Tožba, vložena 4. marca 2011 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-119/11)

2011/C 145/22

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Dintilhac in C. Soulay, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predloga tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija s to tožbo toženi stranki očita, da je od 1. januarja 2007 – za prihodke od vstopnin na premiere koncertov, ki potekajo v prostorih, kjer se lahko med nastopom strežejo okrepčila – uporabljala 2,10-odstotno stopnjo DDV namesto prejšnje 5,5-odstotne stopnje.

Tožeča stranka zatrjuje, da na podlagi člena 110 Direktive DDV države članice, ki so 1. januarja 1991 uporabljale nižje stopnje DDV, ki so bile nižje od najnižje stopnje 5 %, lahko te nižje stopnje nadalje uporabljajo. Vendar ta člen ne more državam članicam dovoliti, da uvajajo nova odstopanja ali razširjajo področje uporabe odstopanj, ki so obstajala 1. januarja 1991, po tem, ko so omejile tak obseg po tem datumu. In ravno za to je šlo v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka od 1. januarja 1997 zožila področje uporabe odstopanja, ki je 1. januarja 1991 obstajala na področju znižane stopnje DDV, ter je izrecno s tega področja izključila prihodke od premier, ki so izvirali od prodaje vstopnic „izključno za koncerte, ki potekajo v prostorih, kjer se lahko med nastopom strežejo okrepčila“. Francoska republika naj bi z razširitvijo področja uporabe odstopanja od Direktive torej kršila cilje slednje.

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).