, zlasti na vizualni ravni. V tem okviru je treba upoštevati tudi dejstvo, da se proizvodi iz razreda 3 in velik del proizvodov iz razreda 5 (in sicer hrana za dojenčke, obvezilni material, dezinfekcijska sredstva, pripravki za uničevanje škodljivcev, fungicidi in herbicidi), ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, običajno tržijo na policah v supermarketih in jih potrošniki izberejo po tem, ko vidno preučijo njihovo embalažo, kar pomeni, da je vizualna podobnost znakov zelo pomembna. Tako je treba skleniti, da verjetnost zmede glede prijavljene in prejšnje znamke obstaja.“

7

Isdin in UUNT predlagata Sodišču, naj razveljavi izpodbijano sodbo in stroške pritožbe naloži družbi Bial-Portela. Isdin Sodišču še predlaga, da potrdi sporno odločbo v delu, v katerem je bil zavrnjen ugovor družbe Bial-Portela v celoti.

8

Isdin v bistvu navaja pet pritožbenih razlogov zoper izpodbijano sodbo v zvezi z izkrivljanjem sporne odločbe, izkrivljanjem dejstev, kršitvijo pravice do obrambe in dvema kršitvama člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. V odgovoru na sporočilo o pritožbi UUNT pritrjuje drugemu in petemu pritožbenemu razlogu, pri čemer opredeli petega kot kršitev obveznosti obrazložitve Splošnega sodišča.

9

Najprej je treba preučiti peti pritožbeni razlog, ki ga Isdin navaja v utemeljitev svoje pritožbe.

10

Isdin v petem pritožbenem razlogu trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker v točki 40 izpodbijane sodbe ni pravilno uporabilo sodne prakse v zvezi s celovito presojo verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke.

11

Glede tega Isdin navaja, da je Splošno sodišče menilo, da je vizualna podobnost znakov pomembna za nekatere proizvode iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja, ki jih označuje znamka, za katero se zahteva registracija, vendar ne za preostale proizvode, in sklenilo, da obstaja verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke na podlagi te vizualne podobnosti za vse proizvode iz tega razreda, ki jih označuje navedena znamka.

12

Isdin meni, da Splošno sodišče ni navedlo pomembnosti vizualne podobnosti ali njene nepomembnosti za druge proizvode iz navedenega razreda 5, ki jih zajema znamka, za katero se zahteva registracija, tako da sklepanje o verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke ne more zajemati teh proizvodov. Splošno sodišče naj bi torej presodilo o verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke glede zadevnih znamk, ne da bi upoštevalo vse upoštevne dejavnike zadeve.

13

UUNT podpira obrazložitev družbe Isdin. Natančneje navaja, da je obrazložitev Splošnega sodišča sicer pravilna in upoštevna za proizvode, ki jih Splošno sodišče izrecno navaja, vendar ni pravilna in upoštevna za druge proizvode iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja, in sicer za: „farmacevtski, veterinarski proizvodi in sanitarni proizvodi; dietetske snovi za medicinsko uporabo, obliži; snovi za plombiranje zob in za zobne odtise“, ki se ne prodajajo v supermarketih, temveč v lekarnah, kjer naj vizualna podobnost ne bi bila pomembna.

14

Zato UUNT ocenjuje, da je za velik del proizvodov iz navedenega razreda 5 edina obrazložitev izpodbijane sodbe glede celovite presoje verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke, da „sta si nasprotujoča si znaka povprečno podobna, zlasti na vizualni ravni“. Taka utemeljitev pa naj bi bila preveč splošna in abstraktna in tako nezadostna za pojasnitev, zakaj bi lahko ta podobnost povprečne stopnje potrošnike zavedla glede porekla zadevnih proizvodov. UUNT zato ugotavlja pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane sodbe glede verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke.

15

Najprej je treba ugotoviti, da Isdin s svojim petim pritožbenim razlogom dejansko predlaga Sodišču, kot je pravilno poudaril UUNT, naj sankcionira pomanjkljivo obrazložitev Splošnega sodišča pri uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

16

V skladu s tem členom se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke znamka ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke v javnosti na ozemlju, na katerem je prejšnja znamka varovana.

17

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča v zvezi s tem izhaja, da pomeni verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali, glede na okoliščine, iz ekonomsko povezanih podjetij (glej sodbe z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C-334/05 P, ZOdl., str. I-4529, točka 33; z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C-193/06 P, točka 32, in z dne 16. junija 2011 v zadevi Union Investment Privatfonds proti UniCredito Italiano, C-317/10 P, ZOdl., str. I-5471, točka 53).

18

Obstoj verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke v javnosti je treba presojati celovito in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevnem primeru (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C-251/95, Recueil, str. I-6191, točka 22; ter zgoraj navedeni sodbi UUNT proti Shaker, točka 34, in Nestlé proti UUNT, točka 33).

19

V skladu s prav tako ustaljeno sodno prakso Sodišča mora biti celovita presoja verjetnosti zmede zaradi prejšnje znamke, kar zadeva vizualno, slušno ali pomensko podobnost zadevnih znamk, utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečen potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in se ne posveča preučevanju raznih podrobnosti (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe SABEL, točka 23; UUNT proti Shaker, točka 35, in Nestlé proti UUNT, točka 34).

20

Za presojo stopnje podobnosti med zadevnima znamkama je treba določiti predvsem njuno stopnjo vizualne, slušne in pomenske podobnosti ter glede na okoliščine primera presoditi pomen, ki ga je treba pripisati tem različnim elementom ob upoštevanju razreda zadevnih proizvodov ali storitev in okoliščin, v katerih se tržijo (zgoraj navedena sodba UUNT proti Shaker, točka 36, in sodba z dne 24. marca 2011 v zadevi Ferrero proti UUNT, C-552/09 P, ZOdl., str. I-2063, točka 85).

21

Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Splošno sodišče z obveznostjo obrazložitve sodb na podlagi členov 36 in 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ni zavezano k natančni obrazložitvi, ki bi izčrpno in drugemu za drugim sledila vsem razlogovanjem strank v sporu. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, na katere se je oprlo Splošno sodišče, Sodišču pa, da ima dovolj elementov za nadzor v okviru pritožbe (glej zlasti sodbo z dne 21. decembra 2011 v zadevi A2A proti Komisiji, C-320/09 P, točka 97).

22

V tej zadevi iz izpodbijane sodbe izhaja, zlasti iz točke 40, da je Splošno sodišče pri presoji stopnje podobnosti med zadevnima znamkama upoštevalo pogoje trženja, ki po njegovem mnenju prevladujejo glede hrane za dojenčke, obvezilnega materiala, dezinfekcijskih sredstev, pripravkov za uničevanje škodljivcev, pesticidov, fungicidov in herbicidov iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja.

23

Vendar tudi če se predpostavlja, da ti pogoji trženja dejansko prevladujejo za te proizvode, kar Isdin in UUNT podrobno izpodbijata, je treba ugotoviti, da taka presoja ne zajema drugih proizvodov iz razreda 5, ki jih zajema prijava zadevne znamke, kot to pravilno navajata Isdin in UUNT.

24

Iz točke 40 izpodbijane sodbe, ker se nanaša izključno na „velik del proizvodov iz razreda 5 (in sicer hrana za dojenčke, obvezilni material, dezinfekcijska sredstva, pripravki za uničevanje škodljivcev, fungicidi in herbicidi)“, namreč izhaja, da Splošno sodišče ni razširilo utemeljitve za tako naštete proizvode na druge proizvode iz navedenega razreda. Splošno sodišče pa je kljub temu razveljavilo sporno odločbo za vse proizvode iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja.

25

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da se mora preučitev razlogov za zavrnitev nanašati na vsakega od proizvodov ali storitev, za katerega se zahteva registracija znamke (glej v tem smislu sodbo z dne 15. februarja 2007 v zadevi BVBA Management, Training en Consultancy, C-239/05, ZOdl., str. I-1455, točka 34).

26

Sodišče pa je sicer priznalo, da je lahko obrazložitev splošna za vse zadevne proizvode ali storitve, kadar se za zavrnitev za vrsto ali skupino proizvodov ali storitev navaja enak razlog (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo BVBA Management, Training en Consultancy, točka 37, in sklep z dne 21. marca 2012 v zadevi Fidelio proti UUNT, C-87/11 P, točka 43).

27

Vendar se ta možnost nanaša le na proizvode in storitve, ki so medsebojno zadosti neposredno in konkretno povezani, in sicer toliko, da tvorijo dovolj homogeno kategorijo ali skupino proizvodov ali storitev. Le dejstvo, da so zadevni proizvodi ali storitve v istem razredu Nicejskega aranžmaja, zato ne zadostuje za sklep o taki homogenosti, saj je v teh razredih pogosto veliko različnih proizvodov ali storitev, ki niso nujno medsebojno povezani dovolj neposredno in konkretno (glej v tem smislu sklep z dne 18. marca 2010 v zadevi CFCMCEE proti UUNT, C-282/09 P, ZOdl., str. I-2395, točka 40).

28

Splošno sodišče je v tej zadevi sámo naredilo razliko med proizvodi iz istega razreda Nicejskega aranžmaja na podlagi njihovih pogojev trženja. Splošno sodišče pa mora obrazložiti svojo odločitev glede vsake skupine proizvodov, ki jih je oblikovalo znotraj tega razreda.

29

Glede na to, da taka obrazložitev ni podana glede proizvodov iz navedenega razreda 5, razen tistih, naštetih v točki 40 izpodbijane sodbe, in sicer hrane za dojenčke, obvezilnega materiala, dezinfekcijskih sredstev, pripravkov za uničevanje škodljivcev, pesticidov, fungicidov in herbicidov, ta sodba ne omogoča zadevnim osebam, da se seznanijo z razlogi, na katere je Splošno sodišče v zvezi s tem oprlo razveljavitev sporne odločbe, niti Sodišču ne poda zadostnih elementov za izvajanje nadzora v okviru zadevne pritožbe.

30

V teh okoliščinah je treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti druge pritožbene razloge, ki jih navaja Isdin v utemeljitev svoje pritožbe.

31

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča lahko to ob razveljavitvi odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču. V tej zadevi je treba ugotoviti, da stanje postopka še ne dovoljuje dokončne odločitve.

32

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču in pridržati odločitev o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: