Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CJ0386

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 8. decembra 2011.
Chalkor AE Epexergasias Metallon proti Evropski komisiji.
Pritožba - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije - Globe - Velikost trga, trajanje kršitve in sodelovanje, ki jih je mogoče upoštevati - Učinkovito pravno sredstvo.
Zadeva C-386/10 P.

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2011:815

Zadeva C-386/10 P

Chalkor AE Epexergasias Metallon

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg bakrenih industrijskih cevi – Globe – Velikost trga, trajanje kršitve in sodelovanje, ki jih je mogoče upoštevati – Učinkovito pravno sredstvo“

Povzetek sodbe

1.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Zapletena gospodarska presoja – Polje proste presoje Komisije – Nadzor zakonitosti – Sodni nadzor – Obseg

(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

2.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Diskrecijska pravica Komisije – Meje

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

3.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Uporaba Smernic o načinu določanja glob – Obrazložitev odločbe – Obseg

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

4.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 17, člen 17, in Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

5.        Pravo Unije – Načela – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Sodni nadzor nad odločbami, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Nadzor zakonitosti in neomejen sodni nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi – Kršitev – Neobstoj

(člen 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

1.        Čeprav ima Komisija na področjih, na katerih se opravljajo zapletene gospodarske presoje, kot je določitev zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, polje proste presoje glede gospodarskih zadev, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo poda Komisija. V okviru nadzora zakonitosti mora namreč sodišče Unije med drugim preveriti tako vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost kot tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke za presojo zapletenega položaja in ali lahko utemeljijo iz njih izpeljane sklepe.

Sodišče Unije mora na podlagi dokazov, ki jih tožeča stranka predloži v utemeljitev navedenih tožbenih razlogov, opraviti nadzor zakonitosti. Sodišče se pri tem nadzoru niti glede izbire dejavnikov, upoštevanih pri uporabi meril za določitev globe, navedenih v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, niti glede ocenjevanja teh dejavnikov ne sme opirati na polje proste presoje Komisije, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora tako nad uporabo prava kot nad dejstvi.

(Glej točki 54 in 62.)

2.        Za določitev zneska glob zaradi kršitve pravil o konkurenci je treba upoštevati trajanje kršitev in vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo njihove teže, kot so ravnanje posameznega podjetja, vloga, ki jo je posamezno podjetje imelo pri izvajanju usklajenih ravnanj, dobiček, ki so ga podjetja lahko imela zaradi teh ravnanj, velikost teh podjetij in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za Evropsko skupnost. Upoštevati je treba objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev.

Tako ima Komisija zaradi mnogih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, nujno različne možnosti pri njihovi presoji, tehtanju in ocenjevanju, da lahko kršitev ustrezno sankcionira. Vendar ima pri tem določene obveznosti. Trajanje kršitve kot tako zakonodajalec Unije opredeljuje kot dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri določitvi zneska globe, in če zakonodajalec ni opredelil merila, Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ omogočajo določitev vpliva tega dejstva pri izračunu globe.

(Glej točke 56, 57, 71, 76 in 77.)

3.        Komisija je zaradi preglednosti sprejela Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, v katerih navaja, na kakšni osnovi bo upoštevala različne okoliščine kršitve in posledice, ki jih te lahko imajo za znesek globe. Te smernice, ki pomenijo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere upravni organ v določenih primerih ne more odstopiti, ne da bi navedel razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja, so omejene na opis metode preizkusa kršitve, ki jo uporablja Komisija, in merila, ki jih mora upoštevati pri določanju zneska globe. Komisija mora zato v obrazložitvi odločbe med drugim pojasniti, kako je pretehtala in ocenila dejavnike, ki jih je upoštevala.

(Glej točke od 59 do 61.)

4.        Glede določitve zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, je neomejena pristojnost, ki je bila v skladu s členom 261 PDEU sodišču Unije priznana v členu 17 Uredbe št. 17, zdaj priznana v členu 31 Uredbe št. 1/2003. Ta pristojnost sodišču omogoča, da preseže le nadzor zakonitosti in nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen.

Vendar izvajanje neomejene sodne pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti, postopek pred sodiščem Unije pa je kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora razloge zoper izpodbijano odločbo navesti tožeča stranka in v utemeljitev teh razlogov predložiti dokaze. Ta postopkovna zahteva ne nasprotuje pravilu, v skladu s katerim je pri kršitvah pravil o konkurenci Komisija tista, ki mora predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in navesti, kateri dokazi pravno zadostno dokazujejo obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V okviru tožbe pred sodiščem se od tožeče stranke namreč zahteva, da opredeli tiste elemente izpodbijane odločbe, ki jih prereka, da v zvezi s tem oblikuje razloge in predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče resno sklepati, da so ti razlogi utemeljeni.

(Glej točke od 63 do 65.)

5.        Nadzor, določen s Pogodbama glede odločb, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence, pomeni, da lahko sodišče Unije opravlja nadzor tako nad uporabo prava kot nad dejstvi in da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob. Zato ni mogoče sklepati, da bi bil nadzor zakonitosti, določen v členu 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno sodno pristojnostjo glede zneska globe, določeno v členu 31 Uredbe št. 1/2003, v nasprotju z zahtevami načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(Glej točko 67.)







SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 8. decembra 2011(*)

„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije – Globe – Velikost trga, trajanje kršitve in sodelovanje, ki jih je mogoče upoštevati – Učinkovito pravno sredstvo“

V zadevi C‑386/10 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 29. julija 2010,

Chalkor AE Epexergasias Metallon s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopa I. Forrester, QC,

pritožnica,

druga stranka v postopku je

Evropska komisija, ki jo zastopata E. Gippini Fournier in S. Noë, zastopnika, skupaj z B. Dohertyjem, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka na prvi stopnji,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, U. Lõhmus, A. Rosas (poročevalec), A. Ó Caoimh in A. Arabadžiev, sodniki,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. maja 2011,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Družba Chalkor AE Epexergasias Metallon (v nadaljevanju: družba Chalkor) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 19. maja 2010 v zadevi Chalkor proti Komisiji (T‑21/05, ZOdl., str. II-1895, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče delno zavrnilo njen predlog za odpravo ali znižanje globe, ki ji je bila naložena v skladu s členom 2(d) odločbe Komisije C(2004) 2826 z dne 3. septembra 2004 v zvezi s postopkom uporabe člena [81 ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/E 1/38.069 – Bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije) (v nadaljevanju: sporna odločba).

 Pravni okvir

2        Člen 15(2) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva Uredba o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 3) je določal:

„Komisija lahko podjetjem ali podjetniškim združenjem z odločbo naloži globo od 1000 do [1.000.000] obračunskih enot ali višjo vsoto, ki pa ne presega 10 % prometa v predhodnem poslovnem letu vsakega podjetja, udeleženega pri kršitvi, kadar namerno ali iz malomarnosti:

(a)      kršijo člen [81](1)[ES] ali člen [82 ES]; ali

(b)      ne izpolnjujejo katere koli obveznosti, naložene v skladu s členom 8(1).

Pri določanju višine globe se upoštevata teža in trajanje kršitve.“

3        Uredbo št. 17 je razveljavila in nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), ki se uporablja od 1. maja 2004.

4        V členu 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 je navedeno:

„2      Komisija lahko podjetjem in podjetniškim združenjem z odločbo naloži globe, kadar naklepno ali iz malomarnosti:

(a)      kršijo člen 81 ali člen 82 Pogodbe; […]

[…]

Za vsako podjetje ali podjetniško združenje, udeleženo pri kršitvi, globa ne presega 10 % njegovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu.

[…]

3      Pri določanju višine globe se upošteva teža, pa tudi trajanje kršitve.“

5        V členu 31 te uredbe je navedeno:

„S pritožbo zoper odločbo, s katero je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen, ima Sodišče neomejeno pristojnost do pregleda odločbe. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče [odpravi], zniža ali zviša.“

6        V uvodu sporočila Komisije z naslovom „Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) [U]redbe št. 17 in člena 65(5) [P]ogodbe ESPJ“ (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171, v nadaljevanju: smernice), ki se je uporabljalo v času sprejetja izpodbijane odločbe, je bilo navedeno:

„Načela […] bi morala zagotavljati preglednost in nepristranskost odločb Komisije, v očeh podjetij in prav tako [Sodišča], kadar potrjuje pooblastila, ki so Komisiji podeljena v okviru ustrezne zakonodaje za določanje glob v mejah 10 % celotnega prometa. To pooblastilo pa mora upoštevati skladno in nediskriminatorno politiko, ki je v skladu z zastavljenimi cilji za kaznovanje kršitev pravil konkurence.

Nova metoda določanja zneska globe bo upoštevala naslednja pravila, ki se začnejo z osnovnim zneskom, ki se bo zvišal, da bo upošteval obteževalne okoliščine, ali znižal, da bo upošteval olajševalne okoliščine.“

7        V skladu s točko 1 smernic „[se bo] osnovni znesek določil v skladu s težo in trajanjem kršitve, ki sta edini merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17“.

8        Glede teže točka 1 A smernic določa, da je pri ocenjevanju teže kršitve potrebno upoštevati njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg, kjer se to lahko meri, in velikost upoštevnega geografskega trga. Kršitve se torej razdelijo v tri kategorije: manjše, resne in zelo resne kršitve.

9        V skladu s smernicami so zelo resne kršitve zlasti horizontalne omejitve, kot so cenovni karteli in kvote o delitvah trga. Predvideni osnovni znesek globe je „nad 20 milijonov [EUR]“. Iz smernic izhaja nujnost različnega določanja osnovnega zneska glede na naravo storjene kršitve, dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, zlasti potrošnikom, odvračalen učinek globe ter pravno in gospodarsko znanje in infrastrukturo velikih podjetij, ki tem podjetjem omogočata, da lažje spoznajo, da njihovo ravnanje pomeni kršitev. Prav tako je določeno, da je, če kršitve izvaja več podjetij, v nekaterih primerih treba upoštevati specifično težo in zato dejanski vpliv kršitev vsakega podjetja na konkurenco, zlasti če obstaja precejšnje neskladje med velikostjo podjetij, ki zakrivijo kršitve iste vrste.

10      Glede trajanja kršitev je v skladu s smernicami treba razlikovati med kratkotrajnimi kršitvami, ki na splošno trajajo manj kot eno leto, srednje trajnimi kršitvami, ki na splošno trajajo od enega do petih let, in dolgotrajnimi kršitvami, ki na splošno trajajo več kot pet let. Za slednje je predviden dodaten znesek globe, ki se za vsako leto kršitve lahko določi v višini 10 % zneska, določenega za težo kršitve. S smernicami je določena tudi krepitev zvišanja glob za dolgotrajne kršitve z namenom nalaganja učinkovitih sankcij za omejitve, ki so v daljšem obdobju imele škodljiv vpliv na potrošnike, in povečanja spodbujanja za njihovo prijavo ali za sodelovanje s Komisijo.

11      V skladu s točko 2 smernic se osnovni znesek globe lahko zviša v primeru obteževalnih okoliščin, kot je zlasti ponovitev kršitve iste vrste, ki jo stori isto podjetje. V skladu s točko 3 navedenih smernic se osnovni znesek lahko zniža v primeru posebnih olajševalnih okoliščin, kot so izključno pasivna ali sledilna vloga pri kršitvi, dejansko neizvajanje sporazumov o kršitvah ali učinkovito sodelovanje podjetja v postopku zunaj področja uporabe Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v primerih kartelov (UL 1996, C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi).

12      Te smernice so bile 1. septembra 2006 nadomeščene s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL C 210, str. 2).

13      Obvestilo o ugodni obravnavi določa pogoje, pod katerimi so lahko podjetja, ki med preiskavo omejevalnega sporazuma sodelujejo s Komisijo, oproščena plačila globe ali se jim lahko zniža globa, ki bi jo sicer morala plačati. V skladu z oddelkom B tega obvestila se zlasti podjetju, ki Komisiji prijavi omejevalni sporazum – še preden ta začne s preverjanjem in ko še nima podatkov, ki bi zadostovali za dokaz obstoja prijavljenega omejevalnega sporazuma – ali ki prvo predloži odločilne dokaze o njegovem obstoju, odobri najmanj 75‑odstotno znižanje zneska globe ali pa se mu globa sploh ne naloži. V skladu z oddelkom D navedenega obvestila se lahko podjetju znesek globe zniža za od 10 % do 50 %, zlasti če podjetje – preden Komisija pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Komisiji predloži podatke, dokumente ali druge dokaze, ki prispevajo k ugotovitvi obstoja storjene kršitve.

14      Obvestilo o ugodni obravnavi je bilo 14. februarja 2002 nadomeščeno z Obvestilom Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL C 45, str. 3). Vendar se je Komisija v tej zadevi sklicevala na obvestilo o sodelovanju, saj so ga v sodelovanju s Komisijo upoštevala tudi podjetja.

 Dejansko stanje

15      Družba Chalkor je družba, ustanovljena po grškem pravu, ki kotira na atenski borzi. Skupaj z drugimi družbami, proizvajalkami polproizvodov iz bakra in bakrenih zlitin, je bila udeležena v kartelu, ki se nanaša na dogovor glede cen, razdelitev trgov in izmenjavo zaupnih podatkov o trgu bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije.

16      Po preverjanju in preiskavah je Komisija 3. septembra 2004 sprejela sporno odločbo, katere povzetek je objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 13. julija 2006 (UL L 192, str. 21).

17      Komisija je v točkah 458 in 459 obrazložitve sporne odločbe navedla, da se je obravnavana kršitev izrazila v treh ločenih, vendar povezanih oblikah. Prvi element kartela so bili sporazumi, sklenjeni med „proizvajalci SANCO“ določene vrste navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije (v nadaljevanju: sporazumi SANCO). Drugi element obravnavane kršitve so bili sporazumi, sklenjeni med „proizvajalcema WICU in Cuprotherm“ plastično izoliranih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije (v nadaljevanju: sporazumi WICU in Cuprotherm). Nazadnje, tretja skupina kartela se je nanašala na sporazume, sklenjene znotraj večje skupine proizvajalcev navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije (v nadaljevanju: „razširjeni evropski sporazumi“).

18      Iz točke 216 obrazložitve sporne odločbe izhaja, da je bila družba Chalkor udeležena v kartelu razširjenih evropskih sporazumov in da je bilo v tej skupini najprej pet udeležencev (v nadaljevanju: skupina petih). Iz navedene točke obrazložitve izhaja, da se je – potem, ko so se tej skupini pridružili družba Chalkor in tri druga podjetja – število udeležencev v njej povzpelo na devet (skupina devetih). Po mnenju Komisije so člani skupine petih in skupine devetih poskusili stabilizirati trg navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, tako da so na podlagi tržnih deležev v referenčnem letu določili cilj glede bodočih tržnih deležev. Komisija je v točki 192 obrazložitve sporne odločbe navedla, da so se omenjeni člani sporazumeli glede izmenjave občutljivih podatkov, razdelitve tržnih deležev, spremljanja obsega prodaje, mehanizma „vodilnega podjetja“ za vsak trg in usklajevanja cen vključno s ceniki, z uporabo „cenovnih smernic“ ter s popusti.

19      Komisija je glede trajanja kršitve, ki jo je storila družba Chalkor, v točki 597 obrazložitve sporne odločbe navedla, da se je zadevna kršitev začela najpozneje 29. avgusta 1998 in končala septembra 1999.

20      Komisija je s sporno odločbo naložila globe v skladu s členoma 23(2) Uredbe št. 1/2003 in 15(2) Uredbe št. 17. Za določitev njihove višine je upoštevala metodo, ki je opredeljena v smernicah.

21      Komisija je ob upoštevanju narave kršitve, njenega dejanskega vpliva na trg, obsega obravnavanega geografskega trga in njegove velikosti ugotovila, da so zadevna podjetja storila zelo resno kršitev.

22      Komisija je v sporni odločbi podjetja razvrstila v štiri skupine glede na njihov relativen pomen pri obravnavani kršitvi. Pritožnica je spadala v četrto skupino.

23      Iz točke 683 obrazložitve sporne odločbe izhaja, da so bili tržni deleži določeni glede na promet, ki ga je posamezen kršitelj ustvaril s prodajo cevi za vodovodne in plinske instalacije na skupnem trgu navadnih in plastično izoliranih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije. Zato so bili – kot to izhaja iz točke 692 obrazložitve navedene odločbe – tržni deleži podjetij, ki niso prodajala cevi WICU in Cuprotherm, izračunani z delitvijo njihovega prometa z navadnimi bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije s skupno velikostjo trga navadnih in plastično izoliranih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije.

24      Komisija je za družbo Chalkor določila izhodiščni znesek globe v višini 9,8 milijona EUR. Tako kot za druga podjetja je Komisija izhodiščni znesek globe zvišala za 10 % za vsako dopolnjeno leto kršitve in za 5 % za vsako dodatno obdobje, enako ali daljše od šestih mesecev in krajše od enega leta. Ker je družba Chalkor v kartelu sodelovala dvanajst mesecev, je bilo treba njen izhodiščni znesek globe v višini 9,8 milijona EUR zvišati za 10 %, kar skupaj pomeni znesek v višini 10,78 milijona EUR.

25      Komisija je v skladu z oddelkom D obvestila o ugodni obravnavi družbi Chalkor znižala znesek globe za 15 %. Končni znesek globe je torej znašal 9,16 milijona EUR.

 Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

26      Pritožnica je v podporo svoji tožbi pred Splošnim sodiščem navedla šest tožbenih razlogov, ki so se posamično nanašali na neupoštevanje dejstva, da je bila v sodelovanje pri kartelu prisiljena, nepravilno določitev izhodiščnega zneska globe, nepravilno zvišanje izhodiščnega zneska globe zaradi trajanja kršitve, neupoštevanje olajševalnih okoliščin, nepravilno uporabo obvestila o ugodni obravnavi in nesorazmeren znesek globe.

27      Splošno sodišče je pred preizkusom tožbenih razlogov pritožnice v točkah od 61 do 64 izpodbijane sodbe spomnilo na načela sodnega nadzora odločb, ki jih sprejme Komisija na področju konkurence.

28      V okviru preizkusa drugega tožbenega razloga je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija ni preučila vprašanja, ali stori kršitelj, ki sodeluje le v enem elementu omejevalnega sporazuma, lažjo kršitev v smislu člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 kot kršitelj, ki v okviru istega omejevalnega sporazuma sodeluje v vseh njegovih elementih. To vprašanje je bilo v obravnavani zadevi pomembno, ker je pritožnica sodelovala le pri razširjenih evropskih sporazumih in ni bila odgovorna za preostala dva elementa kartela, in sicer za sporazume SANCO, WICU in Cuprotherm. Zato je Splošno sodišče globo znižalo za 10 %.

29      Splošno sodišče je druge tožbene razloge pritožnice zavrnilo.

 Predlogi strank in postopek pred Sodiščem

30      Družba Chalkor Sodišču predlaga, naj:

–        v celoti ali delno razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je zavrnjen njen predlog za razglasitev ničnosti člena 1 sporne odločbe;

–        odpravi ali bistveno zniža globo, ki ji je bila naložena, ali naj glede tega sprejme druge primerne ukrepe, in

–        Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.

31      Komisija Sodišču predlaga, naj:

–        zavrne pritožbo in

–        pritožnici naloži plačilo stroškov.

32      Sodišče je na upravni seji odločilo, da bo o obravnavani zadevi razsojalo brez sklepnih predlogov in da bo ustne navedbe mogoče podati isti dan kot v zadevi KME Germany in drugi proti Komisiji (C‑389/10 P), ki se nanaša na isti kartel. Ker pa je pritožnica navedla pritožbeni razlog, ki se nanaša na napačno uporabo prava s tem, da je Splošno sodišče opravilo omejen sodni nadzor, in ki so ga pritožnice navedle tako v navedeni zadevi kot tudi v zadevi KME Germany in drugi proti Komisiji (C‑272/09 P), v kateri so bile ustne navedbe že podane in se je nanašala na kartel, ki je obstajal vzporedno na trgu bakrenih industrijskih cevi, je Sodišče stranke pozvalo, naj na obravnavi upoštevajo sklepne predloge, ki jih je 10. februarja 2011 predstavila generalna pravobranilka E. Sharpston v zadnji navedeni zadevi.

 Pritožba

33      Družba Chalkor navaja štiri pritožbene razloge, ki se posamično nanašajo na nepravilen sodni nadzor, kršitev načela enakega obravnavanja, to, da je Splošno sodišče nerazumno in samovoljno spremenilo globo, in nezadostno obrazložitev, ki je omogočala utemeljitev naložene ji globe.

 Prvi in drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava s tem, da je Splošno sodišče opravilo omejen sodni nadzor, in kršitev načela enakega obravnavanja

 Trditve strank

34      Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita metodo, s katero je opravilo nadzor nad tem, ali je bila globa, ki je bila pritožnici naložena, primerna, pravična in sorazmerna glede na težo in trajanje nezakonitega ravnanja, ki ji je očitano. Z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo razlik, po katerih se njeno ravnanje razlikuje od ravnanja skupine petih, in da zato sankcije ni dovolj individualiziralo. Ker se oba pritožbena razloga nanašata na sankcijo, ki jo je določilo Splošno sodišče, ju je treba obravnavati skupaj.

35      Pritožnica najprej izpodbija metodo nadzora, ki jo Splošno sodišče opisuje v točkah od 61 do 64 izpodbijane sodbe. V teh točkah je navedeno:

„61      Splošno Sodišče mora torej v okviru nadzora zakonitosti glob, naloženih s [sporno] odločbo, preveriti, ali je Komisija svojo diskrecijsko pravico izvrševala v skladu z metodo, navedeno v smernicah, in, če bi se ugotovilo, da ni upoštevala te metode, preveriti, ali je to upravičeno in v pravno zadostni meri obrazloženo. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Sodišče potrdilo veljavnost samega načela smernic in splošne metode, ki je navedena v njih (sodba Sodišča z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točke od 252 do 255, 266, 267, 312 in 313).

62      Samoomejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki izhaja iz sprejetja smernic, namreč ni nezdružljivo z ohranitvijo precejšnje diskrecijske pravice Komisije. Smernice vsebujejo različne elemente fleksibilnosti, ki Komisiji omogočajo izvajanje diskrecijske pravice v skladu z določbami Uredbe št. 17 in Uredbe št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče (zgoraj v točki 61 navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 267).

63      Zato se na področjih, na katerih je Komisija ohranila diskrecijsko pravico, na primer glede stopnje zvišanja zaradi trajanja, nadzor zakonitosti teh presoj omeji na ugotovitev neobstoja očitne napake pri presoji (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 18. julija 2005 v zadevi Scandinavian Airlines System proti Komisiji, T‑241/01, ZOdl., str. II‑2917, točki 64 in 79).

64      Diskrecijska pravica Komisije in njene omejitve načeloma ne vplivajo na izvajanje neomejene pristojnosti Sodišča (sodba Splošnega sodišča z dne 8. julija 2004 v združenih zadevah JFE Engineering in drugi proti Komisiji, T‑67/00, T‑68/00, T‑71/00 in T‑78/00, ZOdl., str. II‑2501, točka 538), na podlagi katere lahko odpravi, zniža ali zviša globo, ki jo je naložila Komisija (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 8. februarja 2007 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, C‑3/06 P, ZOdl., str. I‑1331, točke od 60 do 62, in Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 2003 v zadevi General Motors Nederland in Opel Nederland proti Komisiji, T‑368/00, Recueil, str. II‑4491, točka 181).“

36      Pritožnica pri tem, da se opira na strokovno mnenje, ki ga je podal F. Jacobs in je priloženo pritožbi, navaja, da Splošno sodišče ni uporabilo svoje neomejene pristojnosti, ampak se je omejilo na preizkus, ali je Komisija uporabljala smernice. Še zlasti izpodbija točko 177 izpodbijane sodbe, s katero je Splošno sodišče zavrnilo njene argumente, ker naj bi z njimi posredno izpodbijala sistem izračuna zneskov glob, uvedenega s smernicami. V skladu s sodno prakso pa naj Splošnega sodišča ne bi zavezovale smernice, ampak bi moralo samo preveriti, ali je globa sorazmerna s težo nezakonitega ravnanja.

37      Obveznost temeljitega nadzora naj bi bila okrepljena z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in s členom 261 PDEU v povezavi s členoma 47 in 49 Listine. V skladu s pojasnili v zvezi z Listino se v pravu Unije na podlagi člena 47 Listine izvaja pravica iz člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP). Pritožnica v zvezi s tem trdi, da so konkurenčnopravni postopki pred Komisijo postopki kazenske narave v smislu EKČP. Zato bi moralo Splošno sodišče – ker je Komisija upravni organ in ne „neodvisno in nepristransko sodišče“ – ko odloča o tožbi, opraviti temeljit, tako dejanski kot pravni sodni nadzor nad odločbami Komisije, kar pomeni preučiti vse upoštevne okoliščine in o vseh dejstvih odločiti na podlagi svoje neodvisne presoje.

38      Pritožnica meni, da Splošno sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo ustreznega sodnega nadzora in da zlasti ni upoštevalo tega, da je kršitev trajala kratek čas in da se je pritožnica prostovoljno umaknila iz kartela, preden je Komisija uvedla preiskavo. Poleg tega Splošnemu sodišču očita točke od 143 do 145 izpodbijane sodbe, v katerih se to sklicuje na široko polje proste presoje Komisije glede določitve stopnje zvišanja, ki jo namerava uporabiti na podlagi trajanja postopka. Meni, da je Splošno sodišče svoj sodni nadzor nepravilno omejilo le na nadzor zakonitosti.

39      Pritožnica v okviru drugega pritožbenega razloga trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bila žrtev in ne pobudnica. Zato naj bi jo s tem, da je upoštevalo zgolj obseg prodaje in ne krivde pritožnice, obravnavalo enako kot ostala podjetja. Prav tako naj bi nepravilno upoštevalo obseg prodaje v Grčiji, čeprav kršitveno ravnanje tega območja očitno ni zadevalo.

40      Pritožnica je na obravnavi navedla, da argument glede kazenske narave postopkov na področju konkurence – v smislu člena 6 EKČP – ni upošteven glede sodnega nadzora, saj je pri slednjem treba upoštevati enaka merila ne glede na to, ali gre za postopke, ki se nanašajo na trdno jedro kazenskega prava v smislu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ali za postopke upravnega prava, kot navaja Komisija. Po drugi strani naj bi bila opredelitev kot „kazenski postopki“ pomembna pri presoji postopkov pred Komisijo v smislu člena 6 EKČP. Pritožnica je v zvezi s tem podala več očitkov.

41      Pritožnica je – prav tako na obravnavi – Splošnemu sodišču očitala, da pri opravljanju nadzora v zadevah na področju konkurence ni bilo dosledno. Splošno sodišče naj bi v nekaterih njegovih sodbah, kot sta sodbi z dne 11. decembra 2003 v zadevi Ventouris proti Komisiji (T‑59/99, Recueil, str. II‑5257) in z dne 29. aprila 2004 v združenih zadevah Tokai Carbon in drugi proti Komisiji (T‑236/01, T‑239/01, od T‑244/01 do T‑246/01, T‑251/01 in T‑252/01, Recueil, str. II‑1181), opravilo temeljit nadzor, medtem ko naj bi se v drugih zadevah, tudi v obravnavani, sklicevalo na široko polje presoje Komisije in uporabilo merilo očitne napake pri presoji.

42      Ob sklicevanju na napako, ki jo je Splošno sodišče ugotovilo glede tega, da pritožnica ni bila udeležena pri sporazumih kot celoti, pritožnica trdi, da bi moralo biti Splošno sodišče še toliko pazljivejše pri opravljanju nadzora nad tem, ali globa ustreza teži kršitve.

43      Komisija poudarja, da pojem „celovita pristojnost“ v smislu EKČP ni enak pojmu „neomejena pristojnost“, ki je sodišču Unije podeljena s Pogodbo o delovanju Evropske Unije in z zakonodajo Unije. V smislu EKČP ima „celovito pristojnost“ organ, ki lahko „v celoti, tako dejansko kot pravno, spremeni izpodbijano odločbo“. Tako je v primeru Splošnega sodišča. Neomejena pristojnost glede glob, ki je Splošnemu sodišču podeljena s Pogodbo in z zakonodajo Unije ter ki mu omogoča, da presojo Komisije glede globe nadomesti s svojo, naj bi presegala tisto, kar je nujno v skladu z EKČP, ki zahteva le, da mora biti sodišču omogočeno, da preizkusi obstoj napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeni razlog, ki ga navaja pritožnica, v skladu s katerim se Splošno sodišče ne bi smelo omejiti na nadzor zakonitosti, ampak bi moralo opraviti nadzor nad sorazmernostjo globe, naj torej ne bi ustrezal merilu, ki ga navaja Evropsko sodišče za človekove pravice.

44      Pritožnica nazadnje odgovarja na posamezne očitke v zvezi z izpodbijano sodbo.

 Presoja Sodišča

45      Pritožnica navaja člen 6 EKČP in Listino, da bi izpodbila načela sodnega nadzora in še zlasti način, kako je Splošno sodišče izjavilo, da mora upoštevati široko polje proste presoje Komisije, ter način, kako je opravilo nadzor v obravnavani zadevi.

46      Sodišče mora v okviru pritožbenega postopka preizkusiti, ali je Splošno sodišče pri odločanju o tožbi, ki mu je bila predložena, napačno uporabilo pravo.

47      Zato je treba preveriti, ali je Splošno sodišče v obravnavani zadevi opravilo nadzor, h kateremu je zavezano, pri čemer se ne upošteva abstrakten in deklaratoren opis sodnega nadzora iz točk od 61 do 64 izpodbijane sodbe, ker ta opis ni odgovor na tožbene razloge, ki jih je pritožnica navedla v tožbi, in očitno ni nujna podlaga za izrek izpodbijane sodbe.

48      Poleg tega ni upošteven argument glede domnevne nedoslednosti Splošnega sodišča pri opravljanju nadzora v zadevah na področju konkurence. Sodišče namreč v okviru obravnavane pritožbe opravi nadzor nad izpodbijano sodbo in ne nad celotno sodno prakso Splošnega sodišča.

49      Sodišču tudi ni treba po uradni dolžnosti opraviti celostnega nadzora nad izpodbijano sodbo, ampak mora odgovoriti na pritožbene razloge, ki jih navaja pritožnica.

50      Pritožnica je na obravnavi navedla, da argument glede kazenske narave postopkov na področju konkurence – v smislu člena 6 EKČP – ni upošteven glede sodnega nadzora, saj je pri slednjem treba upoštevati enaka merila ne glede na to, ali gre za postopke, ki se nanašajo na trdno jedro kazenskega prava v smislu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ali za postopke upravnega prava.

51      Kot je pritožnica navedla v pritožbi, je poleg tega člen 47 Listine v pravu Unije podlaga za uresničevanje pravice iz člena 6(1) EKČP. Zato se je treba sklicevati le nanj.

52      Načelo učinkovitega sodnega varstva je splošno načelo prava Unije, ki je danes razvidno iz člena 47 Listine (glej sodbo z dne 22. decembra 2010 v zadevi DEB, C‑279/09, ZOdl., str. I-13849, točki 30 in 31; sklep z dne 1. marca 2011 v zadevi Chartry, C‑457/09, ZOdl., str. I-819, točka 25, in sodbo z dne 28. julija 2011 v zadevi Samba Diouf, C‑69/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 49).

53      Sodni nadzor odločb institucij je urejen v ustanovitvenih pogodbah. Poleg nadzora zakonitosti, ki je zdaj določen v členu 263 PDEU, je glede sankcij, določenih z uredbami, predviden nadzor neomejene sodne pristojnosti.

54      Glede nadzora zakonitosti je Sodišče odločilo, da čeprav ima Komisija na področjih, na katerih se opravljajo zapletene gospodarske presoje, polje proste presoje glede gospodarskih zadev, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo poda Komisija. Dejansko mora sodišče Unije preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke za presojo zapletenega položaja in ali lahko utemeljijo iz njih izpeljane sklepe (glej sodbi z dne 15. februarja 2005 v zadevi Komisija proti Tetra Laval, C‑12/03 P, ZOdl., str. I‑987, točka 39, in z dne 22. novembra 2007 v zadevi Španija proti Lenzing, C‑525/04 P, ZOdl., str. I‑9947, točki 56 in 57).

55      Kar zadeva sankcijo za kršitve konkurenčnega prava, je v členu 15(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 17 določeno, da je pri določanju zneska globe poleg teže kršitve treba upoštevati tudi njeno trajanje. Enako izhaja iz člena 23(3) Uredbe št. 1/2003.

56      Sodišče je odločilo, da je pri določanju zneska glob treba upoštevati trajanje kršitev in vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo njihove teže, kot so ravnanje posameznega podjetja, vloga, ki jo je posamezno podjetje imelo pri izvajanju usklajenih ravnanj, dobiček, ki so ga podjetja lahko imela zaradi teh ravnanj, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za Evropsko skupnost (sodbe z dne 7. junija 1983 v zadevi Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 129; zgoraj navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 242, in sodba z dne 3. septembra 2009 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, C‑534/07 P, ZOdl., str. I‑7415, točka 96).

57      Sodišče je tudi navedlo, da je treba upoštevati objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev (sodba z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 91).

58      Zaradi številnih dejavnikov mora Komisija okoliščine kršitve temeljito preučiti.

59      Zaradi preglednosti je Komisija sprejela smernice, v katerih navaja, na kakšni osnovi bo upoštevala različne okoliščine kršitve in posledice, ki jih te lahko imajo za znesek globe.

60      Smernice, glede katerih je Sodišče odločilo, da pomenijo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere upravni organ v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi navedel razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja (sodba z dne 18. maja 2006 v zadevi Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, C‑397/03 P, ZOdl., str. I‑4429, točka 91), so omejene na opis metode preizkusa kršitve, ki jo uporablja Komisija, in merila, ki jih mora upoštevati pri določanju zneska globe.

61      Spomniti je treba na obveznost obrazložitve aktov Unije. V obravnavani zadevi je ta obveznost še posebej pomembna. Komisija mora svojo odločbo obrazložiti, zlasti pa pojasniti, kako je pretehtala in ocenila dejavnike, ki jih je upoštevala (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 87). Sodišče mora po uradni dolžnosti preveriti, ali je obrazložitev podana.

62      Poleg tega mora sodišče Unije na podlagi dokazov, ki jih stranka predloži v podporo razlogom, opraviti nadzor zakonitosti. Pri tem nadzoru se sodišče ne bi smelo opirati na polje proste presoje Komisije – niti glede izbire dejavnikov, ki jih upošteva pri uporabi meril iz smernic, niti glede njihove ocene – da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava.

63      Nadzor zakonitosti je dopolnjen z neomejeno pristojnostjo, ki je bila v skladu s členom 261 PDEU sodišču Unije priznana v členu 17 Uredbe št. 17 in ki jo ima zdaj na podlagi člena 31 Uredbe št. 1/2003. Ta pristojnost sodišču omogoča, da preseže le nadzor zakonitosti in nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen (glej v tem smislu sodbo z dne 15. oktobra 2002 v združenih zadevah Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, Recueil, str. I‑8375, točka 692).

64      Vendar je treba poudariti, da izvajanje neomejene pristojnosti ne pomeni isto kot nadzor po uradni dolžnosti, in spomniti, da je postopek pred sodišči Unije kontradiktoren. Razen razlogov javnega reda, kot je neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, mora razloge zoper izpodbijano odločbo navesti tožeča stranka in predložiti dokaze v podporo tem razlogom.

65      Ta postopkovna zahteva ne nasprotuje pravilu, v skladu s katerim je, ko gre za kršitve pravil konkurence, Komisija tista, ki mora predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in navesti, kateri dokazi pravno zadostno dokazujejo obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V okviru tožbe pred sodiščem se od tožeče stranke v bistvu zahteva, da opredeli tiste elemente izpodbijane odločbe, ki jih prereka, da v zvezi s tem oblikuje razloge in predloži dokaze, na podlagi katerih je mogoče resno sklepati, da so ti razlogi utemeljeni.

66      S tem, da nad izpodbijano odločbo kot celoto ni bil po uradni dolžnosti opravljen nadzor, ni bilo kršeno načelo učinkovitega sodnega varstva. Za upoštevanje tega načela ni nujno treba, da Splošno sodišče – ki mora odgovoriti na navedene tožbene razloge in opraviti nadzor tako nad dejstvi kot nad uporabo prava – po uradni dolžnosti ponovno v celoti pregleda spis.

67      Nadzor, določen s Pogodbama, torej pomeni, da lahko sodišče Unije opravlja nadzor tako nad dejstvi kot nad uporabo prava in da ima pooblastilo za presojo dokazov, razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in spremembo zneska glob. Zato ni mogoče sklepati, da bi bil nadzor zakonitosti, določen v členu 263 PDEU in dopolnjen z neomejeno pristojnostjo glede zneska globe, določeno v členu 31 Uredbe št. 1/2003, v nasprotju z zahtevami načela učinkovitega sodnega varstva, določenega v členu 47 Listine.

68      Na tem mestu je treba preučiti različne očitke, ki jih je pritožnica navedla v zvezi z izpodbijano sodbo.

69      Pritožnica najprej navaja očitke v zvezi s točko 177 izpodbijane sodbe, s katero je Splošno sodišče zavrnilo njene argumente, ker naj bi z njimi posredno izpodbijala sistem izračuna zneskov glob, uvedenega s smernicami. V skladu s sodno prakso pa naj Splošnega sodišča ne bi zavezovale smernice, ampak bi moralo samo preveriti, ali je globa sorazmerna s težo nezakonitega ravnanja.

70      V zvezi s tem je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 175 izpodbijane sodbe zavrnilo enega od očitkov pritožnice s tem, da se je sklicevalo na obrazložitev Komisije, ki je pritožnica ni izpodbijala. V točki 176 te sodbe je navedlo, da je treba – tudi če bi se pritožnica pri zatrjevanju nesorazmernosti globe lahko sklicevala na argument, da lahko znesek globe, ki ji je bila naložena, oslabi njeno konkurenčnost – ugotoviti, da glede tega ni predstavila konkretnih dokazov. Kot je Sodišče opozorilo v točkah od 64 do 66 te sodbe, Splošnemu sodišču – z izjemo razlogov javnega reda – ni treba opraviti nadzora nad odločbo Komisije po uradni dolžnosti, ampak odločiti glede tožbenih razlogov v zvezi z nezakonitostjo, ki jih predloži tožeča stranka. V obravnavanem primeru pritožnica Splošnemu sodišču ne bi smela očitati, da ni odločilo o tožbenih razlogih, ki mu niso bili predloženi ali ki niso bili konkretizirani v okviru očitkov in dokazov, ki Splošnemu sodišču omogočajo, da opravi učinkovit nadzor nad sporno odločbo.

71      Splošno sodišče je v točki 178 izpodbijane sodbe – ne da bi storilo napako pri razlogovanju – vsekakor izkazalo, da je pritožnica nameravala znova izpodbijati določitev zneska globe glede na trajanje kršitve. Splošno sodišče je v točki 179 navedene sodbe pravilno zavrnilo očitek pritožnice, da je ob upoštevanju zvišanja globe za 10 % za vsako leto udeležbe pri kršitvi mesečna stopnja globe toliko nižja, kolikor dolgo je podjetje udeleženo, pri tem pa opozorilo, da gre pri smernicah za samoomejevanje Komisije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da trajanje kršitve kot tako zakonodajalec Unije navaja kot dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri določitvi zneska globe, in če zakonodajalec ni opredelil merila, smernice omogočajo določitev vpliva tega dejstva pri izračunu globe.

72      Drugič, pritožnica očita dejstvo, da Splošno sodišče ni upoštevalo, da je kršitev, ki jo je storila, trajala kratek čas. Vendar takšen očitek temelji na domnevi, da je bilo trajanje kršitve krajše od trajanja, ki ga je upoštevala Komisija v sporni odločbi. Zato je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točkah 129 in 130 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso, s katero so določeni temeljni elementi kršitve. V zvezi s to sodno prakso je v točkah od 131 do 133 navedene sodbe preverilo, kdaj se je obdobje kršitve začelo, ter v točkah 134 in 135, kdaj se je končalo. Ker je ugotovilo, da Komisija teh dejstev ni napačno presodila, je tožbeni razlog zavrnilo.

73      Pritožnica s pritožbo ne izpodbija te presoje dejstev, kar bi bilo v vsakem primeru nedopustno, ker Sodišče nad presojo dejstev ne opravlja nadzora. Zato je treba ugotoviti, da očitek v zvezi z neupoštevanjem trajanja kršitve temelji na napačni domnevi in ga je zato treba zavrniti.

74      Tretjič, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da ni upoštevalo, da je prostovoljno izstopila iz kartela, preden je Komisija uvedla preiskavo. Vendar je Splošno sodišče v točki 151 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso, v skladu s katero Komisiji ni treba znižati globe zaradi prenehanja kršitve, ki se je zgodilo že pred prvim posredovanjem Komisije, v točki 152 navedene sodbe pa na dejstvo, da je bil prostovoljni umik družbe Chalkor iz kartela zadostno upoštevan v izračunu trajanja obdobja kršitve, ki se je nanašal nanjo. Iz tega sledi, da očitek pritožnice ni utemeljen.

75      Četrtič, pritožnica izpodbija točke od 143 do 145 izpodbijane sodbe, v katerih se Splošno sodišče sklicuje na široko polje proste presoje Komisije pri določanju stopnje zvišanja zaradi trajanja kršitve. Meni, da je Splošno sodišče svoj sodni nadzor nepravilno omejilo le na nadzor skladnosti stopnje zvišanja globe zaradi trajanja kršitve s smernicami.

76      V zvezi s tem je treba napotiti na načela, ki jih je sodna praksa Sodišča razvila v zvezi z določanjem zneska globe in na katera je bilo opozorjeno v točkah 56 in 57 te sodbe. Zaradi mnogih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, ima Komisija nujno različne možnosti pri njihovi presoji, tehtanju in ocenjevanju, da lahko kršitev ustrezno sankcionira. Vendar ima pri tem določene obveznosti.

77      Kot je navedeno že v točki 71 te sodbe, je treba opozoriti, da trajanje kršitve kot tako zakonodajalec Unije navaja kot dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri določitvi zneska globe, in da kadar zakonodajalec ni opredelil merila, smernice omogočajo določitev vpliva tega dejstva pri izračunu globe. Splošno sodišče torej ni napačno ravnalo s tem, da je preizkusilo, ali je izračun Komisije skladen s smernicami.

78      Splošno sodišče vsekakor – in v nasprotju s tem, kar navaja pritožnica – svojega nadzora ni omejilo na preizkus skladnosti s smernicami, ampak je v točki 145 izpodbijane sodbe samo opravilo nadzor nad ustreznostjo sankcije.

79      Petič, pritožnica trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo, da je bila žrtev, ampak jo je obravnavalo enako kot ostala podjetja s tem, da je upoštevalo le obseg prodaje in ne njene krivde. Vendar je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 72 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso, v skladu s katero pritiski na podjetje ne izključujejo njene odgovornosti za udeležbo pri kršitvi (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 369 in 370; in sodbi Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi KE KELIT proti Komisiji, T‑17/99, Recueil, str. II‑1647, točka 50, in z dne 29. novembra 2005 v zadevi Union Pigments proti Komisiji, T‑62/02, ZOdl., str. II‑5057, točka 63). Iz tega sledi, da navedeni očitek temelji na napačni domnevi, in sicer da naj bi bila pritožnica žrtev in ne odgovorna udeleženka pri kršitvi.

80      Šestič, pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je nepravilno upoštevalo obseg prodaje v Grčiji, čeprav kršitveno ravnanje tega območja očitno ni prizadelo. Vendar ta očitek temelji na zmotni domnevi, da je bila Grčija izključena z območja, na katerega se je nanašal kartel. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je Splošno sodišče v točki 120 izpodbijane sodbe navedlo, da pritožnica ni izpodbijala ugotovitve Komisije, izražene v točki 17 obrazložitve sporne odločbe, da območje Evropskega gospodarskega prostora (EGP), katerega del je Grčija, pomeni upoštevni geografski trg, ki ga je kartel prizadel.

81      Vsekakor tudi iz trditev pritožnice, povzetih v točki 117 izpodbijane sodbe, izhaja, da je v kartelu sodelovala iz strahu pred povračilnimi ukrepi, to je dampingom, skupine petih na grškem trgu. Takšne navedbe zadostujejo za ugotovitev, da je bila pritožnica udeležena v kartelu zato, da bo na grškem trgu varna pred konkurenco. Zato očitek ni utemeljen.

82      Iz vsega navedenega izhaja, da očitki pritožnice niso utemeljeni. Čeprav se je Splošno sodišče večkrat – zlasti v točkah 62, 63 ali 143 izpodbijane sodbe – sklicevalo na „večje polje proste presoje“ ali na „široko polje proste presoje“ Komisije, te navedbe Splošnemu sodišču niso preprečile opraviti celovitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava, h kateremu je zavezano.

83      Prvi in drugi pritožbeni razlog je zato treba zavrniti.

 Tretji in četrti pritožbeni razlog: nerazumno in samovoljno spreminjanje globe, ki je bila naložena družbi Chalkor, in nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe v zvezi s tem

 Trditve strank

84      Navedena pritožbena razloga se nanašata na točke od 105 do 113 in od 182 do 184 izpodbijane sodbe. Obravnavati ju je treba skupaj.

85      V točkah od 105 do 113 izpodbijane sodbe je navedeno:

„105      […] Splošno sodišče v okviru izvajanja svoje neomejene pristojnosti meni, da je izhodiščni znesek, ki ga je določila Komisija, primeren glede na skupno težo treh elementov kartela in da je treba znižati izhodiščni znesek globe, ki je bila naložena družbi Chalkor, da bi tako upoštevali dejstvo, da jo je Komisija štela za odgovorno le za sodelovanje v tretjem elementu kartela.

106      Poleg tega je treba zavrniti argumente Komisije, navedene v točkah 83 in 84 zgoraj, v delu, v katerem bi jih lahko razumeli, kot da se je neudeležba tožeče stranke pri sporazumih SANCO v zadostni meri izrazila v posebnem izhodiščnem znesku globe, ki ji je bila naložena. Ta argument temelji na predpostavki, da je bil tržni delež družbe Chalkor, ki ne prodaja cevi SANCO, izračunan na podlagi seštevka prometa vseh proizvajalcev navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, skupaj s prodajo cevi SANCO.

107      Sporazumi SANCO in razširjeni evropski sporazumi so se nanašali na isti upoštevni trg, in sicer trg navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije. Zato bi morala Komisija tudi ob neobstoju sporazumov SANCO upoštevati promet s cevmi SANCO, da bi izračunala tržni delež tožeče stranke na upoštevnem trgu.

108      Nasprotno je glede sporazumov WICU in Cuprotherm položaj drugačen. Ti sporazumi so se nanašali na proizvode, ki niso zamenljivi z navadnimi bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije. Iz točke 459 obrazložitve [sporne] odločbe je namreč razvidno, da navadne in plastično izolirane bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije predstavljajo različna upoštevna trga.

109      Ker je bil tržni delež tožeče stranke, ki je delovala na trgu navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, izračunan glede na promet, ustvarjen na trgu navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije in na trgu plastično izoliranih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, je bil za tožečo stranko določen manjši tržni delež in posledično posebni izhodiščni znesek, ki je nižji od tistega, ki bi bil določen, če bi bil njen tržni delež izračunan le glede na promet, ki je bil ustvarjen na trgu, na katerem je v kartelu dejansko sodelovala.

110      Drugič, glede vprašanja, ali dejstvo, da je bilo sodelovanje v skupini petih intenzivnejše od sodelovanja v skupini devetih, upravičuje različno obravnavanje pri določitvi glob, je treba navesti naslednje.

111      Skupina petih in skupina devetih sta delovali v okviru tretjega elementa kartela, za katerega je odgovorna tožeča stranka. V točki 690 obrazložitve [sporne] odločbe je Komisija ugotovila, da tožeča stranka ni bila članica skupine petih zaradi svoje velikosti. Tožeča stranka tej navedbi ne oporeka.

112      Zato Komisiji ni mogoče očitati sklepa, da je bilo sodelovanje tožeče stranke pri razširjenih evropskih sporazumih ustrezno upoštevano z delitvijo kršiteljev na kategorije, kar je Komisija izvedla na podlagi njihovih tržnih deležev.

113      Glede na navedeno je treba samo spremeniti globo, ki je bila naložena tožeči stranki, da bo odražala njeno nesodelovanje pri sporazumih SANCO. Konkretne posledice te spremembe so pojasnjene v nadaljevanju v točkah od 183 do 186.“

86      V točkah od 182 do 184 izpodbijane sodbe je navedeno:

„182      […] [Sporno] odločbo [je treba] spremeniti, ker Komisija pri določitvi zneska globe ni upoštevala dejstva, da tožeča stranka ni sodelovala pri sporazumih SANCO.

183      Glede preostalega obrazložitev Komisije v [sporni] odločbi in metoda izračuna globe, uporabljena v tem primeru, ostajata nespremenjeni. Končni znesek globe se torej izračuna, kot je navedeno v nadaljevanju.

184      Izhodiščni znesek globe, ki je bila naložena tožeči stranki, se zniža za 10 % zaradi upoštevanja manjše teže njenega sodelovanja pri kartelu v primerjavi s ‚proizvajalci SANCO‘. Novi izhodiščni znesek globe, ki je naložena tožeči stranki, se tako določi na 8,82 milijona EUR.“

87      Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče v točki 104 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je Komisija s tem, da je kršila načelo enakega obravnavanja, ker pri izračunu zneska globe ni upoštevala dejstva, da je, za razliko od skupine, ki jo sestavljajo družbe KME Germany AG, nekdanja KM Europa Metal AG, KME France SAS, nekdanja Tréfimétaux SA, in KME Italy SpA, nekdanja Europa Metalli SpA, Wieland-Werke AG ter skupine, ki jo sestavljajo družbe Boliden AB, Outokumpu Copper Fabrication AB, nekdanja Boliden Fabrication AB, in Outokumpu Copper BCZ SA, nekdanja Boliden Cuivre & Zinc SA, tožeča stranka sodelovala le pri enem elementu kartela. Vendar naj bi ji samovoljno znižalo globo za 10 %, čeprav naj bi bilo tako znižanje očitno premajhno, da bi lahko odražalo drugačne in – kar je bistveno – neizpodbijane okoliščine, v katerih je bila družba Chalkor.

88      Vendar Splošno sodišče pri preizkusu zneska globe ni sledilo načelnemu pristopu, kot je na primer znižanje utemeljiti z deležem prodaje cevi SANCO na trgu navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, kar pomeni znižanje globe za 49 % ali za 37 % glede na upoštevani trg, ali znižati globo, da bi se upoštevala napačna vključitev prometa, ustvarjenega v Grčiji, v osnovo za izračun globe. Namesto tega se je omejilo na potrditev matematičnega pristopa Komisije in na samovoljno znižanje globe, ne da bi sledilo pristopu, ki temelji na načelih in je matematično skladen.

89      Pritožnica to odločitev Splošnega sodišča primerja z odločitvijo, ki jo je sprejelo v zgoraj navedeni sodbi Ventouris proti Komisiji. Enaki razlogi pravičnosti in sorazmernosti, kot so navedeni v točki 219 navedene sodbe, bi morali Splošno sodišče voditi k znižanju globe za 49 % ob upoštevanju izključenosti trgov SANCO ter WICU in Cuprotherm iz širšega trga bakrenih cevi, ali za 37 % ob upoštevanju izključenosti iz ožjega trga navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije.

90      Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da izpodbijane sodbe ni pravilno obrazložilo. Izhodiščni znesek globe naj bi znižalo za 10 %, da bi upoštevalo težo udeležbe pritožnice pri kartelu, ki je manjša v primerjavi z udeležbo „proizvajalcev SANCO“, a ni podalo nobene navedbe, ki bi omogočala razumeti, kako naj bi po njegovem mnenju 10‑odstotno znižanje lahko rešilo težavo. Splošno sodišče naj s tem, da ni opredelilo nobenega od meril, na katera se je oprlo, Sodišču ne bi omogočilo ugotovitve, ali je izpodbijana sodba v nasprotju z načelom sorazmernosti, in ali globa, ki jo je Splošno sodišče določilo, ustrezno odraža težo udeležbe družbe Chalkor pri kršitvi.

91      Komisija trdi, da so ti pritožbeni razlogi nedopustni, ker pritožnica Sodišču predlaga, naj ponovno presodi znesek globe, za kar pa Sodišče v okviru pritožbenega postopka ni pristojno.

92      Komisija podredno trdi, da se pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom omejuje na očitke v zvezi z izpodbijano sodbo, ne da bi navedla pravno podlago, na podlagi katere naj bi Splošno sodišče moralo sprejeti drugačno odločitev. Komisija v odgovor na četrti pritožbeni razlog trdi zlasti, da je v točkah izpodbijane sodbe, ki jih pritožnica ni navedla, obrazloženo, zakaj je Splošno sodišče zavrnilo nekatere njene argumente, s katerimi je izpodbijala znesek znižanja globe.

 Presoja Sodišča

93      Najprej je treba napotiti na točki 80 in 81 te sodbe v zvezi s prodajo v Grčiji.

94      Navesti je treba, da je Splošno sodišče v točkah od 105 do 113 in 183 izpodbijane sodbe obrazložilo svojo odločitev o spremembi zneska globe. Najprej je v točki 109 navedene sodbe poudarilo, da je bila metoda za izračun tržnega deleža pritožnice zanjo ugodna, ker je bil izračunan tako, da se je promet pritožnice delil z zneskom, ki predstavlja promet, ustvarjen na trgu navadnih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, in promet, ustvarjen na trgu plastično izoliranih bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije, čeprav ji ni bilo očitano nobeno sodelovanje pri sporazumih WICU in Cuprotherm, ki zadevajo plastično izolirane bakrene cevi za vodovodne in plinske instalacije.

95      Poleg tega je v točki 111 izpodbijane sodbe navedlo, da pritožnica ni izpodbijala dejstva, ugotovljenega v točki 692 obrazložitve sporne odločbe, da v skupini petih ni sodelovala zaradi svoje velikosti. S tem je odgovorilo na argument pritožnice, povzet v točki 77 izpodbijane sodbe, da naj bi bilo sodelovanje med člani skupine devetih manj intenzivno kot med člani skupine petih, in z napotitvijo na točko 690 obrazložitve sporne odločbe potrdilo argument Komisije, da udeležba pritožnice pri kartelu glede kakovosti ali količine ni bila drugačna od udeležbe ostalih kršiteljev.

96      Splošno sodišče je v točki 112 izpodbijane sodbe potrdilo način merjenja teže kršitve z razdelitvijo na kategorije kršiteljev, ki se je opravila na podlagi njihovih tržnih deležev. V točki 183 navedene sodbe je ponovilo svojo splošno odobritev metode izračuna glob.

97      Takšna obrazložitev pravno zadostno utemeljuje dejavnike, ki jih je Splošno sodišče upoštevalo, da bi znižalo globo, naloženo pritožnici. Odločitve, da zniža globo za pavšalni znesek, mu ni mogoče očitati ob upoštevanju tega, da je nemogoče natančno pretehtati vsak dejavnik, od katerih so nekateri za pritožnico ugodni, drugi neugodni.

98      Poleg tega pritožnica s tem, da se je oprla le na promet, iz katerega so izključeni sporazumi SANCO ter WICU in Cuprotherm ali le sporazumi SANCO, ni dokazala kršitve načela sorazmernosti. Opozoriti je namreč treba, da promet trga, ki ga pokriva omejevalni sporazum, ni nič drugega kot eden izmed mnogih dejavnikov, ki jih je mogoče upoštevati pri določanju zneska sankcije.

99      Glede primerjave z metodo, ki jo je Splošno sodišče uporabilo v zgoraj navedeni sodbi Ventouris proti Komisiji, je treba poudariti, da je v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, Komisija družbi Ventouris Group Enterprises SA izrekla sankcijo za dve kršitvi, čeprav je storila le eno, medtem ko je v obravnavani zadevi pritožnica sodelovala le pri enem delu zapletene, a enotne kršitve. Poleg tega iz točke 221 zgoraj navedene sodbe Ventouris proti Komisiji izhaja, da je Splošno sodišče spremenilo znesek globe ob upoštevanju sistematike izpodbijane odločbe in metode, ki jo je Komisija uporabila za določitev globe. Prav to je Splošno sodišče naredilo v izpodbijani sodbi s tem, ko je potrdilo metodi za presojo teže kršitve in za izračun globe s strani Komisije v točkah 112 in 183 izpodbijane sodbe.

100    Iz tega sledi, da iz primerjave z zgoraj navedeno sodbo Ventouris proti Komisiji – tudi če bi bila ta upoštevna kljub dejstvu, da zadeva drug postopek, v katerem je pritožnik navedel drugačne pritožbene razloge od teh, ki so predmet obravnavane zadeve, in v katerem se je razvila kontradiktorna razprava, v kateri družba Chalkor ni bila udeležena – ne more izhajati noben argument, na podlagi katerega bi bilo mogoče izpodbijati obrazložitev izpodbijane sodbe.

101    Glede tega, da pritožnica postavlja pod vprašaj pravičnost Splošnega sodišča, je treba navesti, da odločba Splošnega sodišča, ki bi temeljila le na pravičnosti, nikakor ne bi bila predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe.

102    Ob upoštevanju vsega navedenega izhaja, da tretji in četrti pritožbeni razlog nista utemeljena.

103    Iz tega je mogoče sklepati, da ni mogoče ugoditi nobenemu od pritožbenih razlogov, ki jih družba Chalkor navaja v podporo pritožbi, zato jo je treba zavrniti.

 Stroški

104    V skladu s členom 69(2) Poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 Poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se plačilo stroškov naloži družbi Chalkor, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Pritožba se zavrne.

2.      Družbi Chalkor AE Epexergasias Metallon se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: angleščina.

Top