EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CA0384

Zadeva C-384/10: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 15. decembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van Cassatie van België – Belgija) – Jan Voogsgeerd proti Navimer SA (Rimska konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih — Pogodba o zaposlitvi — Izbira s strani pogodbenih strank — Prisilne zakonske določbe prava, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava — Določitev tega prava — Delavec, ki delo opravlja v več kot eni državi pogodbenici)

UL C 39, 11.2.2012, p. 4–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 39/4


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 15. decembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van Cassatie van België – Belgija) – Jan Voogsgeerd proti Navimer SA

(Zadeva C-384/10) (1)

(Rimska konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih - Pogodba o zaposlitvi - Izbira s strani pogodbenih strank - Prisilne zakonske določbe prava, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava - Določitev tega prava - Delavec, ki delo opravlja v več kot eni državi pogodbenici)

(2012/C 39/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Cassatie van België

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jan Voogsgeerd

Tožena stranka: Navimer SA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Hof van Cassatie van België – Razlaga člena 6(2)(b) Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, predložene v podpis 19. junija 1980 v Rimu (UL 2005, C 169, str. 10) – Pravo, ki se uporabi, če ga pogodbeni stranki ne izbereta – Pogodba o zaposlitvi – Delavec svojega dela običajno ne opravlja v eni in isti državi – Prvi častnik stroja na ladji

Izrek

1.

Člen 6(2) Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki obravnava zadevo, najprej ugotoviti, ali delavec ob izvajanju pogodbe običajno opravlja delo samo v eni državi, ki je tista, v kateri oziroma iz katere delavec ob upoštevanju vseh elementov, ki so značilni za navedeno dejavnost, opravlja bistveni del svojih obveznosti do delodajalca.

2.

Če bi predložitveno sodišče presodilo, da spora, ki ga obravnava, ne more razrešiti glede na člen 6(2)(a) navedene konvencije, je treba člen 6(2)(b) te konvencije razlagati tako:

da je treba pojem „poslovna enota [delodajalca], ki […] je [delavca] zaposlila“ razumeti tako, da se nanaša izključno na poslovno enoto, ki je delavca zaposlila, ne pa na poslovno enoto, s katero je ob dejanskem opravljanju dela v zvezi;

da pravna osebnost ni zahteva, ki bi jo morala poslovna enota delodajalca v smislu te določbe izpolniti;

da se poslovna enota podjetja, ki ni tisto, ki je navedeno kot delodajalec, vendar je s to poslovno enoto povezano, lahko opredeli kot „poslovna enota“ v smislu člena 6(2)(b) te konvencije, če je na podlagi objektivnih elementov mogoče ugotoviti, da je dejanski položaj drugačen od položaja, ki izhaja iz določil pogodbe, in to celo kljub temu, da vodstvena pooblastila niso bila formalno prenesena na to drugo podjetje.


(1)  UL C 317, 20.11.2010.


Top