1

Družbi Helena Rubinstein SNC (v nadaljevanju: Helena Rubinstein) in L’Oréal SA (v nadaljevanju: L’Oréal) predlagata razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2010 v združenih zadevah Rubinstein in L’Oréal proti UUNT – Allergan (BOTOLIST in BOTOCYL) (T-345/08 in T-357/08, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je bila v zadevi T-345/08 zavrnjena tožba za razveljavitev, ki jo je družba Helena Rubinstein vložila zoper odločbo prvega odbora za pritožbe na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 28. maja 2008 (zadeva R 863/2007-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Allergan Inc. in Helena Rubinstein, in s katero je bila v zadevi T-357/08 zavrnjena tožba za razveljavitev, ki jo je družba L’Oréal vložila zoper odločbo prvega odbora UUNT za pritožbe z dne 5. junija 2008 (zadeva R 865/2007-1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Allergan Inc. in L’Oréal (v nadaljevanju: sporni odločbi).

2

Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1), ki je začela veljati 13. aprila 2009. Vendar se glede na čas dejanskega stanja v tem sporu uporablja Uredba št. 40/94.

3

Člen 8 Uredbe št. 40/94 z naslovom „Relativni razlogi za zavrnitev“ v odstavku 5 določa:

„Poleg tega znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja znamka, če prejšnja znamka Skupnosti uživa ugled v Skupnosti in če ima prejšnja nacionalna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga [nepošteno] izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke.“

4

Člen 52 te uredbe z naslovom „Relativni razlogi za ničnost“ v odstavku 1(a) določa, da se znamka Skupnosti razglasi za nično na zahtevo, vloženo pri UUNT, „če obstaja prejšnja znamka iz člena 8(2) in so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 ali odstavka 5 istega člena“.

5

Člen 63 Uredbe št. 40/94 z naslovom „Tožbe pri Sodišču“ v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.   Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pri Sodišču.

2.   Tožba se lahko vloži zaradi kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali kateregakoli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3.   Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.“

6

Člen 73 iste uredbe določa, da so odločbe UUNT obrazložene in lahko temeljijo le na razlogih, o katerih so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.

7

Člen 115(2) Uredbe št. 40/94 določa, da so jeziki UUNT angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina in španščina. Odstavek 5 tega člena določa, da se ugovor in zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti vložijo v enem od jezikov UUNT.

8

Pravilo 38(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189) določa:

„Če dokazila v podporo zahtevi niso vložena v jeziku, ki se uporablja v postopku za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti, vložnik zahteve vloži prevod teh dokazil v ta jezik v roku dveh mesecev po vložitvi takšnih dokazil.“

9

Družba Helena Rubinstein je 6. maja 2002 v skladu z Uredbo št. 40/94 pri UUNT vložila zahtevo za registracijo besednega znaka „BOTOLIST“ kot znamke Skupnosti. Družba L’Oréal je 19. julija 2002 vložila podobno zahtevo glede besednega znaka „BOTOCYL“.

10

Proizvodi, za katere sta bili zahtevani registraciji, spadajo v razred 3 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „parfumi, toaletne vode; kopalni geli in soli, razen za medicinske namene; toaletna mila; dezodoranti za osebno rabo; kozmetična sredstva, zlasti kreme, mleka, losjoni, geli in pudri za obraz, telo in roke; mleka, geli in olja za sončenje in po sončenju (kozmetični); sredstva za ličenje; šamponi; geli, pene, balzami in aerosoli za oblikovanje in nego las; laki za lase; barve za lase in pripravki za razbarvanje las; sredstva za onduliranje in oblikovanje las; eterična olja“.

11

Znamki Skupnosti BOTOLIST in BOTOCYL (v nadaljevanju skupaj: sporni znamki) sta bili registrirani 14. oktobra in 19. novembra 2003.

12

Družba Allergan Inc. (v nadaljevanju: Allergan) je 2. februarja 2005 vložila zahtevo za razveljavitev spornih znamk za proizvode iz točke 10 te sodbe.

13

Zahtevi za ugotovitev ničnosti sta temeljili na obstoju več prejšnjih skupnostnih in nacionalnih figurativnih in besednih znamk, ki so se nanašale na znak „BOTOX“ in so bile registrirane med drugim za proizvode iz razreda 5 zgoraj navedenega Nicejskega aranžmaja ter so ustrezale temu opisu: „farmacevtski proizvodi za terapijo nevroloških motenj, mišično distonijo, motnje avtonomnega živčnega sistema, glavobole, gube, hiperhidrozo, športne poškodbe, cerebralno paralizo, krče, tresavico in bolečine“. Najstarejša od teh znamk je bila registrirana 12. aprila 1991, najnovejša pa 7. avgusta 2003.

14

V podporo omenjenima zahtevama za ugotovitev ničnosti so bili navedeni razlogi iz člena 52(1)(a) Uredbe št. 40/94 v povezavi s členom 8(1)(b) ter členom 8(4) in (5) navedene uredbe.

15

Oddelek za ničnost je z odločbama z dne 28. marca in 4. aprila 2007 obe zahtevi za ugotovitev ničnosti zavrnil.

16

Družba Allergan je 1. junija 2007 pri UUNT vložila pritožbo zoper obe odločbi oddelka za ničnost.

17

Prvi odbor UUNT za pritožbe je s spornima odločbama tema pritožbama ugodil. Menil je zlasti, da čeprav sporni znamki ne ustvarjata zmede glede „prejšnje znamke“, sta bili zahtevi za ugotovitev ničnosti, ki temeljita na členu 8(5) Uredbe št. 40/94, utemeljeni.

18

Družbi Helena Rubinstein in L’Oréal sta 22. avgusta in 1. septembra 2008 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razveljavitev odločb UUNT z dne 28. maja 2008 in z dne 5. junija 2008.

19

S sklepom predsednika tretjega senata Splošnega sodišča z dne 11. maja 2010 sta bili zadevi T-345/08 in T-357/08 združeni za ustni postopek in izdajo sodbe.

20

Pritožnici sta v utemeljitev tožbe v vsaki od zadev navedli dva enaka tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 8(5) Uredbe št. 40/94, drugi pa na kršitev člena 73 iste uredbe.

21

Splošno sodišče je v zvezi s prvim tožbenim razlogom v točkah od 38 do 41 izpodbijane sodbe v okviru uvodnih ugotovitev navedlo, da sta zahtevi za ugotovitev ničnosti temeljili na obstoju več prejšnjih skupnostnih in nacionalnih figurativnih in besednih znamk, ki so se nanašale na znak „BOTOX“, od katerih je bila večina registrirana pred vložitvijo zahteve za registracijo znamk BOTOLIST in BOTOCYL, to je 6. maja in 19. julija 2002.

22

Splošno sodišče je ugotovilo, da se je odbor za pritožbe „oddaljil od stališča oddelka za ničnost, ki se je v svoji odločbi oprl le na registracijo prejšnje znamke Skupnosti št. 2015832 za figurativni znak BOTOX, in ugotovil, da so figurativne znamke in besedne znamke BOTOX, registrirane pred 6. majem 2002, pridobile ugled ne glede na to, ali so znamke Skupnosti ali nacionalne znamke“. Po mnenju Splošnega sodišča je to stališče odbora za pritožbe mogoče ponazoriti s tem, da se v spornih odločbah ni skliceval na figurativni element znamke Skupnosti BOTOX.

23

Splošno sodišče je v teh okoliščinah v točki 40 izpodbijane sodbe menilo, da lahko preuči le dve prejšnji nacionalni znamki, ki sta bili registrirani 14. decembra 2000 v Združenem kraljestvu za terapijo proti gubam in vsebujeta znak „BOTOX“ (v nadaljevanju: prejšnji znamki), saj gre za ozemlje, za katero je družba Allergan predložila največ dokazov, in ker to, da se v državi članici ugotovi en relativni razlog za zavrnitev, zadošča za utemeljitev uporabe člena 8(5) Uredbe št. 40/94.

24

Splošno sodišče je tako v točki 41 izpodbijane sodbe pojasnilo, da bo preverilo, ali so pogoji za uporabo te določbe v obravnavani zadevi izpolnjeni, in sicer, prvič, „ali [prejšnji znamki] uživata ugled v Združenem kraljestvu“, drugič, „ali sta [sporni] znamki podobni tema prejšnjima znamkama“, in nazadnje, tretjič, „ali bi uporaba [spornih] znamk brez upravičenega razloga nepošteno izkoristila ali oškodovala razlikovalni učinek ali ugled prejšnjih znamk“. Dodaja, da so ti pogoji kumulativni, torej neizpolnitev enega od njih povzroči, da določb člena 8(5) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti.

25

Prvič, kar zadeva ugled prejšnjih znamk, je Splošno sodišče v točkah od 46 do 63 izpodbijane sodbe preučilo različne dokaze, ki jih je družba Allergan predložila v utemeljitev zahtev za ugotovitev ničnosti in pritožb pri odboru za pritožbe, in sicer obseg prodaje proizvodov, ki so se od leta 1999 do leta 2003 tržili pod znamko BOTOX v štirinajstih državah članicah, oglaševanje te znamke v člankih, ki so bili v angleščini objavljeni v znanstvenih revijah med letoma 1999 in 2001, pogosto pojavljanje proizvodov, ki se tržijo pod navedeno znamko, v medijih od leta 2001, zlasti v angleškem tisku, vpis besede „BOTOX“ v več slovarjev angleškega jezika, v katerih naj bi bila ta beseda priznana kot znamka, odločbo United Kingdom Intellectual Property Office z dne 26. aprila 2005, s katero je bilo odločeno o zahtevi za ugotovitev ničnosti registracije znamke BOTOMASK v Združenem kraljestvu za kozmetične proizvode, ter izjavo vodstvenega delavca družbe Allergan in tržno raziskavo, opravljeno septembra in oktobra leta 2004 v Združenem kraljestvu.

26

Kar zadeva, natančneje, dopustnost člankov iz tiskanih medijev, napisanih v angleščini, ki sta jo pritožnici prerekali pred Splošnim sodiščem, ker so bili objavljeni po vložitvi zahtev za registracijo spornih znamk, je Splošno sodišče v točki 52 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso, po kateri „kljub temu, da je treba ugled prejšnje znamke ugotoviti na dan vložitve prijave sporne znamke, pa dokumentom s poznejšim datumom od tega datuma ni mogoče odvzeti dokazne vrednosti, če je na podlagi njih mogoče sklepati na položaj, kot je bil na ta dan“.

27

Splošno sodišče je v točki 54 navedene sodbe tudi zavrnilo argumente pritožnic v zvezi z nedopustnostjo člankov, objavljenih v znanstvenih in splošnih revijah, ker niso bile prevedene v francoščino, ki je jezik postopka pri UUNT. Menilo je, da ravno obstoj teh člankov pomeni „upošteven element za dokaz ugleda znamke BOTOX pri širši javnosti ne glede na [njeno] pozitivno ali negativno vsebino“.

28

Splošno sodišče je argument pritožnic v zvezi z nedopustnostjo odločbe United Kingdom Intellectual Property Office z dne 26. aprila 2005, ker je bila ta odločba poznejša od vložitve zahtev za registracijo spornih znamk, zavrnilo, pri tem pa se je sklicevalo na sodno prakso, navedeno v točki 52 izpodbijane sodbe.

29

Kar zadeva, dalje, argument pritožnic glede nedopustnosti izjave vodstvenega delavca družbe Allergan in tržne raziskave, ker sta bila ta elementa prvič predložena pri odboru za pritožbe, je Splošno sodišče v točki 62 navedene sodbe opozorilo, da v skladu s členom 74(2) Uredbe št. 40/94 „[UUNT] lahko spregleda [ne upošteva] dejstva, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času“, tako da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico. Razsodilo je, da je ob neobstoju izrecne odločitve odbora za pritožbe glede dopustnosti teh dokazov ta implicitno, vendar nujno menil, da so dopustni.

30

Splošno sodišče je v točki 64 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ob upoštevanju dokazov, ki jih je predložila družba Allergan, odbor za pritožbe z ugotovitvijo, da je znamka BOTOX na dan vložitve zahtev za registracijo spornih znamk v Združenem kraljestvu uživala ugled, kar zadeva „farmacevtske proizvode za terapijo proti gubam“, ni kršil člena 8(5) Uredbe št. 40/94.

31

Drugič, kar zadeva podobnost zadevnih znamk, je Splošno sodišče v točkah od 64 do 79 izpodbijane sodbe preverilo, ali je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ker je menil, da glede prejšnjih znamk in spornih znamk obstaja neka stopnja podobnosti, zaradi katere javnost vzpostavi zvezo med tema znamkama.

32

Splošno sodišče je v bistvu potrdilo razlogovanje odbora za pritožbe, ki je za presojo podobnosti med zadevnima znamkama upošteval okoliščino, da jima je skupna predpona „boto“. Splošno sodišče v nasprotju z zatrjevanjem pritožnic meni, da zlog „bot“ nima posebnega pomena in ne napotuje na učinkovino farmacevtskega proizvoda, ki ga prodaja družba Allergan, to je botulinum toksin. Spomnilo je še, da ni bil naveden noben razlog, ki bi omogočal razumeti, zakaj bi bilo treba temu zlogu dati prednost pred predpono „boto“, ki jo je upošteval odbor za pritožbe.

33

Splošno sodišče je menilo, da tudi če bi bilo mogoče znak „BOTOX“ kot napotilo na učinkovino farmacevtskega proizvoda razstaviti na „bo“ za „botulinum“ in „tox“ za „toksin“, bi ta znak vsaj v Združenem kraljestvu pridobil razlikovalni učinek, svojstven ali z uporabo.

34

Splošno sodišče je v točki 76 izpodbijane sodbe ugotovilo tudi, da „velikost tržnega deleža BOTOXA v Združenem kraljestvu, 74,3 % leta 2003, in stopnja poznanosti znamke pri 75 % specializirane javnosti, navajene na farmacevtske terapije proti gubam, zadošča za potrditev obstoja znatne stopnje razpoznavnosti na trgu“.

35

Po mnenju Splošnega sodišča je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da proizvodi, na katere se nanašajo zadevne znamke, čeprav so različni, spadajo v „sosednja tržna sektorja“, ker družba Allergan trži farmacevtske proizvode za terapijo proti gubam, pritožnici pa kozmetične proizvode.

36

Splošno sodišče je zato ugotovilo, da je odbor za pritožbe pravilno menil, da bo upoštevna javnost še pred povezavo z „botulinumom“ samoumevno pripeljana do vzpostavitve zveze med spornima znamkama in ugledno znamko BOTOX.

37

Tretjič, kar zadeva presojo učinkov uporabe spornih znamk na prejšnji znamki, je Splošno sodišče v točki 81 izpodbijane sodbe opozorilo, da glede tega obstajajo tri vrste nevarnosti. Tako lahko, najprej, uporaba znamke, za katero je zahtevana registracija, brez upravičenega razloga škoduje razlikovalnemu učinku prejšnje znamke. Dalje, ta uporaba lahko škoduje tudi ugledu prejšnje znamke. Nazadnje, imetnik prijavljene znamke lahko nepošteno izkoristi razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke. Za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 40/94 zadošča, da obstaja le ena od teh treh nevarnosti.

38

Splošno sodišče pa je v točki 87 izpodbijane sodbe – ob siceršnjem priznanju, da je bil odbor za pritožbe pri določitvi učinkov uporabe spornih znamk precej jedrnat – navedel, da je bil razlog, ki ga je za to pomanjkljivost navedel odbor za pritožbe, namreč, da bo upoštevna javnost obvezno povezala nasprotujoči si znamki, med upravnim postopkom in pred Splošnim sodiščem predmet temeljite obravnave.

39

Splošno sodišče je v točki 88 izpodbijane sodbe posebej omenilo argument družbe Allergan, da je namen spornih znamk dejansko izkoristiti razlikovalni učinek in ugled, ki ga je znamka BOTOX pridobila na področju terapije proti gubam, kar bo vplivalo na zmanjšanje vrednosti te znamke. Po mnenju Splošnega sodišča sta ti nevarnosti dovolj resni in resnični, da se upraviči uporaba člena 8(5) Uredbe št. 40/94. Splošno sodišče je poudarilo, da sta pritožnici na obravnavi priznali, da čeprav njuni proizvodi ne vsebujejo botulinum toksina, sta vseeno želeli izkoristiti podobo, ki se povezuje s tem proizvodom in ki jo ima znamka BOTOX, ki je v tem pogledu edinstvena znamka.

40

Splošno sodišče je tako v celoti zavrnilo prvi tožbeni razlog.

41

V zvezi z drugim tožbenim razlogom je Splošno sodišče v točki 93 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe v spornih odločbah navedel obrazložitev, iz katere je mogoče razbrati, zakaj ima znamka BOTOX ugled.

42

V točki 94 izpodbijane sodbe je menilo, da sporni odločbi vsebujeta zadostno obrazložitev glede učinkov nepoštene uporabe spornih znamk brez upravičenega razloga, ki je morala pritožnicam omogočiti, da imata na voljo podatke, upoštevne za izpodbijanje razlogov odbora za pritožbe pred Splošnim sodiščem.

43

Splošno sodišče je zato drugi tožbeni razlog in tožbo v celoti zavrnilo.

44

Pritožnici s pritožbo Sodišču predlagata, naj:

45

UUNT in družba Allergan Sodišču predlagata, naj pritožbo zavrne in pritožnicama naloži plačilo stroškov.

46

Pritožnici se v utemeljitev pritožbe sklicujeta na štiri pritožbene razloge. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 52(1) in 8(5) Uredbe št. 40/94. Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom zatrjujeta, da je Splošno sodišče kršilo člen 115 Uredbe št. 40/94 v povezavi s pravilom 38(2) Uredbe št. 2868/95. Tretji in četrti pritožbeni razlog se nanašata na kršitev členov 63 in 73 Uredbe št. 40/94.

47

Prvi pritožbeni razlog ima štiri dele.

48

Pritožnici s prvim delom prvega pritožbenega razloga zatrjujeta, da je Splošno sodišče, ker je menilo, da je preizkus zahteve za ugotovitev ničnosti mogoče opraviti ob upoštevanju dveh prejšnjih znamk, ki sta bili registrirani v Združenem kraljestvu in ki nista podlaga za sporni odločbi, napačno uporabilo pravo. Odbor UUNT za pritožbe naj bi svoji odločbi oprl le na prejšnjo znamko Skupnosti št. 2015832, ki je sestavljena iz figurativnega znaka „BOTOX“.

49

UUNT in družba Allergan trdita, da je treba prvi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen, ker se odbor za pritožbe v spornih odločbah ni izrecno skliceval na registracijo te prejšnje figurativne znamke Skupnosti.

50

Splošno sodišče je v točki 38 izpodbijane sodbe ugotovilo, da zahtevi za ugotovitev ničnosti, ki ju je vložila družba Allergan, temeljita na več figurativnih in besednih znamkah Skupnosti in nacionalnih znamkah, ki vsebujejo znak „BOTOX“ in od katerih je bila večina registrirana pred vložitvijo zahtev za registracijo znamk BOTOLIST in BOTOCYL 6. maja in 19. julija 2002. Splošno sodišče se je glede tega sklicevalo na točko 2 spornih odločb, v katerem so naštete te znamke.

51

Splošno sodišče je v točki 39 izpodbijane sodbe razsodilo, da odbor za pritožbe ni sledil pristopu oddelka za ničnost, ki je svoji odločbi oprl le na registracijo prejšnje znamke Skupnosti št. 2015832, in da je menil, da so ugled pridobile tako figurativne znamke kot besedne znamke BOTOX, registrirane pred 6. majem 2002, ne glede na to, ali so znamke Skupnosti ali nacionalne znamke. Splošno sodišče je tudi navedlo, da je ta pristop odbora za pritožbe mogoče ponazoriti s tem, da se v spornih odločbah ni skliceval na figurativni element prejšnje znamke Skupnosti št. 2015832.

52

Ob upoštevanju teh različnih dejavnikov je lahko Splošno sodišče legitimno preučilo le prejšnji nacionalni znamki, ki sta bili registrirani 14. decembra 2000 v Združenem kraljestvu za terapijo proti gubam, saj gre za ozemlje, za katero je družba Allergan predložila največ dokazov.

53

Ugotoviti je še treba, da pritožnici le na splošno navajata, da sta tako odbor za pritožbe kot oddelek za ničnost presojo utemeljila le na eni prejšnji figurativni znamki Skupnosti, ne da bi navedla kakršno koli trditev, ki bi lahko podprla njuno argumentacijo.

54

Torej je treba prvi del prvega pritožbenega razloga zavrniti.

55

Pritožnici z drugim delom prvega pritožbenega razloga menita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da sta prejšnji znamki ugledni.

56

Čeprav pritožnici sicer ne izpodbijata presoje Splošnega sodišča glede upoštevne javnosti, in sicer, da to javnost sestavljajo širša javnost in zdravstveni strokovnjaki, vseeno zatrjujeta, da ni opravilo nobene posebne analize glede obstoja ugleda navedenih znamk pri vsaki od dveh kategorij oseb, ki sestavljata upoštevno javnost.

57

Glede upoštevnega ozemlja naj izpodbijana sodba ne bi vsebovala nobene navedbe v zvezi z ozemljem, za katero naj bi se domnevalo, da prejšnje znamke na njem uživajo ugled.

58

Pritožnici v zvezi z dokazom ugleda izpodbijata dokazno vrednost nekaterih dokazov, ki jih je predložila družba Allergan, in sicer obsega prodaje proizvodov, ki so se tržili pod znamko BOTOX in so navedeni v točkah 46 in 47 izpodbijane sodbe, in oglaševanja znamke BOTOX v znanstvenih revijah, predstavljenih v točkah 48 in 49 navedene sodbe. Kar zadeva pogosto medijsko pojavljanje navedenih proizvodov, omenjeno v točkah od 50 do 54 navedene sodbe, trdijo, da je Splošno sodišče izkrivilo ta dokaz, saj ta ni bil podprt z dokazom distribucije teh dnevnikov ali revij, v katerih so bili objavljeni članki glede proizvodov, trženih pod znamko BOTOX, v Združenem kraljestvu. Menita, da presoja Splošnega sodišča v točkah 55 in 56 izpodbijane sodbe v zvezi z vpisom izraza „BOTOX“ v več slovarjev temelji na izkrivljanju dejstev. Pritožnici menita še, da je Splošno sodišče v točkah od 60 do 63 izpodbijane izkrivilo dokaze, ki se nanašajo na tržno raziskavo, ki je bila opravljena septembra in oktobra leta 2004 v Združenem kraljestvu. V zvezi s tem izpodbijata upoštevnost te raziskave, ker ta ne vsebuje elementov, ki bi jih morala predložiti družba Allergan in ki bi dokazovali zvezo med podatki iz te raziskave in položajem, ki je obstajal na dan vložitve zahteve za registracijo spornih znamk.

59

Pritožnici v zvezi z odločbo United Kingdom Intellectual Property Office z dne 26. aprila 2005 menita, da bi Splošno sodišče moralo ta dokaz razglasiti za nedopusten, ker se nanaša na drug spor, v katerem nista stranki.

60

UUNT meni, da je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot delno nedopusten in delno neutemeljen.

61

Prvič, kar zadeva stopnjo poznanosti prejšnjih znamk pri vsaki od kategorij oseb, ki sestavljata upoštevno javnost, UUNT trdi, da je treba za vsako znamko, ki uživa ugled pri širši javnosti, domnevati, da jo strokovnjaki poznajo.

62

Drugič, kar zadeva upoštevno ozemlje, UUNT meni, da je Splošno sodišče s tem, da je preučitev omejilo na dve prejšnji znamki, registrirani v Združenem kraljestvu, jasno pokazalo, da je upoštevno ozemlje Združeno kraljestvo.

63

Tretjič, kar zadeva dokaz ugleda, UUNT in družba Allergan trdita, da so argumenti pritožnic napačni, ker je njihov namen izpodbijanje dokazne vrednosti vseh dokazov, te dokaze pa je treba presoditi kot celoto, in da niso dopustni, ker se nanašajo na dejanska vprašanja.

64

Na prvem mestu je treba ugotoviti, da trditev pritožnic v zvezi z domnevno napačno uporabo prava s strani Splošnega sodišča, kar zadeva ugled prejšnjih znamk pri kategorijah oseb, ki sestavljata upoštevno javnost, temelji na napačni razlagi izpodbijane sodbe.

65

Iz točk 48, 49 in 54 izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je Splošno sodišče kot dokaze, ki naj bi dokazovali ugled prejšnjih znamk, preučilo oglaševanje znamke BOTOX, med drugim z objavo člankov, napisanih v angleščini, ki so bili izdani v znanstvenih revijah, namenjenih prav zdravnikom, in v splošnem tisku.

66

Dalje, kot je navedel UUNT, če znamka uživa ugled pri širši javnosti, je treba načeloma domnevati, da jo strokovnjaki poznajo. Zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je ugled znamke BOTOX pri splošni javnosti zaradi pogostega medijskega pojavljanja proizvodov, ki se tržijo pod to znamko, ali zaradi vpisa izraza „BOTOX“ v slovarje angleškega jezika ostal pri zdravstvenih strokovnjakih nepoznan.

67

Tako Splošno sodišče ob sprejetju teh ugotovitev, iz katerih je razvidno, da je upoštevalo širšo javnost in zdravstvene strokovnjake, s tem, da je v točki 64 izpodbijane sodbe razsodilo, da je znamka BOTOX na dan vložitve zahtev za registracijo spornih znamk 6. maja in 19. julija 2002 v Združenem kraljestvu pri vsaki od kategorij oseb, ki sestavljata upoštevno javnost, uživala ugled, kar zadeva „farmacevtske proizvode za terapijo proti gubam“, ni napačno uporabilo prava.

68

Trditev, da Splošno sodišče ni opravilo nobene posebne analize glede obstoja ugleda prejšnjih znamk pri obeh kategorijah oseb, ki sestavljata upoštevno javnost, je zato treba zavrniti.

69

Na drugem mestu, kar zadeva neobstoj navedb v zvezi z ozemljem, na katerem naj bi se domnevalo, da prejšnje znamke uživajo ugled, je treba navesti, prvič, da je iz tega, da je Splošno sodišče preučitev omejilo na dve nacionalni znamki, registrirani 14. decembra 2000 v Združenem kraljestvu, mogoče jasno izpeljati, da je menilo, da je upoštevno ozemlje Združeno kraljestvo.

70

Drugič, iz različnih dokazov, ki jih je upoštevalo Splošno sodišče, kot so članki, napisani v angleščini in objavljeni v znanstveni revijah ali angleških dnevnikih, vpis besede „BOTOX“ v slovarje angleškega jezika in odločba United Kingdom Intellectual Property Office, izhaja, da je bila preučitev ugleda prejšnjih znamk opravljena ob upoštevanju celotnega ozemlja Združenega kraljestva.

71

Trditev, da je Splošno sodišče glede razmejitve upoštevnega ozemlja napačno uporabilo pravo, je zato treba zavrniti.

72

Na tretjem mestu, kar zadeva dokaz ugleda znamke BOTOX, je treba najprej navesti, da je Splošno sodišče – kot je razvidno iz točke 64 izpodbijane sodbe – v zvezi s tem opravilo celovito presojo dokazov, ki jih je predložila družba Allergan. Trditve pritožnic, s katerimi te izpodbijajo dokaz tega ugleda, pa se nanašajo ločeno na posamezne dokaze. Zato – kot je generalni pravobranilec navedel v točki 20 sklepnih predlogov – tudi če bi Sodišče štelo, da so nekatere trditve pritožnic glede enega ali drugega dokaza utemeljene, to ne bi nujno omajalo navedenih sklepov, ker bi bilo treba še ugotoviti, kakšno vrednost so pri celoviti presoji Splošnega sodišča imeli dokazi, ki bi jih bilo treba zavrniti. Vendar pa pritožnici v pritožbi nista navedli nobene trditve v tem smislu.

73

Ker pritožnici izpodbijata dokazno vrednost dokazov, kot sta obseg prodaje proizvodov, ki se tržijo pod znamko BOTOX, in oglaševanje te znamke v znanstvenih revijah, torej zadošča ugotovitev, da je namen te argumentacije v resnici doseči ponovno presojo teh dokazov pred Sodiščem.

74

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče ni pristojno niti za ugotavljanje dejanskega stanja niti načeloma za presojo dokazov, ki jih je Splošno sodišče sprejelo za utemeljitev tega dejanskega stanja. Če so bili namreč ti dokazi pravilno pridobljeni in če so bila spoštovana splošna pravna načela ter pravila postopka glede dokaznega bremena in izvedbe dokazov, je samo Splošno sodišče pristojno za presojo vrednosti, ki jo je treba pripisati predloženim dokazom. Ta presoja torej – razen ob izkrivljanju teh dokazov – ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča (sodba z dne 8. maja 2008 v zadevi Eurohypo proti UUNT, C-304/06 P, ZOdl., str. I-3297, točka 33 in navedena sodna praksa).

75

Torej, ker v obravnavani zadevi ni bilo zatrjevano nikakršno izkrivljanje, je treba trditev pritožnic, s katero želita izpodbiti dokazno vrednost nekaterih dokazov, zavreči kot nedopustno.

76

Ker pritožnici zatrjujeta, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze v zvezi z obsegom medijskega pojavljanja proizvodov, ki se tržijo pod znamko BOTOX, in tržno raziskavo, ki je bila opravljena septembra in oktobra 2004 v Združenem kraljestvu, in da je presojo v zvezi z vpisom izraza „BOTOX“ v več slovarjev oprlo na izkrivljena dejstva, je treba ugotoviti, da sta pritožnici sicer zatrjevali izkrivljanje teh dokazov in dejstev, vendar sta njihovo upoštevnost izpodbijali le s splošnimi in neutemeljenimi trditvami, njun namen pa je bil v resnici doseči ponovno presojo teh dokazov pred Sodiščem.

77

Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse Sodišča, na katero je opozorjeno v točki 74 te sodbe, je torej treba take trditve zavreči kot nedopustne.

78

Nazadnje, kar zadeva trditev pritožnic, da odločba United Kingdom Intellectual Property Office z dne 26. aprila 2005 ni dopustna, ker se nanaša na drug spor, je treba navesti, da so ugotovitve iz te odločbe same po sebi dejstvo, ki ga – če je upoštevno – Splošno sodišče pri svoji neodvisni presoji dejanskega stanja lahko upošteva kot dokaz ugleda prejšnjih znamk v Združenem kraljestvu. Poleg tega pritožnici niti pred UUNT niti pred Splošnim sodiščem nista navedli ničesar, s čimer bi bilo mogoče izpodbiti pravilnost ugotovitev iz te odločbe, kot je razvidno iz točke 58 izpodbijane sodbe.

79

Trditev pritožnic v zvezi z domnevno nedopustnostjo odločbe United Kingdom Intellectual Property Office z dne 26. aprila 2005 je torej treba zavrniti kot neutemeljeno.

80

Drugi del prvega pritožbenega razloga je tako treba zavreči kot delno nedopusten in zavrniti kot delno neutemeljen.

81

Pritožnici s tretjim delom prvega pritožbenega razloga trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je na podlagi skupnega elementa „bot“ ali „boto“ potrdilo obstoj zveze med prejšnjimi znamkami BOTOX in spornima znamkama, ker naj bi bil ta skupni element opisen ali generičen, saj napotuje na „botulinum toksin“. Trdita, da se taka zveza ne bi smela vzpostaviti, kajti prijavitelj znamke mora imeti dovoljenje za vključitev takega opisnega elementa v svojo znamko.

82

Po mnenju UUNT in družbe Allergan je treba ta tretji del zavreči kot nedopusten, ker se nanaša na dejansko vprašanje, predloženo v neodvisno presojo Splošnemu sodišču.

83

Ker pritožnici s tretjim delom prvega pritožbenega razloga želita izpodbijati analizo Splošnega sodišča v točkah od 70 do 73 izpodbijane odločbe, zato da bi dokazali, da predpona „bot“ ali „boto“ ni opisna, je treba ugotoviti, da je taka presoja dejanska.

84

Kot je razvidno iz člena 256 PDEU in člena 58 Statuta Sodišča Evropske unije, je pritožba omejena na pravna vprašanja, in tako je samo Splošno sodišče pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo tega dejanskega stanja. Presoja dejanskega stanja, razen pri izkrivljanju dokazov, predloženih Splošnemu sodišču, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča (glej zlasti sodbi z dne 5. junija 2003 v zadevi O’Hannrachain proti Parlamentu, C-121/01 P, Recueil, str. I-5539, točka 35, in z dne 2. aprila 2009 v zadevi Bouygues in Bouygues Télécom proti Komisiji, C-431/07 P, ZOdl., str. I-2665, točka 137).

85

Ker v zvezi s presojo iz točk od 70 do 73 izpodbijane sodbe ni bilo zatrjevano izkrivljanje dejstev in dokazov, predloženih Splošnemu sodišču, je treba ta tretji del zavreči kot nedopusten v delu, v katerem se nanaša na to presojo.

86

Pritožnici pa z navedenim delom zatrjujeta tudi, da mora biti prijavitelju znamke omogočeno, da v znamko, za katero je zahtevana registracija, vključi element, ki je del prejšnje znamke tretjih oseb, ker je ta skupni element opisen. Ugotoviti je treba, da gre pri taki trditvi za pravno vprašanje, ki je v okviru pritožbe predloženo v nadzor Sodišča.

87

V zvezi s tem je treba upoštevati, da ta trditev temelji na domnevi, da je skupni element „bot“ ali „boto“ opisen.

88

Tako je, prvič, iz točk od 70 do 73 izpodbijane sodbe razvidno, da je Splošno sodišče menilo, da predpona „bot“ ali „boto“ ni opisna. Drugič, kot je razvidno iz točk od 83 do 85, trditev, ki jih pritožnici navajata za izpodbijanje te presoje, ni mogoče predložiti Sodišču v okviru pritožbe.

89

V teh okoliščinah je tretji del prvega pritožbenega razloga v delu, v katerem pritožnici trdita, da sta imeli pravico v sporni znamki vključiti skupni element prejšnje znamke, ker je ta element opisen, brezpredmeten.

90

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba tretji del prvega pritožbenega razloga zavrniti.

91

Pritožnici s četrtim delom prvega pritožbenega razloga zatrjujeta, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da je nevarnost škodovanja ugledu prejšnjih znamk dokazana. Trdita, da presoja Splošnega sodišča v točki 88 izpodbijane sodbe, v skladu s katero je namen spornih znamk dejansko izkoristiti razlikovalni učinek in ugled, ki so ga prejšnje znamke BOTOX pridobile na področju terapije proti gubam, ni podprta z nobenim dokazom. Poleg tega zatrjujeta, da čeprav sta sporni znamki morda vsebovali napotilo na botulinum toksin, pa njun namen, želja ali volja ni bila povezava z znamko BOTOX, ki je registrirana za farmacevtske proizvode, izdane le na zdravniški recept.

92

Po mnenju UUNT in družbe Allergan je treba ta del zavrniti kot neutemeljen. Trdita namreč, da zveza med prejšnjimi znamkami in spornima znamkama lahko povzroči zlorabo ugleda prejšnjih znamk, ker namiguje na to, da imajo kozmetični proizvodi pritožnic učinke, primerljive z učinki, ki se pridobijo s proizvodom BOTOX. Trdita, da je posledica tega zmanjšanje vrednosti prejšnjih znamk.

93

Spomniti je treba, da mora imetnik prejšnje znamke za uživanje varstva, določenega v členu 8(5) Uredbe št. 40/94, predložiti dokaz, da bi se z uporabo znamke, za katero je bila zahtevana registracija, nepošteno izkoriščal ali oškodoval razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke. Imetniku prejšnje znamke za to ni treba dokazati obstoja dejanskega in sedanjega škodovanja njegovi znamki v smislu navedenega člena 8(5). Imetniku prejšnje znamke namreč ni treba – kadar se predvidi, da bo tako škodovanje izhajalo iz uporabe, ki jo lahko pri svoji znamki izvaja imetnik poznejše znamke – počakati na to dejansko uresničitev, da bi se lahko prepovedala navedena uporaba. Vendar mora imetnik prejšnje znamke dokazati obstoj elementov, iz katerih je mogoče sklepati na resno tveganje take škode v prihodnosti (glej po analogiji sodbo z dne 27. novembra 2008 v zadevi Intel Corporation, C-252/07, ZOdl., str. I-8823, točki 37 in 38).

94

Poleg tega je za ugotovitev, ali se z uporabo nepošteno izkorišča razlikovalni učinek ali ugled znamke, treba opraviti celovito presojo, ki upošteva vse ustrezne dejavnike obravnavanega primera (sodba z dne 18. junija 2009 v zadevi L’Oréal in drugi, C-487/07, ZOdl., str. I-5185, točka 44).

95

Splošno sodišče je tako v točki 82 izpodbijane sodbe pravilno menilo, da imetniku prejšnje znamke ni treba dokazati obstoja dejanskega in sedanjega škodovanja njegovi znamki, temveč mora predložiti elemente, na podlagi katerih je mogoče prima facie sklepati na prihodnjo resnično nevarnost za nastanek nepoštene koristi ali škode, in da je tako mogoče sklepati zlasti na podlagi logičnega izpeljevanja, ki izvira iz analize verjetnosti in pri katerem se upoštevajo navade v upoštevnem trgovinskem sektorju ter vse preostale okoliščine obravnavane zadeve.

96

Ugotoviti je treba tudi, da je Splošno sodišče na koncu analize različnih elementov sklepalo, da obstaja zveza med prejšnjimi znamkami in spornima znamkama. Tako je med drugim v točkah od 70 do 72 izpodbijane sodbe navedlo, da imata zadevni znamki skupno predpono „boto“, ki je ni mogoče šteti za okrajšavo besede „botulinski“ ali „botulinum“, v točkah 73 in 74 iste sodbe je ugotovilo pridobitev razlikovalnega učinka znaka „BOTOX“, v točki 76 navedene sodbe obseg ugleda prejšnjih znamk in v točki 78 iste sodbe dejstvo, da zadevni proizvodi spadajo v „sosednja tržna sektorja“. Splošno sodišče je tudi pojasnilo, da upoštevna javnost vzpostavi to zvezo, celo preden sporni znamki poveže z „botulinumom“. Splošno sodišče je v točki 88 izpodbijane sodbe še navedlo, da sta pritožnici na obravnavi priznali, da čeprav njuni proizvodi ne vsebujejo botulinum toksina, sta vseeno želeli izkoristiti podobo, povezovano s tem proizvodom, ki jo ima znamka BOTOX.

97

Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 36 sklepnih predlogov, je Splošno sodišče na koncu celovite presoje upoštevnih elementov v obravnavani zadevi v točki 88 izpodbijane sodbe zaključilo, da je namen spornih znamk dejansko izkoristiti razlikovalni učinek in ugled, ki so ga pridobile prejšnje znamke BOTOX. Zato trditev pritožnic, da ugotovitve o obstoju parazitskega namena ne potrjuje noben dokaz, ni utemeljena.

98

Poleg tega je treba zavrniti trditev pritožnic, da čeprav sta sporni znamki morda vsebovali napotilo na botulinum toksin, pa njun namen ni bil biti povezan z znamko BOTOX. Namen te trditve je izpodbijati presojo Splošnega sodišča, v skladu s katero predpona „boto“ ni opisna in je ni mogoče šteti za napotilo na botulinum toksin in na kateri temelji ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 88 izpodbijane sodbe. Ker je taka presoja dejanska, je v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 84 te sodbe, v okviru pritožbe ni mogoče predložiti v nadzor Sodišča.

99

Glede na navedeno je treba četrti del prvega pritožbenega razloga zavrniti. Zato je treba prvi pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

100

Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očitata, da je kršilo člen 115 Uredbe št. 40/94 in pravilo 38(2) Uredbe št. 2868/95, ker je zavrnilo tožbeni razlog, naveden zoper odločbo odbora za pritožbe, s katero so bili članki, napisani v angleščini, čeprav bi morali biti prevedeni v jezik postopka pred odborom za pritožbe, to je v francoščino, razglašeni za dopustne.

101

UUNT ob podpori družbe Allergan trdi, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen, ker pravilo 38(2) Uredbe št. 2868/95, ki se nanaša na postopek za ugotovitev ničnosti, ne predvideva sankcije, če vložnik zahteve za ugotovitev ničnosti ne predloži prevoda dokazov, predloženih v podporo zahtevi, v jezik postopka.

102

Spomniti je treba, da je v skladu s sodno prakso pravilo, da morajo biti dokazi, predloženi v podporo ugovoru, zahtevi za ugotovitev ničnosti ali zahtevi za razveljavitev znamke, predloženi v jeziku postopka ali pa jim mora biti priložen prevod v tem jeziku, utemeljeno s potrebo, da se v postopku inter partes spoštuje načelo kontradiktornosti in se zagotovi enakost orožij, ki jih imajo stranke na voljo (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 30. junija 2004 v zadevi GE Betz proti UUNT – Atofina Chemicals (BIOMATE), T-107/02, ZOdl., str. II-1845, točka 72, in z dne 6. novembra 2007 v zadevi SAEME proti UUNT – Racke (REVIAN’s), T-407/05, ZOdl., str. II-4385, točka 35).

103

V obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da je neobstoj prevoda člankov, napisanih v angleščini, vplival na uresničevanje pravice pritožnic do obrambe, saj sta lahko pred Splošnim sodiščem izpodbijali dokazno vrednost teh člankov, kajti v točki 112 pritožbe sta priznali, da sta razumeli njihovo vsebino, in angleščina je bila jezik tožbenega postopka pred Splošnim sodiščem.

104

Poleg tega je treba ugotoviti – kot je Splošno sodišče navedlo v točki 54 izpodbijane sodbe – da pritožnici nista niti pred oddelkom za ničnost niti pred odborom za pritožbe ugovarjali ali nasprotovali upoštevanju dokazov, ki so bili predloženi v angleščini kot priloga k zahtevi za ugotovitev ničnosti spornih znamk.

105

Zato je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

106

V interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti je treba četrti pritožbeni razlog obravnavati pred tretjim.

107

Pritožnici s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očitata, da je s tem, da je zavrnilo njun tožbeni razlog v zvezi z neobstojem obrazložitve spornih odločb, kar zadeva ugotovitev obstoja ugleda prejšnjih znamk BOTOX in nevarnost za nastanek škode njim, kršilo člen 73 Uredbe št. 40/94.

108

UUNT trdi, da je treba četrti pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten, ker pritožnici le ponavljata razlog, ki sta ga navedli že pred Splošnim sodiščem.

109

Po mnenju UUNT in družbe Allergan je treba ta pritožbeni razlog vsekakor zavrniti kot neutemeljen, ker odbor za pritožbe ni bil dolžan izrecno obrazložiti presoje v zvezi z vrednostjo vsakega dokaza, ki mu je bil predložen, in podpreti svoje obrazložitve z dejstvi.

110

Najprej je treba navesti, da s trditvijo, da je Splošno sodišče kršilo člen 73 Uredbe št. 40/94, ker je zavrnilo tožbeni razlog v zvezi z neobstojem obrazložitve spornih odločb, pritožnici izpodbijata, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije. O pravnih vprašanjih, obravnavanih na prvi stopnji, je tako mogoče spet razpravljati v pritožbenem postopku. Če namreč pritožnica pritožbe v tem smislu ne bi mogla utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navajala pred Splošnim sodiščem, bi navedeni postopek deloma izgubil smisel (glej zlasti sodbi z dne 6. marca 2003 v zadevi Interporc proti Komisiji, C-41/00 P, Recueil, str. I-2125, točka 17, in z dne 18. decembra 2008 v zadevi Les Éditions Albert René proti UUNT, C-16/06 P, ZOdl., str. I-10053, točka 110). Četrti pritožbeni razlog je torej dopusten.

111

Dalje, treba je spomniti – kot je pravilno navedlo Splošno sodišče v točki 92 izpodbijane sodbe – da ima obveznost obrazložitve odločb UUNT na podlagi člena 73 Uredbe št. 40/94 dvojni cilj, ki je omogočiti, prvič, da se zainteresirane osebe seznanijo z razlogi za sprejeti ukrep, zato da lahko branijo svoje pravice, in drugič, da sodišče Unije opravi nadzor nad zakonitostjo odločbe.

112

Tako obveznost je mogoče izpolniti, ne da bi bilo treba izrecno in izčrpno odgovoriti na vse trditve, ki jih navede tožeča stranka.

113

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točki 93 izpodbijane sodbe navedlo, da je odbor za pritožbe v spornih odločbah predstavilo razloge, iz katerih ima znamka BOTOX ugled. V zvezi s tem je navedlo, da „razlogi dejansko izvirajo iz povzetka dejanskega stanja, upoštevnega za analizo, in iz pravne analize, ki jo je v [spornih] odločbah opravil odbor za pritožbe“.

114

Ugotoviti je še treba, da podrobni argumenti, ki sta jih pritožnici za izpodbijanje dokazne vrednosti različnih dokazov ugleda navedene znamke ali za njihovo dopustnost navedli pred Splošnim sodiščem in so povzeti v točki 27 izpodbijane sodbe, dokazujejo, da sta pritožnici lahko uresničevali pravico do obrambe.

115

Zato je lahko Splošno sodišče, ne da bi napačno uporabilo pravo, zavrnilo tožbeni razlog v zvezi z nezadostno obrazložitvijo spornih odločb, kar zadeva obstoj ugleda znamke BOTOX.

116

Kar zadeva obrazložitev v zvezi z nevarnostjo škode, povzročene prejšnjim znamkam, je Sodišče sicer navedlo, da je bila jedrnata, vendar je menilo, da sporni odločbi vsebujeta razloge, ki omogočajo ugotovitev, da sta pritožnici s spornima znamkama nameravali nepošteno izkoristiti razlikovalni učinek prejšnjih znamk. Splošno sodišče se je glede tega sklicevalo na točke od 42 do 44 odločbe Helena Rubinstein in točke od 43 do 45 odločbe L’Oréal, ki so povzete v točki 86 izpodbijane sodbe. Dodalo je, da sta imeli pritožnici na voljo vse upoštevne podatke, ki so jima omogočali izpodbijanje te obrazložitve v okviru tožbe pred navedenim sodiščem.

117

Poleg tega je treba ugotoviti, da pritožnici le kategorično zatrjujeta, da sporni odločbi v zvezi s tem nista obrazloženi, vendar niti ne podpreta svoje trditve s kakršnim koli argumentom niti ne dokažeta, kako naj bi ta domnevna neobrazložitev vplivala na uresničevanje njune pravice do pravnega sredstva.

118

V teh okoliščinah Splošno sodišče z zavrnitvijo tožbenega razloga v zvezi z neobrazložitvijo spornih odločb, kar zadeva nevarnost škode, povzročene prejšnjim znamkam, ni napačno uporabilo prava.

119

Torej je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

120

Pritožnici s tretjim pritožbenim razlogom trdita, da Splošno sodišče ni ustrezno upoštevalo člena 63 Uredbe št. 40/94. Ta pritožbeni razlog je razdeljen na dva dela.

121

Pritožnici s prvim delom navedenega pritožbenega razloga zatrjujeta, da je Splošno sodišče pri analizi ugleda prejšnjih znamk, prvič, upoštevalo druge znamke, kot sta jih upoštevala oddelek za ničnost in odbor za pritožbe, in drugič, opravilo posebno preučitev dokazov, ki jih je predložila družba Allergan, medtem ko odbor za pritožbe tega ni analiziral.

122

Pritožnici z drugim delom istega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očitata, da je napačno upoštevalo dokaza ugleda prejšnjih znamk BOTOX, ki sta bila prvič predložena pred odborom za pritožbe in katerih dopustnost sta pritožnici izpodbijali, in sicer izjavo vodstvenega delavca družbe Allergan in tržno raziskavo. Trdita, da odbor za pritožbe teh dokazov ni upošteval, saj je svojo odločitev utemeljil le na posrednem oglaševanju in intenzivnem pojavljanju v medijih.

123

UUNT ob podpori družbe Allergan trdi, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen, ker Splošno sodišče ni prekoračilo meja svojega sodnega nadzora.

124

Kar zadeva prvi del tega pritožbenega razloga, opozarja, da odbor za pritožbe ni dolžan izrecno obrazložiti svoje presoje v zvezi z vrednostjo vsakega dokaza, ki mu je bil predložen. Trdi, da bi moralo Splošno sodišče le obravnavati vsakega od argumentov, ki sta jih pritožnici navedli v tožbi.

125

Kar zadeva drugi del navedenega pritožbenega razloga, je treba domnevati, da je odbor za pritožbe izjavo vodstvenega delavca družbe Allergan in tržno raziskavo štel za dopustna dokaza, saj bi moral – če bi menil, da sta bila ta dokaza predložena prepozno – izrecno podati stališče o njuni dopustnosti v skladu s členom 74(2) Uredbe št. 40/94.

126

V zvezi s prvim delom tretjega pritožbenega razloga je treba iz razlogov, pojasnjenih pri preizkusu prvega dela prvega pritožbenega razloga, zavrniti očitek, da je Splošno sodišče s tem, da se je oprlo na drugi prejšnji znamki – in sicer na nacionalni znamki, registrirani v Združenem kraljestvu – od tistih, ki sta jih upoštevala oddelek za ničnost in odbor za pritožbe, napačno uporabilo pravo.

127

V zvezi z očitkom, ki se nanaša na posebno preučitev, ki jo je Splošno sodišče opravilo glede vsakega dokaza ugleda prejšnjih znamk, ki ga je predložila družba Allergan, je treba, prvič, ugotoviti, da ta preučitev temelji na premisi, da odbor za pritožbe ni opravil posamične analize teh dokazov, ki pa temelji na ugotovitvi, da sporni odločbi nista obrazloženi v zvezi z dokazno vrednostjo vsakega dokaza. Kot je razvidno iz preizkusa četrtega pritožbenega razloga, sta tako sporni odločbi pravno zadostno obrazloženi, kar zadeva ugotovitev ugleda prejšnjih znamk, in odbor za pritožbe torej ni bil dolžan izrecno obrazložiti svoje presoje glede dokazne vrednosti vsakega dokaza.

128

Prvič, ker sta pritožnici vsak dokaz izpodbijali z vidika dokazne vrednosti in/ali dopustnosti, je bilo Splošno sodišče dolžno preučiti njune argumente in nanje odgovoriti. Zato je Splošno sodišče na koncu analize teh dokazov razsodilo, da pri sprejetju spornih odločb ni bilo napačno uporabljeno pravo, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 50 sklepnih predlogov. Ta del je zato treba zavrniti.

129

Kar zadeva drugi del tretjega pritožbenega razloga, je treba navesti, da pritožnici le trdita, da se je odbor za pritožbe za dokaz ugleda znamke BOTOX oprl samo na posredno oglaševanje in močno medijsko kampanjo. Tako zadošča ugotovitev, da po mnenju odbora za pritožbe ugled te znamke izvira predvsem iz posrednega oglaševanja proizvoda v medijih. Odbor za pritožbe je glede ugotavljanja ugleda znamke BOTOX z uporabo izraza „predvsem“ dal prednost verjetnemu dokazu, ki se nanaša na močno medijsko kampanjo, sproženo kmalu po letu 2000, ne da bi izključila druge dokaze, ki jih je predložila družba Allergan.

130

Pritožnici torej nista navedli nobenega argumenta, s katerim bi bilo mogoče izpodbiti trditev Splošnega sodišča, da je odbor za pritožbe izjavo vodstvenega delavca družbe Allergan in tržno raziskavo upošteval kot dokaza ugleda znamke BOTOX. Pritožnici pa sta, kot je razvidno iz točk 44 in 45 tožb, vloženih pri Splošnem sodišču, pred navedenim sodiščem trdili, da je odbor za pritožbe ta dokaza napačno upošteval.

131

V teh okoliščinah Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, da je kršilo člen 63 Uredbe št. 40/94, zato je treba drugi del tretjega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

132

Tretji pritožbeni razlog je zato treba zavrniti kot neutemeljen.

133

Iz vseh zgornjih preudarkov je razvidno, da je treba pritožbo v celoti zavrniti.

134

V skladu s členom 69(2) Poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 Poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je UUNT predlagal, naj se družbama Helena Rubinstein in L’Oréal naloži plačilo stroškov, in ker ti s svojimi predlogi nista uspeli, se jima naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: