Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi T‑194/09,

Lan Airlines, SA s sedežem v Renci (Čile), ki jo zastopata E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) , ki ga zastopa Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je

Air Nostrum, Líneas Aéreas del Mediterráneo, SA s sedežem v Manisesu (Španija),

zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 19. februarja 2009 (zadeva R 107/2008-4) glede postopka z ugovorom med Lan Airlines, SA in Air Nostrum, Líneas Aéreas del Mediterráneo, SA,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in M. van der Woude, sodnik,

sodni tajnik: E. Coulon,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 13. maja 2009,

na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. septembra 2009,

na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. novembra 2009,

ker v roku enega meseca po pisnem postopku stranke niso vložile predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnice poročevalke in v skladu s členom 135a Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,

izreka naslednjo

Sodbo

Razlogi za odločitev

Dejansko stanje

1. Družba Air Nostrum, Líneas Aéreas del Mediterráneo, SA je 14. junija 2005 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).

2. Znamka, katere registracija je bila zahtevana, je besedni znak LINEAS AEREAS DEL MEDITERRANEO LAM.

3. Storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 39 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „prevozništvo; pakiranje in skladiščenje blaga; organizacija potovanj“.

4. Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 47/2005 z dne 21. novembra 2005.

5. Tožeča stranka, družba Lan Airlines, SA, je 20. februarja 2006 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za zgoraj v točki 3 navedene storitve.

6. Ugovor je temeljil na teh prejšnjih pravicah:

– prejšnja besedna znamka LAN, ki je predmet registracije Skupnosti št. 3350899 z dne 17. decembra 2004;

– prejšnja barvna figurativna znamka, ki je predmet registracije Skupnosti št. 3694957 z dne 4. avgusta 2005, prikazana spodaj:

>image>3

7. Prejšnja besedna znamka je bila registrirana za proizvode in storitve iz razredov 35, 39 in 43, prejšnja figurativna znamka pa za proizvode in storitve iz razreda 39, pri čemer vsakemu razredu ustreza ta opis:

– razred 35: „oglasna dejavnost; poslovna administracija“;

– razred 39: „prevoz potnikov, blaga, dokumentov in dragocenosti na kateri koli način; shranjevanje, varstvo, skladiščenje, pakiranje in distribucija blaga, dokumentov in dragocenosti vseh vrst na kateri koli način; dajanje informacij o potovanjih ali transportu blaga prek posrednikov; hitre poštne storitve“;

– razred 43: „ponujanje hrane in pijače; ponujanje začasne nastanitve“.

8. Ugovor se je nanašal na vse proizvode in storitve, ki so varovani s prejšnjima znamkama.

9. V utemeljitev ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).

10. Oddelek za ugovore je 30. oktobra 2007 ugovor zavrnil in v bistvu ugotovil, da v zvezi z zadevnimi znaki ni verjetnosti zmede.

11. Tožeča stranka je 2. januarja 2008 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) zoper odločbo oddelka za ugovore pri UUNT vložila pritožbo.

12. Z odločbo z dne 19. februarja 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je četrti odbor za pritožbe UUNT to pritožbo zavrnil. V tej odločbi je v bistvu ugotovil, da za povprečnega evropskega potrošnika, ki je upoštevna javnost, ne obstaja verjetnost zmede v zvezi z zadevnimi znaki, ker si ti, ko se presojajo celovito, kljub enakosti storitev, ki jih označujejo, niso podobni.

Predlogi strank

13. Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– izpodbijano odločbo razveljavi;

– UUNT naloži plačilo stroškov.

14. UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:

– tožbo zavrne;

– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Pravno stanje

15. Tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. V bistvu trdi, da z vidika upoštevne javnosti, to je povprečnega španskega potrošnika, v zvezi z zadevnimi znaki obstaja verjetnost zmede.

16. V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se znamka, za katero je vložena prijava, ob ugovoru imetnika prejšnje znamke ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

17. V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede predstavlja verjetnost, da bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, upoštevajoč vse upoštevne dejavnike v primeru, zlasti medsebojno odvisnost med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).

Upoštevna javnost

18. Prvič, v zvezi z določitvijo ozemlja, na katerem je treba upoštevati zaznavo upoštevne javnosti, tožeča stranka prereka presojo odbora za pritožbe, navedeno v točki 14 izpodbijane odločbe, da „je treba v tem primeru upoštevati zaznavo javnosti Evropske skupnosti“. Meni, da bi moral odbor za pritožbe v tem primeru upoštevati zgolj zaznavo španskega potrošnika. Trdi, da v skladu s sodno prakso za zavrnitev registracije prijavljene znamke zadošča, da verjetnost zmede obstaja zgolj na španskem ozemlju.

19. Čeprav glede tega drži, da za zavrnitev zahteve za registracijo znamke Skupnosti zadošča, da verjetnost zmede obstaja zgolj za potrošnika ene države članice, je treba opozoriti, da to ne vpliva na določitev upoštevne javnosti. V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 je namreč treba obstoj verjetnosti zmede presoditi v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Ker sta prejšnji znamki znamki Skupnosti, je odbor za pritožbe pravilno menil, da je treba obstoj verjetnosti zmede presoditi z vidika zaznave potrošnikov na celotnem ozemlju Unije, in ne zgolj na španskem ozemlju.

20. Drugič, v zvezi s stopnjo pozornosti upoštevne javnosti je treba opozoriti, da je treba na podlagi sodne prakse pri celoviti presoji verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov ali storitev, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).

21. Čeprav se tožeča stranka v tem primeru strinja s presojo odbora za pritožbe iz točk 13 in 14 izpodbijane odločbe, da upoštevno javnost sestavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni, pa UUNT tej presoji nasprotuje in trdi, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti visoka ali vsaj višja od povprečne.

22. Glede tega je treba ugotoviti, kakor pravilno trdi tožeča stranka, da nekatere storitve, ki jih označujejo zadevne znamke, kot so storitve prevozništva iz razreda 39, v primeru internetnega nakupa letalskih vozovnic, ki za nekatere destinacije lahko stanejo le nekaj eurov, zadevajo širšo javnost in da zato ta dejavnik ter datumi in vozni redi pri nakupu prevladajo nad imenom letalske družbe. Zato je treba utemeljitev UUNT, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti pri nakupu teh storitev višja od stopnje pozornosti povprečnega potrošnika, zavrniti kot neutemeljeno.

23. Treba je ugotoviti tako kot odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi, da je upoštevna javnost povprečni evropski potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.

Primerjava storitev

24. Ker so med storitvami iz razreda 39, ki jih označujeta prejšnji znamki, tudi storitve, ki jih označuje prijavljena znamka, je odbor za pritožbe v točkah 15 in 32 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da so storitve, ki jih označujejo zadevne znamke enake, kar stranke ne prerekajo.

Primerjava znakov

25. V skladu s sodno prakso mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slišno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, igra odločilno vlogo pri celoviti presoji omenjene verjetnosti. V zvezi s tem povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).

26. Presoje podobnosti med znamkama ni mogoče omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvarja sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej zgoraj v točki 25 navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti (zgoraj v točki 25 navedena sodba Sodišča UUNT proti Shaker, točka 42, in sodba z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42). Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v predstavitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (zgoraj navedena sodba Nestlé proti UUNT, točka 43).

27. Poleg tega ni razloga, da ne bi preverjali, ali obstaja vidna podobnost med besedno in figurativno znamko, saj imata tovrstni znamki grafično podobo, ki lahko ustvarja vidni vtis (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 4. maja 2005 v zadevi Chum proti UUNT – Star TV (STAR TV), T‑359/02, ZOdl., str. II‑1515, točka 43 in navedena sodna praksa).

28. V tem primeru ni sporno, da medtem ko prejšnja besedna znamka vsebuje zgolj element „lan“ in prejšnjo figurativno znamko sestavlja z veliki črkami napisan besedni del „lan“, ki mu sledi stilno oblikovana zvezda, prijavljeno znamko sestavljata besedna elementa „lineas aereas del mediterraneo“ in „lam“.

29. Na prvem mestu tožeča stranka v zvezi z obstojem prevladujočega ali zanemarljivega elementa prijavljene znamke trdi, da odbor za pritožbe ni ugotovil, da je element „lam“ pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, prevladujoč, ker je element „lineas aereas del mediterraneo“, katerega pomen bo španski potrošnik razumel, za zadevne storitve opisen. Tožeča stranka zato meni, da bi moral odbor za pritožbe pri primerjavi zadevnih znakov upoštevati zgolj prevladujoči element prijavljene znamke, to je „lam“.

30. V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav na splošno drži, da javnost opisnega elementa znamke pri celotnem vtisu, ki ga ta ustvarja, ne zazna kot ločenega in prevladujočega, to vseeno ne pomeni nujno, da je zaradi slabotnega razlikovalnega učinka elementa znamke ob upoštevanju zlasti njegove velikosti ali postavitve v znaku pri celotnem vtisu, ki ga znamka ustvarja, ta element zanemarljiv.

31. V tem primeru ni sporno, da element „lineas aereas del mediterraneo“, ki ga bo špansko govoreči del upoštevne javnosti razumel kot storitve letalskega prevozništva v Sredozemlju, predstavlja, kakor je odbor za pritožbe v bistvu ugotovil v točkah 22 in 27 izpodbijane odločbe, opis dela storitev prevozništva, ki jih označuje prijavljena znamka, in nakazuje na geografski prostor, v katerem se te storitve zagotavljajo. Vendar v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, zgolj ta ugotovitev ne more pomeniti, da je ta element pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, zanemarljiv in da je zato besedni element „lam“ v tej znamki prevladujoč.

32. Prvič, treba je namreč poudariti, kot je odbor za pritožbe v bistvu ugotovil v točki 23 izpodbijane odločbe, da element „lineas aereas del mediterraneo“ lahko pritegne pozornost vseh upoštevnih potrošnikov, špansko govorečih ali ne, ker je po eni strani velikost tega elementa v prijavljeni znamki bistveno večja od velikosti elementa „lam“ in ker je po drugi strani ta element zaradi začetnega položaja v tem znaku takoj opazen. Čeprav glede tega tožeča stranka poudarja, da v skladu s sodno prakso obstajajo izjeme od načela, da pozornost povprečnega potrošnika pritegne začetni del znamke, je treba to utemeljitev zavrniti, ker tožeča stranka ne predlaga nobenega konkretnega dokaza za to, da je presoja odbora za pritožbe v tem primeru napačna.

33. Drugič, v zvezi s špansko govorečimi potrošniki, ki tvorijo del upoštevne javnosti, je treba ugotoviti, kot je odbor za pritožbe v bistvu menil v točkah 22 in 27 izpodbijane odločbe, da je zato, ker bo špansko govoreči potrošnik zaznal element „lam“ kot kratico elementa „lineas aereas del mediterraneo“, verjetno, da mu bo ostal v spominu ta zadnji element. Namreč, v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, si bo ta potrošnik element „lineas aereas del mediterraneo“ zapomnil po eni strani zato, ker mu omogoča, da element „lam“ razume kot kratico, sestavljeno iz prvih črk besed „líneas“, „aéreas“ in „mediterráneo“. Po drugi strani, kot v nasprotju s trditvami tožeče stranke ugotavlja UUNT, znamke, ki označujejo storitve letalskega prevoza, pogosto vsebujejo besedne elemente, ki opisujejo te storitve in izhodiščno ali ciljno območje, kjer se v glavnem zagotavljajo, kakor to velja za znamke Skupnosti American Airlines, AIR FRANCE ali LINEA AEREA CARGUERA DE COLOMBIA, tako da bi ta potrošnik lahko razumel, da element „lineas aereas del mediterraneo“ označuje trgovski izvor storitev prevozništva, ki jih zagotavlja določena letalska družba.

34. Zato je treba ugotoviti, da element „lineas aereas del mediterraneo“ pri celotnem vtisu, ki ga prijavljena znamka ustvarja pri upoštevni javnosti, špansko govoreči ali ne, ni zanemarljiv.

35. Druge trditve tožeče stranke ne morejo ovreči te ugotovitve.

36. Najprej, utemeljitev tožeče stranke, da je iz sodbe Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2007 v zadevi AMS proti UUNT − American Medical Systems (AMS Advanced Medical Services) (T-425/03, ZOdl., str. II-4265, točka 84) razvidno, da se bo potrošnik verjetno skliceval zgolj na kratico znamke, ne more spremeniti ugotovitve iz točke 34 zgoraj, da element „lineas aereas del mediterraneo“ pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, ni zanemarljiv. V zgoraj navedeni sodbi AMS Advanced Medical Services (točka 74) je Splošno sodišče šele po ugotovitvi, da je kratica AMS zavzemala osrednji položaj in je bila večja od preostalih elementov figurativne znamke AMS Advanced Medical Services, presodilo, da je bila ta kratica pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja ta znamka, prevladujoča. Ker to v tem primeru ne drži, kakor je razvidno iz točke 32 zgoraj, je treba utemeljitev tožeče stranke glede tega zavrniti kot neutemeljeno.

37. Dalje, čeprav tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe ni ugotovil, da je razlikovalni učinek besednega elementa „lam“ prijavljene znamke kljub podobnosti z besednim elementom „lan“ prejšnjih znamk zaradi ugleda prejšnjih znamk okrepljen, je treba to utemeljitev zavrniti kot neutemeljeno. Prvič, tožeča stranka namreč Splošnemu sodišču ni predložila nobenega dokaza za presojo ugleda prejšnjih znamk. Drugič, tudi če bi prejšnji znamki imeli neko stopnjo ugleda in bi pozornost upoštevnega potrošnika v prijavljeni znamki zaradi izrazite podobnosti z besednim elementom „lan“ prejšnjih znamk posebej pritegnil besedni element „lam“, zaradi takega ugleda prejšnjih znamk element „lineas aereas del mediterraneo“ ob upoštevanju zgoraj v točkah 32 in 33 navedenih okoliščin pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, ne bi postal zanemarljiv.

38. Nazadnje je treba kot neutemeljeno zavrniti utemeljitev tožeče stranke, da odbor za pritožbe neupravičeno ni hotel preučiti odločb Oficina Española de Patentes y Marcas (španski urad za patente in znamke), ki jih je predložila in iz katerih je razvidna zavrnitev registracije znamk, ki vsebujejo element „lineas aereas de“. Zakonitost odločb odbora za pritožbe se namreč presoja zgolj na podlagi Uredbe št. 40/94 (sodba Splošnega sodišča z dne 4. novembra 2003 v zadevi Díaz proti UUNT – Granjas Castelló (CASTILLO), T‑85/02, Recueil, str. II‑4835, točka 37). Poleg tega, če v nekaterih državah članicah že izvedene registracije v nekaterih okoliščinah predstavljajo zgolj neodločilen element, ki se lahko upošteva pri registraciji znamke Skupnosti (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2001 v zadevi Henkel proti UUNT (Okrogla rdeča in bela tablica), T‑337/99, Recueil, str. II‑2597, točka 58 in navedena sodna praksa), velja enako tudi za odločbe nacionalnih uradov o zavrnitvi registracije znamk. Čeprav so v tem primeru odločbe Oficina Española de Patentes y Marcas neodločilen element, ki nakazuje na slaboten razlikovalni učinek izraza „lineas aereas del mediterraneo“, odbor za pritožbe ni storil napake, ko je na podlagi zgoraj v točkah 32 in 33 navedenih razlogov menil, da ta element pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, ni zanemarljiv.

39. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, odbor za pritožbe v točki 33 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da element „lam“ prijavljene znamke ni prevladujoč, zaradi česar je v skladu z zgoraj v točki 26 navedeno sodno prakso pri primerjavi zadevnih znakov v enaki meri upošteval v tej znamki vsebovan element „líneas aéreas del mediterráneo“.

40. Na drugem mestu je treba v zvezi z morebitnimi podobnostmi ali razlikami med zadevnimi znaki najprej ugotoviti, da se tožeča stranka strinja s presojo odbora za pritožbe, navedeno v točki 26 izpodbijane odločbe, da sta si izraza „lam“, ki je na koncu prijavljene znamke, in „lan“, ki je del prejšnjih znamk, podobna vidno in slišno. Vendar kot je prav tako v točki 26 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe – v nasprotju s trditvijo tožeče stranke, da bi bilo treba pri primerjavi zadevnih znamk upoštevati zgolj element „lam“ – podobnosti med besednima elementoma „lam“ v prijavljeni znamki in „lan“ v prejšnjih znamkah izniči dejstvo, da se te znamke, ko se presojajo celovito, tako vidno kot slišno razlikujejo. Medtem ko sta namreč prejšnji znamki sestavljeni zgolj iz enega tričrkovnega besednega elementa, in sicer „lan“, pri čemer prejšnja figurativna znamka vsebuje še stilno oblikovano zvezdo, je prijavljena znamka sestavljena iz besednih elementov „lineas aereas del mediterraneo“ in „lam“, katerih seštevek vseh črk je trideset, tako da se zadevne znamke, ko se presojajo celovito, kot je v točki 25 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe, ne razlikujejo le po „številu besed, zgradbi in dolžini“, ampak tudi po zvenu. Zato je treba utemeljitev tožeče stranke, da so zadevni znaki vidno in slišno podobni, zavrniti.

41. V zvezi s pojmovnim vidikom tožeča stranka v bistvu trdi, da med zadevnimi znamkami ni pojmovnih razlik, ker tako prevladujoči element prijavljene znamke, besedni element „lam“, kot tudi edini besedni element prejšnjih znamk, „lan“, nimata pomena.

42. Glede tega je treba ugotoviti tako kot odbor za pritožbe v točki 28 izpodbijane odločbe, da bo španski potrošnik, ki je del upoštevne javnosti, element „lineas aereas del mediterraneo“ prijavljene znamke razumel, kot da se nanaša na storitve letalskega prevozništva v Sredozemlju, in bo ta element povezal z besednim elementom „lam“, ki je njegova kratica.

43. Zato je treba v nasprotju s trditvami tožeče stranke ugotoviti, kot je poudaril odbor za pritožbe v točki 30 izpodbijane odločbe, da medtem ko za del upoštevne javnosti, ki nima nikakršnega znanja španščine, med zadevnimi znamkami ni nobenih pojmovnih podobnosti ali razlik, bo del upoštevne javnosti z vsaj minimalnim znanjem španščine zaznal razliko med prijavljeno znamko, ki jo bo razumel, kot da se nanaša na storitve letal skega prevozništva v Sredozemlju, in prejšnjima znamkama, za kateri iz listin v spisu pred Splošnim sodiščem ni razvidno, da bo ta javnost v njiju zaznala kak pomen ali kakršno koli podobnost s pomenom prijavljene znamke.

44. Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba ugotoviti, kot je odbor za pritožbe v bistvu menil v točkah 30 in 31 izpodbijane odločbe, da so zadevni znaki, ko se presojajo celovito, ob upoštevanju, prvič, njihovih vidnih in slišnih razlik in, drugič, njihovih pojmovnih razlik za špansko govoreči del upoštevne javnosti ter neobstoja pomena za del upoštevne javnosti, ki ne razume špansko, različni.

Verjetnost zmede

45. Odbor za pritožbe je v točki 32 izpodbijane odločbe v bistvu menil, da je verjetnost zmede kljub enakosti storitev, ki jih označujejo zadevne znamke, izključena, ker si te znamke niso podobne.

46. Tožeča stranka nasprotno trdi, da v zvezi s prijavljeno znamko in prejšnjima znamkama obstaja verjetnost zmede, ker so te znamke vidno in slišno podobne ter nimajo pomena in ker so storitve, ki jih označujejo, enake.

47. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je na podlagi tega, da si zadevni znaki niso podobni (glej točko 44 zgoraj) odbor za pritožbe v točki 32 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil v bistvu, da kljub enakosti označenih storitev za upoštevno javnost v zvezi s prijavljeno znamko in prejšnjima znamkama ni verjetnosti zmede. Tega, da si zadevni znaki niso podobni, v okviru celovite presoje verjetnosti zmede namreč ni mogoče nadomestiti z dejstvom, da so označene storitve enake (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2009 v zadevi Lee/DE proti UUNT – Cooperativa italiana di ristorazione (PIAZZA del SOLE), T‑265/06, neobjavljena v ZOdl., točka 56).

48. Te ugotovitve ne omaja utemeljitev tožeče stranke, da odbor za pritožbe ni hotel preučiti ugleda prejšnjih znamk. V skladu s sodno prakso je namreč ugled znamke treba upoštevati pri presoji, ali so znaki oziroma proizvodi in storitve zadostno podobni, da obstaja verjetnost zmede (sodba Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2002 v zadevi Vedial proti UUNT – France Distribution (HUBERT), T‑110/01, Recueil, str. II‑5275, točka 65; glej sodbo Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2009 v zadevi Parfums Christian Dior proti UUNT – Consolidated Artists (MANGO adorably), T‑308/08, neobjavljena v ZOdl., točka 53 in navedena sodna praksa). Tako je treba ugled prejšnje znamke upoštevati pri presoji verjetnosti zmede, kadar je podobnost med znamkama že ugotovljena, in ne za ugotovitev te podobnosti (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo MANGO adorably, točka 54). Ker je bilo v tem primeru zgoraj v točki 44 ugotovljeno, da si zadevni znaki niso podobni, odbor za pritožbe ni storil napake, ko ni preučil morebitnega ugleda prejšnjih znamk. Utemeljitev, ki jo tožeča stranka navaja glede tega, je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.

49. Glede na vse navedeno je treba ugotoviti tako kot odbor za pritožbe, da med zadevnima znakoma ni verjetnosti zmede.

50. Zato je treba edini tožbeni razlog tožeče stranke zavrniti kot neutemeljen, tožbo pa zavrniti.

Stroški

51. V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.

Izrek

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

1. Tožba se zavrne.

2. Družbi Lan Airlines, SA se naloži plačilo stroškov.