1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj:

2

V členu 1 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 26) so navedeni ti cilji:

„Ta direktiva ureja zbiranje, čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz določenih industrijskih sektorjev. Cilj te direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi zgoraj navedenega odvajanja odpadne vode.“

3

V členu 2, točka 6, Direktive 91/271 je „1 PE (populacijski ekvivalent)“ opredeljen kot „organsko, biološko razgradljivo breme, ki ima petdnevno biokemijsko porabo kisika (BPK5) 60 g kisika na dan“.

4

Člen 5 te direktive določa:

„1.   Za namene iz odstavka 2 države članice do 31. decembra 1993 opredelijo občutljiva območja v skladu z merili, določenimi v Prilogi II.

2.   Države članice zagotovijo, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4, in sicer najkasneje do 31. decembra 1998 za vse aglomeracije s PE, večjim od 10.000.

[…]

4.   Zahtev za posamične čistilne naprave, določene v odstavku 2 in 3 zgoraj, pa ni treba izpolnjevati na občutljivih območjih, za katere se lahko izkaže, da znaša minimalni odstotek zmanjšanja celotne obremenitve komunalne odpadne vode, ki vstopa v vse čistilne naprave na tem območju, najmanj 75 % celotnega fosforja in najmanj 75 % celotnega dušika.

5.   Za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, postavljenih na zbiralnih področjih občutljivih območij, ki prispevajo k onesnaževanju teh območij, veljajo odstavki 2, 3 in 4.

V primerih, ko zgoraj navedena zbiralna področja ležijo delno ali v celoti v drugi državi članici, se uporablja člen 9.

[…]

8.   Državi članici za namene te direktive ni potrebno določiti občutljivih območij, če izvaja čiščenje po odstavkih 2, 3 in 4 na svojem celotnem ozemlju.“

5

Veliko vojvodstvo Luksemburg je v stališčih, predloženih Sodišču v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Luksemburgu, zatrdilo, da je bil nacionalni program dejavnosti za prenovitev komunalnih čistilnih naprav izveden zaradi spoštovanja nacionalnih določb o prenosu Direktive 91/271. Ta država članica je tako menila, da bi moral odstotek znižanja celotne obremenitve z dušikom doseči 75 % najpozneje leta 2008 po dokončanju posodobitve zadevnih čistilnih naprav.

6

Komisija pa je menila, da osem od enajstih aglomeracij ni bilo v skladu z Direktivo 91/271, ker je bil njihov PE večji od 10.000.

7

V zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Luksemburgu je Sodišče ugotovilo, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni uspelo dokazati, da minimalni odstotek zmanjšanja celotne obremenitve, ki vstopa v zadevne čistilne naprave, dosega 75 % celotnega dušika, ni izpolnilo obveznosti iz člena 5(4) Direktive 91/271.

8

Komisija je v okviru nadzora nad izvršitvijo zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu 6. decembra 2006 Veliko vojvodstvo Luksemburg pozvala, naj opiše ukrepe, sprejete za izvršitev te sodbe.

9

Z uradnim opominom z dne 27. marca 2007 je Komisija Velikemu vojvodstvu Luksemburg sporočila, da še ni prejela nikakršnega obvestila o ukrepih, ki naj bi jih ta država članica sprejela za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu. Veliko vojvodstvo Luksemburg je na ta uradni opomin odgovorilo 7. avgusta 2007.

10

Komisija je po tem odgovoru, ki ga je štela za nezadostnega, Velikemu vojvodstvu Luksemburg poslala obrazloženo mnenje. To je nanj odgovorilo v dopisih z dne 21. januarja 2008 in 23. decembra 2009.

11

Navedeni državi članici je bil 28. junija 2010 poslan dodatni uradni opomin, na katerega je ta odgovorila v dopisih z dne 17. septembra 2010, 12. maja 2011 in 28. junija 2011.

12

Komisija je na podlagi odgovorov, ki jih je predložilo Veliko vojvodstvo Luksemburg, menila, da to še vedno ni v celoti izvršilo zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu, ker šest čistilnih naprav, nameščenih v aglomeracijah s PE, večjim od 10.000, konec leta 2010 še vedno ni bilo v skladu z obveznostmi, navedenimi v členu 5(4) Direktive 91/271.

13

Ker je Komisija menila, da Veliko vojvodstvo Luksemburg ni v roku sprejelo ukrepov za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu, je vložila to tožbo.

14

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 16. aprila 2012 dovolil intervencijo Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v podporo predlogom Velikega vojvodstva Luksemburg.

15

Na obravnavi 24. aprila 2013 je bilo razvidno, da sta Komisija in Veliko vojvodstvo Luksemburg uporabljala različni metodi izračuna za izmero stopnje usklajenosti zadevnih čistilnih naprav.

16

Po navedbah Komisije Veliko vojvodstvo Luksemburg naprave, nameščene v mestu Luxembourg, ocenjuje na podlagi merila 15 mg celotnega dušika na liter, medtem ko je treba v skladu s tabelo 2 Priloge I k Direktivi 91/271 pri aglomeracijah s PE, večjim od 100.000, izpolnjevati merila 10 mg celotnega dušika na liter. Če bi se tako upoštevala merila, ki jih je uporabila Komisija, bi bile štiri naprave neskladne, Veliko vojvodstvo Luksemburg pa meni, da sta neskladni še dve napravi od šestih.

17

Na obravnavi je Veliko vojvodstvo Luksemburg namreč menilo, da zgolj dve napravi nista v skladu z določbami Direktive 91/271, in sicer napravi v Bonnevoieju in v Bleesbrucku. Glede prve od teh bi morala biti dela končana najpozneje leta 2014. Glede druge naprave agent te države članice ni mogel navesti natančnega datuma zaključka del, je pa dejal, da bi morala ta dela vsekakor trajati dlje, kot je predvideno za napravo v Bonnevoieju.

18

V zvezi z zatrjevano neizpolnitvijo obveznosti Komisija poudarja, da mora na podlagi člena 260(1) PDEU, kadar Sodišče ugotovi, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodbe DEU, ta država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. Glede roka, v katerem je treba izvršiti sodbo, Komisija navaja, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da zahteva interes takojšnje in enotne uporabe prava Unije, da se ta izvršitev začne takoj in se čim prej konča (sodba z dne 9. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, C-121/07, ZOdl., str. I-9159, točka 21 in navedena sodna praksa).

19

Veliko vojvodstvo Luksemburg opozarja na napredek stanja šestih zadevnih čistilnih naprav. Podalo je pojasnila glede šestih čistilnih naprav in očitanih kršitev.

20

Glede čistilne naprave Übersyren Veliko vojvodstvo Luksemburg pojasnjuje, da ta prejema odpadno vodo z letališča Luxembourg. Izjemno obilno sneženje decembra 2010 naj bi bilo razlog za nenavadno prekoračitev vrednosti za ta mesec zaradi količine proizvodov, uporabljenih za pluženje prog, voznih stez in letalskih ploščadi na eni strani ter za odstranitev ledu z letal pred njihovim vzletom na drugi. Neskladnost parametra „biokemične potrebe po kisiku“ naj bi izhajala iz uporabe velikih količin glikola kot sredstva za odstranitev ledu na krilih letal v tem obdobju. Prekoračitev mejne vrednosti za ta parameter naj ne bi vplivala na izločitev dušikovih snovi, tako da, v nasprotju s tem, na kar očitno namiguje Komisija, pri ugotovitvi, do katere so nacionalni organi lahko prišli na podlagi rezultatov analize, ni bilo neskladnosti.

21

Po mnenju Velikega vojvodstva Luksemburg so slabi rezultati zgolj decembra 2010 pripeljali do neskladnosti čistilne naprave Übersyren leta 2010, vendar je bilo delovanje te naprave, vsaj od leta 2003, v skladu z vrednostmi, predpisanimi z Direktivo 91/271. Do zdaj razvidne vrednosti za leto 2011 naj bi namreč potrjevale, da je šlo za izreden dogodek.

22

Glede čistilne naprave v Beggnu Veliko vojvodstvo Luksemburg poudarja, da je ta postaja začela obratovati v prvem polletju leta 2011 in da je daleč največja čistilna naprava v tej državi. Njena zmogljivost čiščenja 300.000 PE je trikrat večja od zmogljivosti druge največje naprave v državi in tudi zagotavlja čiščenje polovice obremenitve aglomeracije mesta Luxemburg. Rezultati se še naprej izboljšujejo in omogočajo potrditev ugotovitve, da je napeljava blizu dosega ravni zahtevanih rezultatov.

23

Zbrani izidi naprave v Hesperangeu prav tako kažejo, da so rezultati v skladu s predpisano ravnjo iz Direktive 91/271.

24

Zaradi izrednih vremenskih razmer pozimi leta 2010 je bilo gradbišče čistilne naprave v Merschu v rahli zamudi, tako da bi se moralo obratovanje prve faze, ki naj bi zagotovilo čiščenje zadostne količine za kritje trenutnih potreb, začeti v prvem četrtletju leta 2012, namesto v tretjem četrtletju leta 2011.

25

Po ponovnih pogajanjih z izbranim ponudnikom del je bilo naročilo del odstranitve kolektorja, ki mora zagotavljati pretok odpadne vode – ki se trenutno čisti v čistilni napravi v Bonnevoieju in prehaja do čistilne naprave v Beggnu – oddano v začetku oktobra 2011. Gradnja se je začela, rok za izvršitev del pa je 900 dni.

26

Veliko vojvodstvo Luksemburg nazadnje navaja, da je projekt razširitve in posodobitve čistilne naprave v Bleesbrucku v pripravi in bo vsekakor moral upoštevati izid še nedokončane študije presoje vplivov na okolje.

27

Končuje s pojasnilom, da čeprav mora biti sankcija sorazmerna in odvračalna, dela te države članice za uskladitev z zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Luksemburgu potekajo in jih ni mogoče pospešiti. Ne gre namreč zgolj za to, da poslanska zbornica sprejme akt, temveč za gradbena dela oziroma celo za spremembo in uskladitev z navedeno sodbo.

28

V skladu s členom 260(2) PDEU lahko Komisija, če meni, da zadevna država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, pri Sodišču, potem ko navedeni državi omogoči, da predloži stališča, vloži tožbo, pri čemer določi višino pavšalnega zneska ali periodične denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in je po mnenju Komisije primerna glede na okoliščine zadeve.

29

V zvezi s tem je datum, po katerem se presoja neizpolnitev obveznosti na podlagi člena 260(1) PDEU, dan izteka roka, ki je določen v uradnem opominu, izdanem na podlagi navedene določbe (sodbi z dne 11. decembra 2012 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑610/10, točka 67, in z dne 25. junija 2013 v zadevi Komisija proti Češki republiki, C‑241/11, točka 23).

30

V obravnavanem primeru Veliko vojvodstvo Luksemburg, kot je samo priznalo na obravnavi, vsaj glede dveh čistilnih naprav ni izpolnilo zahtev, določenih v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Luksemburgu. Zato ni sporno, da ob izteku dvomesečnega roka, potem ko je ta država članica prejela dodatni uradni opomin, naveden v točki 11 te sodbe, to je 28. avgusta 2010, ta država članica nikakor ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za celovito izpolnitev obveznosti iz navedene sodbe.

31

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu, ni izpolnilo obveznosti iz člena 260(1) PDEU.

32

Komisija Sodišču predlaga, naj Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo pavšalnega zneska v višini 1248 EUR, pomnoženega s številom dni od izdaje zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu do izdaje sodbe Sodišča v tem postopku oziroma do popolne uskladitve z navedeno sodbo, in dnevno denarno kazen v višini 11.340 EUR od dneva izdaje zadnjenavedene sodbe vse dokler ta država članica v celoti ne izvrši prve sodbe.

33

S sklicevanjem na smernice iz svojega obvestila z dne 13. decembra 2005 z naslovom „Izvajanje člena 228 Pogodbe ES“ (SEC(2005) 1658), kakor je bilo posodobljeno z obvestilom z dne 20. julija 2010 z naslovom „Izvajanje člena 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije – Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču v okviru postopkov kršitev“ (SEC (2010) 923/3), Komisija meni, da mora določitev finančnih sankcij temeljiti na teži kršitve, na njenem trajanju in na nujnosti zagotovitve odvračalnega učinka sankcije za preprečevanje ponovnih kršitev.

34

Najprej, Komisija glede teže kršitve predlaga uporabo sankcij, izračunanih na podlagi koeficienta teže kršitve 6 od 20, ob upoštevanju pomembnosti pravil Unije, ki so bila kršena, in sicer tistih iz direktive, katere namen je varovanje zdravja ljudi in okolja, ter učinkov neizvršitve zadevne sodbe na splošne in posebne interese, pa tudi obsežnost nevarnosti onesnaženja, ki izhaja iz te kršitve.

35

Dalje, Komisija glede merila trajanja kršitve trdi, da je treba višino pavšalnega zneska izračunati ob upoštevanju obdobja od izdaje zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu, katere izvršitev se zahteva, do datuma, ko je sprožila ta postopek pred Sodiščem, in sicer približno 59 mesecev, kar v skladu z njenim obvestilom z dne 13. decembra 2005 ustreza koeficientu trajanja 3.

36

Nazadnje, kar zadeva nujnost odvračalne sankcije, ki bi preprečevala ponovitev kršitve, je Komisija na podlagi obvestila z dne 20. julija 2010 faktor „n“, ki temelji na plačilni sposobnosti Velikega vojvodstva Luksemburg, določila na 1.

37

Veliko vojvodstvo Luksemburg tako v pisnem kot v ustnem odgovoru na tožbo zatrjuje, da bi morala biti prizadevanja in izboljšanja ter dela, potrebna za uskladitev z zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Luksemburgu, upoštevana pri presoji teže in celo trajanja neizpolnitve obveznosti. Ker uskladitve ni mogoče doseči zgolj z zakonodajnim aktom, ampak so zanjo potrebna načrtovanja in naročila, ki so razlog za nekatere zamude, ter dela, to namreč pomeni, da je usklajevanje nujno dolgotrajnejše, kot sprejetje zakonodajnega akta.

38

Veliko vojvodstvo Luksemburg dodaja, da bi bilo treba stopnjo teže kršitve presoditi v skladu s tem. Dolgotrajnejše usklajevanje v posameznem primeru po mnenju te države članice ne upravičuje nujno strožje presoje teže kršitve in torej naložitve višjega pavšalnega zneska.

39

Združeno kraljestvo meni, da mora Komisija pri obsežnih infrastrukturnih projektih, kakršni so v obravnavani zadevi, za izvršitev določiti razumni rok ob upoštevanju vseh parametrov, kot so načrtovanje projekta, njegova tehnična uresničitev ali narava predpisov, katerih spoštovanje je treba zagotoviti. Komisija bi morala po potrebi upoštevati tudi dogodke, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, kot so na primer naravne katastrofe. Med dejavnike, ki bi omogočali presojo razumnosti roka, naj bi spadali upravni in sodni postopki, določeni s pravom Unije in z nacionalnim pravom. Združeno kraljestvo nazadnje zatrjuje, da mora Komisija dokazati, da je obdobje, porabljeno za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, nerazumno.

40

Po mnenju Združenega kraljestva mora biti Komisija pripravljena zadevni državi članici določiti razumen rok ne samo za izvedbo minimalnih potrebnih del, ampak tudi za izvedbo projekta, ki je ambicioznejši in ugodnejši za okolje in ga država članica morda želi izvesti, da bi se uskladila s sodbo, izdano na podlagi člena 258 PDEU.

41

Ker je Sodišče ugotovilo, da se Veliko vojvodstvo Luksemburg ni uskladilo z zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Luksemburgu, katere izvršitev zahteva Komisija, lahko tej državi članici na podlagi člena 260(2), drugi pododstavek, PDEU naloži plačilo pavšalnega zneska ali periodične denarne kazni.

42

V zvezi s tem je datum, po katerem se presoja neizpolnitev obveznosti na podlagi člena 260(1) PDEU, dan izteka roka, ki je določen v uradnem opominu, izdanem na podlagi navedene določbe (zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Španiji, točka 67, in Komisija proti Češki republiki, točka 23). Če pa je bil postopek zaradi neizpolnitve obveznosti kot v obravnavanem primeru sprožen na podlagi člena 228(2) ES, je datum, po katerem se presoja neizpolnitev obveznosti, dan izteka roka, ki je določen v obrazloženem mnenju, izdanem pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, in sicer 1. december 2009 (glej v tem smislu sodbo z dne 17. novembra 2011 v zadevi Komisija proti Italiji, C-496/09, ZOdl. str. I-11483, točka 27).

43

V skladu z ustaljeno sodno prakso je naložitev periodične denarne kazni načeloma utemeljena le, če neizpolnitev obveznosti, ki izhaja iz neizvršitve predhodne sodbe Sodišča, traja do presoje dejanskega stanja s strani Sodišča (sodba z dne 19. decembra 2012 v zadevi Komisija proti Irski, C‑374/11, točka 33 in navedena sodna praksa).

44

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da ukrepi za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu v času te presoje in na dan obravnave še niso bili v celoti sprejeti.

45

V teh okoliščinah Sodišče meni, da je naložitev plačila periodične denarne kazni Velikemu vojvodstvu Luksemburg ustrezen finančni ukrep, da se zagotovi popolna izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu.

46

Opozoriti je treba, da Sodišče pri izvrševanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku na tem področju določi tako denarno kazen, da je ta po eni strani prilagojena okoliščinam in po drugi sorazmerna z ugotovljeno kršitvijo in s sposobnostjo plačila zadevne države članice (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Irski, točka 36 in navedena sodna praksa).

47

V okviru presoje Sodišča so merila, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev prisilne narave denarne kazni z namenom enotne in učinkovite uporabe prava Unije, načeloma trajanje kršitve, stopnja njene teže in sposobnost plačila zadevne države članice. Za uporabo teh meril mora Sodišče upoštevati zlasti posledice neizvršitve za zasebne in javne interese ter nujnost, s katero je treba zadevno državo članico spodbuditi k izpolnitvi obveznosti (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji, točka 119 in navedeno sodno prakso).

48

V obravnavanem primeru je treba poudariti, da Komisija predlaga, naj se pri izračunu zneska dnevne denarne kazni upošteva postopno zmanjšanje števila neusklajenih PE, to je tistih, ki niso bili zbrani ali očiščeni oziroma niso bili očiščeni zadostno. To bi omogočilo upoštevanje napredka Velikega vojvodstva Luksemburg pri izvrševanju zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu in načela sorazmernosti.

49

Komisija v tožbi predlaga prilagoditev sistema izračuna periodične denarne kazni cilju, da se Velikega vojvodstva Luksemburg ne kaznuje z naložitvijo plačila za kršitev, ki jo je ugotovilo Sodišče in je v obdobju, potrebnem za dokaz zadevne uskladitve, prenehala, to pomeni, če se po izteku tega obdobja izkaže, da je bilo uporabljeno čiščenje v navedenem obdobju v skladu z Direktivo 91/271.

50

V tem smislu Komisija predlaga, naj se v izračun zneska periodične denarne kazni za šest mesecev ne vključi skupno število PE, na katere se nanaša terciarno čiščenje. Ob izteku teh šestih mesecev se bo, prvič, če bodo izidi glede pogostosti vzorčenja in pravilnih vrednosti v skladu z Direktivo 91/271, štelo, da čistilna naprava uporablja skladno čiščenje in bodo ustrezajoči PE dokončno umaknjeni iz izračuna periodične denarne kazni. Drugič, če bodo izidi za šest mesecev pokazali, da delovanje čistilne naprave ni skladno, bodo ustrezni PE ponovno vključeni v izračun periodične denarne kazni. Nazadnje in tretjič, ob povprečnih rezultatih, ki pa lahko v dvanajstih mesecih postanejo skladni, kot je navedeno v Direktivi 91/271, se lahko določi nova šestmesečna prekinitev. Če ne bo potrjene neskladnosti, bodo ustrezni PE ponovno vključeni v izračun denarne kazni in bodo torej dolgovani za celotno dvanajstmesečno obdobje prekinitve.

51

Čeprav so se po navedbah Velikega vojvodstva Luksemburg zavrnitve neusklajenih PE v Luksemburgu v letu 2011 res zmanjšale, zaradi česar se je stopnja neusklajenosti (glede PE) znižala s 64 % na 21 %, je treba obteževalne okoliščine, ki jih je ugotovila Komisija, kljub temu upoštevati.

52

Na prvem mestu, kot je ugotovila Komisija, je od izdaje zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu minilo več kot pet let. Veliko vojvodstvo Luksemburg je do danes imelo več kot dovolj časa za popolno izvršitev te sodbe, saj je Direktiva 91/271 sprva določala pet let za izpolnitev v njej navedenih obveznosti.

53

Na drugem mestu, luksemburški organi so s tem, da so celotno nacionalno ozemlje označili kot „občutljivo območje“, presodili, da je pojav evtrofikacije kratkoročno že vplival ali bi lahko vplival na vodna telesa površinskih voda. Na podlagi te označbe, ki je bila potrjena v dopisu iz leta 1999, je mogoče sklepati, da Veliko vojvodstvo Luksemburg ni moglo spregledati nujnosti začetka del, ki bi omogočila uskladitev njegovih čistilnih naprav s pravom Unije, vsaj od leta 1999.

54

V obravnavanem primeru se denarne kazni ne sme odložiti ali zmanjšati dokler Veliko vojvodstvo Luksemburg ne sprejme vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu in s tem za izpolnitev obveznosti, določenih v Direktivi 91/271.

55

Vendar je treba ugotoviti, da se z naložitvijo zneska, kakršnega predlaga Komisija, ne bi dovolj upoštevalo tega, da je Veliko vojvodstvo Luksemburg že izpolnilo velik del svojih obveznosti, tako da taka naložitev ne bi bila sorazmerna.

56

Sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin te zadeve meni, da je naložitev dnevne denarne kazni v višini 2800 EUR od dneva izdaje te sodbe do dneva, ko se bo Veliko vojvodstvo Luksemburg uskladilo z zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Luksemburgu, primerna za doseg njene izvršitve.

57

Najprej je treba opozoriti, da naložitev plačila pavšalnega zneska temelji predvsem na presoji posledic neizpolnitve obveznosti zadevne države članice za zasebne in javne interese, zlasti če se je neizpolnitev obveznosti nadaljevala dlje časa po izdaji sodbe, s katero je bila prvotno ugotovljena (zgoraj navedena sodba Komisija proti Češki republiki, točka 40 in navedena sodna praksa).

58

Poleg tega mora biti možnost take naložitve in naložitev morebitnega plačila pavšalnega zneska v vsakem posamičnem primeru odvisna od vseh upoštevnih dejavnikov, ki se nanašajo tako na značilnosti ugotovljene neizpolnitve obveznosti kot na ravnanje zadevne države članice, na katero se nanaša postopek, ki se je začel na podlagi člena 260 PDEU (zgoraj navedena sodba Komisija proti Češki republiki, točka 41).

59

Ta člen v zvezi s tem podeljuje Sodišču široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da odloči, ali je tako sankcijo treba naložiti, in po potrebi določi njeno višino. Natančneje, naložitev pavšalnega zneska državi članici ne sme biti samodejna (zgoraj navedena sodba Komisija proti Češki republiki, točka 42).

60

Pri tem predlogi Komisije Sodišča ne zavezujejo in so zgolj napotek (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Češki republiki, točka 43).

61

Glede stališč Velikega vojvodstva Luksemburg in Združenega kraljestva, da mora Komisija v okviru obsežnih infrastrukturnih načrtov, kakršni so ti, ki so predmet obravnavane zadeve, na podlagi obsega in težavnosti izvedbe teh načrtov določiti razumen rok za izvršitev, pri čemer bi se trajanje kršitve začelo presojati šele po poteku tega roka, je treba ugotoviti, da je treba naravo, zapletenost, stroške in trajanje izvedbe navedenih načrtov s strani obsojene države članice upoštevati tako pri presoji nujnosti naložitve pavšalnega zneska kot pri določitvi njegove višine.

62

Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da Veliko vojvodstvo Luksemburg trenutno izvaja velike naložbe in si močno prizadeva za izvršitev zgoraj navedene sodbe Komisija proti Luksemburgu. Komisija je poleg tega poudarila, da se je po izdaji te sodbe število aglomeracij, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 5(4) Direktive 91/271, zmanjšalo na šest od dvanajstih obstoječih aglomeracij.

63

Čeprav ne gre spregledati tega očitnega prizadevanja za naložbe, je treba tudi poudariti, da je Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da je v skladu s členom 5(1) navedene direktive in s Prilogo II k tej direktivi svoje celotno ozemlje označilo za „občutljivo območje“, priznalo nujnost večjega varstva okolja na svojem ozemlju. Neobstoj čiščenja komunalne odpadne vode pa pomeni posebej velik poseg v okolje.

64

Poleg tega je treba opozoriti, da je neizpolnjevanje obveznosti, ugotovljeno v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Luksemburgu, trajalo približno sedem let, kar je pretirano, čeprav je treba priznati, da je bilo za izvršitev potrebnih več let in da je treba šteti, da je bila ta sodba v znatnem delu že izvršena.

65

Zato Sodišče ob upoštevanju prekomernega trajanja kršitve meni, da je v tej zadevi upravičeno, da se Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo pavšalnega zneska.

66

Na podlagi navedenih dejavnikov Sodišče meni, da je s tem, da se pavšalni znesek, ki ga bo moralo plačati Veliko vojvodstvo Luksemburg, določi na 2.000.000 EUR, opravljena pravilna presoja okoliščin primera.

67

Zato je treba Velikemu vojvodstvu Luksemburg naložiti, naj Komisiji na račun „Lastna sredstva Evropske unije“ plača pavšalni znesek 2.000.000 EUR.

68

V skladu s členom 138(1) Poslovnika se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. Ker je Komisija predlagala naložitev stroškov Velikemu vojvodstvu Luksemburg in ker je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, se temu naloži plačilo stroškov. V skladu s členom 140(1) Poslovnika, ki določa, da države članice, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške, je treba odločiti, da Združeno Kraljestvo nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: