Zadeva C-520/09 P

Arkema SA

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o EGP – Evropski trg monokloroocetne kisline – Pravila v zvezi s pripisom odgovornosti matični družbi za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe – Domneva dejanskega odločilnega vplivanja – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.        Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva o izvajanju odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

2.        Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Razdelitev – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Domneva o izvajanju odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Hčerinska družba, ki je v lasti neoperativne holdinške družbe

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

3.        Pritožba – Razlogi – Nujnost konkretne kritike dela argumentacije Splošnega sodišča

(člen 256 PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))

4.        Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost

(Poslovnik Sodišča, člen 113(2))

5.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci

(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

1.        Za podjetje se šteje kateri koli subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na pravni status subjekta in način njegovega financiranja. V zvezi s tem je treba, prvič, pojem podjetja, postavljen v ta okvir konkurenčnega prava Unije, razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav je s pravnega vidika ta gospodarska enota sestavljena iz več fizičnih ali pravnih oseb, in drugič, mora tak gospodarski subjekt, če krši pravila o konkurenci, po načelu osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati. Ravnanje hčerinske družbe je mogoče pripisati matični družbi predvsem zato, ker čeprav je drug pravni subjekt, ta hčerinska družba na trgu ne ravna samostojno, temveč sledi smernicam matične družbe, zlasti glede poslovnih, organizacijskih in pravnih povezav.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila konkurenčna pravila Skupnosti, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Komisija bo lahko tako matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

(Glej točke 37, 38, 40 in 41.)

2.        Ni izključeno, da bi lahko „nedejavna“ holdinška družba kljub dejstvu, da ne posega neposredno na trg, in zlasti ob upoštevanju njene funkcije usklajevanja in finančnega vodenja, odločilno vplivala na poslovno politiko hčerinskih družb ter da je pri stoodstotnem ali skoraj stoodstotnem kapitalskem deležu te družbe v hčerinski družbi mogoče domnevati, da tak vpliv dejansko obstaja. Zato za izpodbitev domneve o dejanskem odločilnem vplivanju na poslovno politiko hčerinskih družb, ki je še vedno izpodbojna pravna domneva, ne zadostuje sklicevanje na to, da matična družba ni dejavna.

(Glej točki 48 in 49.)

3.        Iz člena 256 PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člena 112(1)(c) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, ter pravne trditve, ki posebej utemeljujejo ta predlog.

V tej zvezi je treba pritožbo zavrniti, tudi če je v njej mogoče opredeliti kritizirani del izpodbijane sodbe, vendar v njej navedeni argumenti niso dovolj jasni in natančni, da bi Sodišče lahko izvajalo nadzor zakonitosti. Če bistveni elementi ne izhajajo jasno in razumljivo iz besedila same pritožbe, ki je oblikovana nejasno in dvoumno, Sodišče ne more izvajati svojega nadzora zakonitosti, ne da bi odločalo ultra petita.

(Glej točke od 59 do 61.)

4.        Pritožba ne more spreminjati predmeta postopka pred Splošnim sodiščem. Pristojnost Sodišča v okviru pritožbe je namreč omejena na presojo pravnih ugotovitev o razlogih, o katerih se je razpravljalo na prvi stopnji. Vendar bi stranka, če bi ji bilo dovoljeno, da se pred Sodiščem prvič sklicuje na razloge in trditve, ki jih ni navedla pred Splošnim sodiščem, Sodišču, katerega pristojnost glede pritožb je omejena, lahko predložila spor, ki bi bil razširjen v primerjavi s sporom, o katerem je odločalo Splošno sodišče. Tak pritožbeni razlog je torej v fazi pritožbe treba šteti za nedopusten.

(Glej točko 64.)

5.        Po tej metodi se sestavni deli globe, ki temeljijo na obteževalnih okoliščinah, kot je ponovitev kršitve – kot to določajo Smernice o načinu določanja kazni, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ – izračunajo na podlagi „osnovnega zneska“, ta pa se izračuna na podlagi „izhodiščnega zneska“, povišanega z množiteljem glede na trajanje kršitve.

Ta izhodiščni znesek je v bistvu določen ob upoštevanju teže kršitve in dejanskega vpliva na konkurenco zaradi kršitve zadevnega podjetja. Če je treba, se lahko znesek ob upoštevanju gospodarske zmožnosti zadevnega podjetja prilagodi, zato da se zagotovi dovolj odvračilen učinek globe. Komisija v skladu s točkama 2 in 3 Smernic po določitvi osnovnega zneska globe ob upoštevanju teže in trajanja kršitve glede na obteževalne ali olajševalne okoliščine po potrebi poviša ali zniža navedeni znesek.

Te smernice so le pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja.

(Glej točke 72, 73, 81 in 88.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 29. septembra 2011(*)

„Pritožba – Omejevalni sporazumi – Člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o EGP – Evropski trg monokloroocetne kisline – Pravila v zvezi s pripisom odgovornosti matični družbi za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe – Domneva dejanskega odločilnega vplivanja – Obveznost obrazložitve“

V zadevi C‑520/09 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 14. decembra 2009,

Arkema SA s sedežem v Colombesu (Francija), ki jo zastopa M. Debroux, odvetnik,

pritožnica,

druga stranka v postopku je

Evropska komisija, ki jo zastopata A. Bouquet in F. Castillo de la Torre, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka na prvi stopnji,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, A. Arabadžiev, A. Rosas, A. Ó Caoimh (poročevalec), sodniki, in P. Lindh, sodnica,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. novembra 2010,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 17. februarja 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Družba Arkema SA (nekdanja družba Elf Atochem SA, nato družba Atofina SA, v nadaljevanju: družba Arkema) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (zdaj Splošno sodišče) z dne 30. septembra 2009 v zadevi Arkema proti Komisiji (T‑168/05, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo pritožnice, s katero je primarno zahtevala razglasitev ničnosti dela Odločbe Komisije C(2004) 4876 konč. z dne 19. januarja 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/E‑1/37.773 – MCAA) (v nadaljevanju: sporna odločba) in podredno znižanje globe, ki ji je bila naložena.

 Dejansko stanje in sporna odločba

2        Dejansko stanje ter sporno odločbo, kot izhaja iz točk od 2 do 31 izpodbijane sodbe, je za namene te pritožbe mogoče povzeti, kot sledi.

3        Evropska komisija je v sporni odločbi ugotovila, da sta med drugimi pritožnica in njena matična družba Elf Aquitaine SA (v nadaljevanju: družba Elf Aquitaine), kršili člena 81 ES in 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str. 3), ker je bila pritožnica udeležena v nezakonitem kartelu na trgu monokloroocetne kisline (v nadaljevanju: MCAA).

4        Komisija je družbi Elf Aquitaine in pritožnici pripisala odgovornost za kršitev med 1. januarjem 1984 in 7. majem 1999. Komisija je ob tem, da je zavrnila nasprotne navedbe družbe Elf Aquitaine, menila, da dejstvo, da ima ta družba 98-odstotni delež v družbi Atofina SA, zadošča za to, da se ji pripiše odgovornost za dejanja hčerinske družbe. Poleg tega je menila, da okoliščina, da družba Elf Aquitaine ni sodelovala pri proizvodnji in prodaji MCAA, ne nasprotuje domnevi, da skupaj z operativnimi enotami skupine tvori eno gospodarsko enoto.

5        Komisija je znesek glob določila na podlagi svojih Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171, v nadaljevanju: Smernice iz leta 1998) ter svojega Obvestila o nenalaganju ali zniževanju glob v kartelnih zadevah (UL 1996, C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi).

6        Ob navedbi, da je družba Elf Atochem SA že bila med naslovniki Odločbe Komisije 94/599/ES z dne 27. julija 1994 v zvezi s postopkom na podlagi člena [101 PDEU] (UL L 239, str. 14), je Komisija menila, da bi bilo treba povišanje zaradi ponovitve kršitve uporabiti le za pritožnico, ne pa za družbo Elf Aquitaine, saj ta ob prvi kršitvi ni nadzorovala pritožnice.

7        Zato je poleg globe 45 milijonov EUR, solidarno naložene družbi Elf Aquitaine in pritožnici, zaradi ponovitve kršitve samo pritožnici naložila ločeno globo 13,5 milijona EUR.

 Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

8        Kot je razvidno iz točke 38 izpodbijane sodbe, je pritožnica v tožbi, ki jo je vložila pri Splošnem sodišču, v bistvu primarno predlagala razglasitev ničnosti izreka sporne odločbe v delu, ki se nanaša na družbo Elf Aquitaine, in podredno zmanjšanje glob, naloženih družbi Elf Aquitaine in njej.

9        Iz točk od 40 do 42 izpodbijane sodbe izhaja, da je pritožnica v podporo tožbe pred Splošnim sodiščem navedla osem tožbenih razlogov. Pritožnica je med drugim navedla prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na neupoštevanje pravil v zvezi s pripisom odgovornosti matični družbi za ravnanje hčerinske družbe in diskriminacijsko obravnavanje skupine Elf Aquitaine, drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela pravne in gospodarske samostojnosti hčerinske družbe, in peti tožbeni razlog, ki se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev. Pritožnica je poleg tega podredno navedla deveti tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti pri določanju množitelja za namene odvračanja, saj naj bi Komisija promet družbe Arkema upoštevala dvakrat.

10      Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi zavrnilo vse tožbene razloge, tudi podrednega, ter pritožnici naložilo plačilo stroškov.

11      Pritožnica je v okviru prvega tožbenega razloga pred Splošnim sodiščem v bistvu izpodbijala zlasti naložitev odgovornosti za njeno kršitev družbi Elf Aquitaine, njeni matični družbi, v obdobju, ko je bila storjena kršitev, pri čemer je navedla, da ni sledila politiki, ki jo je določila družba Elf Aquitaine.

12      V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 67 izpodbijane sodbe navedlo:

„V posebnem primeru, ko je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je storila kršitev, obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe […] in da gre torej za eno samo podjetje v smislu člena 81 ES […]. Zato mora matična družba, ki pred sodiščem Skupnosti izpodbija odločbo Komisije, s katero ji je naložena globa za ravnanje hčerinske družbe, izpodbiti to domnevo na podlagi dokazov, ki kažejo na to, da je ta hčerinska družba samostojna […]. Če se ta domneva ne izpodbije, lahko Komisija matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi.“

13      Splošno sodišče je v točki 71 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija, ker je bil v času kršitve skoraj ves kapital pritožnice v lasti družbe Elf Aquitaine, upravičeno domnevala, da hčerinska družba v razmerju do matične družbe ni samostojna, in menila, da mora matična družba predložiti dokaze, da je njena hčerinska družba samostojno določala svoje ravnanje na trgu.

14      Glede skupine pokazateljev in dokazov, ki jih je predložila pritožnica, da bi dokazala svojo samostojnost, je Splošno sodišče najprej v točki 73 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija v točki 257 obrazložitve sporne odločbe povzela trditve, ki jih je navedla družba Elf Aquitaine v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Dalje je v točki 74 izpodbijane sodbe navedlo, da „je trditve tožeče stranke, s katerimi je želela dokazati svojo samostojnost, navedla tudi njena matična družba v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, kot dokaz, da ni odločilno vplivala na poslovno politiko svoje hčerinske družbe“.

15      Splošno sodišče je v zvezi s tem v točki 75 izpodbijane sodbe navedlo, da je Komisija z zavrnitvijo trditev matične družbe skupno odgovorila obema družbama in v skladu s sodno prakso preučila, ali je matična družba, da bi izpodbila domnevo, predložila dokaze, da je njena hčerinska družba samostojno določala svoje ravnanje na trgu.

16      Splošno sodišče je v točkah od 76 do 80 izpodbijane sodbe dalje navedlo:

„76      Kar zadeva trdnost dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, da bi dokazala svojo samostojnost, je treba ugotoviti, da zgolj na podlagi dejstva, da je družba Elf Aquitaine le nedejavna holdinška družba, ki zelo redko posega v upravljanje svojih hčerinskih družb, ni mogoče izključiti, da odločilno vpliva na ravnanje tožeče stranke zlasti z usklajevanjem finančnih naložb znotraj skupine Elf Aquitaine. V skupini družb ima holdinška družba, ki zlasti usklajuje finančne naložbe v tej skupini, namreč funkcijo, da združuje kapitalske deleže v različnih družbah in zagotavlja njihovo enotno upravljanje, zlasti s proračunskim nadzorom.

77      V zvezi s tem je treba opomniti, da lahko Komisija naslovi odločbo o naložitvi glob na matično družbo v skupini družb ne zaradi odnosa napeljevanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenosti prve v kršitev, temveč zato, ker obe tvorita eno samo podjetje.

78      Glede tega, da tožeča stranka ni nikoli izvajala posebne politike obveščanja družbe Elf Aquitaine na trgu MCAA, neobstoj tovrstnega obveščanja, tudi če bi bil dokazan, ne bi zadoščal za dokaz, da tožeča stranka ni bila odvisna od matične družbe.

79      Enako velja glede trditve, da je dejavnost na področju MCAA v skupini Elf Aquitaine obrobna, ker z njo ni mogoče dokazati samostojnosti [družbe Arkema] v razmerju do matične družbe.

80      Dalje iz dejstva, da sta obe družbi poslovali na ločenih trgih in nista imeli povezav med dobavitelji in strankami, ni mogoče izpeljati nobenih sklepov. Kakor je Komisija pravilno ugotovila v točki 261 obrazložitve [sporne] odločbe, je treba ugotoviti, da je porazdelitev nalog znotraj skupine, kot je Elf Aquitaine, običajen pojav, ki ne izpodbije domneve, da družbi Elf Aquitaine in Atofina [SA] sestavljata eno samo podjetje v smislu člena 81 ES.“

17      Splošno sodišče je v točki 82 izpodbijane sodbe odgovorilo na trditev pritožnice, da ni mogoče predložiti neposrednega in neizpodbojnega dokaza o njeni samostojnosti na trgu in da je zato treba tak dokaz šteti za probatio diabolica. V točki 82 je navedlo:

„[…] od zadevnih strank se ne zahteva, da predložijo neposreden in neizpodbojen dokaz o samostojnosti hčerinske družbe na trgu, temveč zgolj to, da predložijo dokaze, na podlagi katerih je mogoče takšno samostojnost prepoznati […]. V preostalem okoliščina, da [pritožnica] v tem primeru ni predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče izpodbiti domneve o neobstoju samostojnosti, ne pomeni, da te domneve nikakor ni mogoče izpodbiti. Zato trditev tožeče stranke ni utemeljena.“

18      Splošno sodišče je z zavrnitvijo prvega dela tožbenega razloga v točki 85 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je „Komisija upravičeno sklepala, da sta družbi Elf Aquitaine in Arkema eno samo podjetje v smislu člena 81 ES in da ju je zato bilo mogoče šteti za solidarno odgovorni za ravnanje, ki se jima očita, saj je bilo tako dejanja družbe Arkema mogoče pripisati družbi Elf Aquitaine in se je zanje štelo, da jih je storila zadnja.“

19      Ob zavrnitvi drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela pravne in gospodarske samostojnosti hčerinske družbe, ki izhaja iz domneve odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinsko družbo, je Splošno sodišče v točki 100 izpodbijane sodbe med drugim navedlo, da „če stoodstotni ali skoraj stoodstotni kapitalski delež dopušča domnevo, da matična družba odločilno vpliva na hčerinsko družbo in da tvorita torej eno samo podjetje, lahko to domnevo nesamostojnosti hčerinske družbe zadevna stranka izpodbije, za kar mora predložiti zadosten dokaz […]. Ta domneva, kakor je bila uporabljena v tem primeru, nikakor ne vpliva na poslovno samostojnost hčerinske družbe.“

20      Splošno sodišče je v okviru zavrnitve petega tožbenega razloga v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo sporne odločbe, v točki 126 izpodbijane sodbe navedlo, da je Komisija odgovorila na bistvene točke trditev družbe Elf Aquitaine. V točki 127 te sodbe je Splošno sodišče navedlo:

„[…] Komisiji ni bilo treba odgovoriti na vse ugovore tožeče stranke. Po eni strani, ker se odgovor Komisije na bistvene točke trditev družbe Elf Aquitaine […] ne bi razlikoval glede na to, ali gre za matično ali hčerinsko družbo, Komisiji ni bilo treba ločeno odgovoriti na trditve, ki jih je podala tožeča stranka (glej točko 75 zgoraj).“

21      Splošno sodišče je v točki 205 izpodbijane sodbe, v okviru zavrnitve devetega tožbenega razloga, navedlo:

„Trditev, da je Komisija promet družbe Arkema upoštevala dvakrat, zato da bi zvišala globe za namene odvračanja, je treba zavrniti. Ugotoviti je treba, da znesek globe [13,5 milijona EUR], naložene družbi Arkema v skladu s členom 2(d) [sporne] odločbe, ustreza zgolj povišanju hipotetičnega osnovnega zneska zaradi ponovitve kršitve ter 40-odstotnemu znižanju, ki ga je Komisija odobrila zaradi sodelovanja. Zato Komisija, če ni hotela odstopiti od metode izračuna iz Smernic [iz leta 1998], ni imela druge izbire, kakor da na novo izračuna hipotetični osnovni znesek, kot če bi bila družba Arkema sama odgovorna za kršitev.“

 Predlogi strank in postopek pred Sodiščem

22      Pritožnica predlaga Sodišču, naj izpodbijano sodbo razveljavi in Komisiji naloži plačilo stroškov.

23      Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne, pritožnici pa naloži plačilo stroškov.

 Pritožba

 Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče ni upoštevalo pravil v zvezi s pripisom odgovornosti matični družbi za protikonkurenčno ravnanje hčerinske družbe

 Trditve strank

24      Pritožnica trdi, da so navedbe Splošnega sodišča protislovne, saj je po eni strani v točki 67 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je domneva o odločilnem vplivu matične družbe na hčerinsko družbo „izpodbojna“ domneva in jo je mogoče izpodbiti, če matična in/ali hčerinska družba predložita dokaze, da je hčerinska družba samostojno določala svoje ravnanje, po drugi strani pa je v točki 76 izpodbijane sodbe hkrati navedlo, da ima vsaka holdinška družba funkcijo, da zagotovi enotno upravljanje hčerinskih družb znotraj skupine družb.

25      Po mnenju družbe Arkema to kaže, da je domneva o odločilnem vplivu matične družbe v resnici neizpodbojna. Splošno sodišče naj bi s tem, da je od pritožnice zahtevalo, naj predloži dokaze, o katerih je sámo menilo, da so pravno nemogoči, od nje zahtevalo probatio diabolica.

26      Družba Arkema poleg tega trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je od nje zahtevalo, naj predloži take dokaze, kršilo njeno pravico do poštenega sojenja, določeno v členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950.

27      Komisija meni, da ta pritožbeni razlog ni dopusten, ker se z njim ne izpodbijajo ugotovitve Splošnega sodišča v točkah od 78 do 80 in v točki 82 izpodbijane sodbe.

28      Dalje, glede trditve družbe Arkema v zvezi s kršitvijo pravice do poštenega sojenja naj pritožnica ne bi pojasnila, kaj naj bi bila domnevna kršitev.

29      Vsekakor naj bi iz izpodbijane sodbe izhajalo, da domneva o odločilnem vplivu matične družbe na hčerinsko družbo ni neizpodbojna. Po mnenju Komisije naj bi pritožnica dejansko hotela izpodbiti to domnevo tako, da se je omejila na ugotovitev, da gre pri njeni matični družbi Elf Aquitaine za „nedejavno holdinško družbo“. Komisija meni, da če bi zgolj dejstvo, da je na vrhu skupine „nedejavna holdinška družba“, zadoščalo za to, da se lahko izpodbije domneva, bi ta izgubila učinkovitost. Poleg tega naj okoliščina, da je domneva izpodbojna, ne bi pomenila, da mora biti mogoče, da se zlahka izpodbije.

 Presoja Sodišča

30      V zvezi z ugovorom nedopustnosti, navedenim v točki 27 te sodbe, je treba navesti, da Komisija v bistvu trdi, da ta pritožbeni razlog ni upošteven.

31      Očitek neupoštevnosti navedenega pritožbenega razloga se nanaša na to, ali je z njim mogoče utemeljiti pritožbo, in ne vpliva na njeno dopustnost (glej sodbi z dne 30. septembra 2003 v zadevi Eurocoton in drugi proti Svetu, C‑76/01 P, Recueil, str. I‑10091, točka 52, in z dne 6. novembra 2008 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑203/07 P, ZOdl., str. I‑8161, točki 42 in 43). Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba ugovor nedopustnosti, naveden v točki 27 te sodbe, zavrniti.

32      Komisija trdi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti v delu, v katerem niso izrecno izpodbijane točke od 78 do 80 in 82 izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na pripis odgovornosti za ravnanje hčerinske družbe matični družbi in ki kot take zadostujejo za podporo sklepnim ugotovitvam v izpodbijani sodbi.

33      Take razlage ni mogoče sprejeti.

34      Iz pisanj je razvidno, da družba Arkema s svojimi trditvami v bistvu poudarja, da si je Splošno sodišče, zlasti v točki 76 izpodbijane sodbe, oporekalo, ko je potrdilo načelo izpodbojne domneve, da matična družba, ki ima skoraj stoodstotni kapitalski delež v hčerinski družbi, odločilno vpliva na njeno ravnanje, hkrati pa je družbo Arkema nepreklicno omejevalo pri tem, da priskrbi nasprotni dokaz. Če bi bilo treba sprejeti tako trditev, bi izrek izpodbijane sodbe in tudi ugotovitve v točkah od 78 do 80 ter 82 temeljili na napačni uporabi prava, kot zatrjuje družba Arkema.

35      Poleg tega iz opombe v pritožbi, ki jo je vložila družba Arkema, izhaja, da je ta izrecno podvomila o točki 82 izpodbijane sodbe.

36      Zato prvega pritožbenega razloga ni mogoče zavrniti kot neupoštevnega.

37      Dalje je treba spomniti, da pojem podjetja označuje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, prvič, da je treba pojem podjetja, postavljen v ta okvir, razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav je s pravnega vidika ta gospodarska enota sestavljena iz več fizičnih ali pravnih oseb, in drugič, da mora tak gospodarski subjekt, če krši pravila o konkurenci, po načelu osebne odgovornosti za to kršitev odgovarjati (glej sodbi z dne 20. januarja 2011 v zadevi General Química in drugi proti Komisiji, C‑90/09 P, še neobjavljena v ZOdl., točki 34 in 35 ter navedena sodna praksa, in z dne 29. marca 2011 v združenih zadevah ArcelorMittal Luxembourg proti Komisiji ter Komisija proti ArcelorMittal Luxembourg in drugim, C‑201/09 P in C‑216/09 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 95).

38      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se glede na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med matično in hčerinsko družbo ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični družbi, ker ta hčerinska družba kljub temu, da je ločen pravni subjekt, o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak se v bistvu ravna po navodilih matične družbe (glej sodbo z dne 10. septembra 2009 v zadevi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, C‑97/08 P, ZOdl., str. I‑8237, točka 58, in zgoraj navedeno sodbo General Química in drugi proti Komisiji, točka 37).

39      Ker sta v takem primeru matična in hčerinska družba del iste gospodarske enote in sta eno samo podjetje v smislu člena 81 ES, lahko Komisija odločbo, s katero je naloženo plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati, da je bila matična družba pri tej kršitvi osebno vpletena (glej zgoraj navedeni sodbi Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 59, in General Química in drugi proti Komisiji, točka 38).

40      V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da v posebnem primeru, ko je matična družba lastnica 100 % kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, ta matična družba po eni strani lahko odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da ta matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe (glej zlasti sodbo z dne 25. oktobra 1983 v zadevi AEG-Telefunken proti Komisiji, 107/82, Recueil, str. 3151, točka 50, ter zgoraj navedene sodbe Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 60, General Química in drugi proti Komisiji, točka 39, in ArcelorMittal Luxembourg proti Komisiji ter Komisija proti ArcelorMittal Luxembourg in drugim, točka 97).

41      V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične družbe. Nato lahko Komisija matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene hčerinski družbi, razen če ta matična družba, ki mora to domnevo izpodbiti, predloži zadostne dokaze, da hčerinska družba na trgu ravna samostojno (glej sodbo z dne 16. novembra 2000 v zadevi Stora Kopparbergs Bergslags proti Komisiji, C‑286/98 P, Recueil, str. I‑9925, točka 29, ter zgoraj navedene sodbe Akzo Nobel in drugi proti Komisiji, točka 61; General Química in drugi proti Komisiji, točka 40, in ArcelorMittal Luxembourg proti Komisiji ter Komisija proti ArcelorMittal Luxembourg in drugim, točka 98).

42      Družba Arkema v tem primeru ne izpodbija zakonitosti domneve o dejanskem odločilnem vplivanju, navedene v točkah 40 in 41 te sodbe. V okoliščinah tega primera prav tako ne izpodbija uporabe tovrstne domneve, kadar ima matična družba v lasti 98-odstotkov kapitala hčerinske družbe.

43      Vendar družba Arkema trdi, da v izpodbijani sodbi ni bila upoštevana sodna praksa, navedena v točkah od 38 do 41 te sodbe, saj se je domneva, da matična družba dejansko odločilna vpliva na hčerinsko družbo, štela za neizpodbojno.

44      V teh okoliščinah družba Arkema v bistvu meni, da iz trditve Splošnega sodišča v drugem stavku točke 76 izpodbijane sodbe, da je „funkcija“ holdinške družbe zagotoviti „enotno upravljanje“ hčerinskih družb, izhaja pravno neizpodbojna domneva o odločilnem vplivu matične družbe na ravnanje hčerinske družbe, saj bi bil vsak poskus dokazovanja samostojnega ravnanja hčerinske družbe na trgu v nasprotju s funkcijo, ki jo je Splošno sodišče pripisalo holdinškim družbam, in zato neuspešen.

45      Res je, da je besedilo v točki 76 sicer napisano tako, da ga ni lahko uskladiti s sodno prakso, navedeno v točkah od 38 do 41 te sodbe.

46      Vendar je treba ugotoviti, da trditev pritožnice, navedena v točkah 43 in 44 te sodbe, temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe v celoti.

47      Točka 76 se v skladu z besedilom prvega stavka nanaša na „trdnost dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, da bi dokazala svojo samostojnost“ v razmerju do matične družbe, zlasti na dejstvo, da „je družba Elf Aquitaine le nedejavna holdinška družba, ki zelo redko posega v upravljanje svojih hčerinskih družb“. Iz vlog, predloženih Splošnemu sodišču, je med drugim razvidno, da je družba Arkema v zvezi s tem zlasti navedla, da „je v finančnem smislu samostojna, ker je nadzor s strani družbe Elf Aquitaine omejen na investicije in dezinvesticije družbe Arkema, ki so imele vpliv na njen osnovni kapital“, nikakor pa ne na dejavnosti MCAA.

48      Splošno sodišče se v izpodbijanem delu točke 76 namreč omejuje na trditev, da ni izključeno, da bi lahko „nedejavna“ holdinška družba kljub dejstvu, da ne posega neposredno na trg, in zlasti ob upoštevanju njene funkcije usklajevanja in finančnega vodenja, odločilno vplivala na poslovno politiko hčerinskih družb ter da je pri stoodstotnem ali skoraj stoodstotnem kapitalskem deležu te družbe v hčerinski družbi mogoče domnevati, da tak vpliv dejansko obstaja. Zato v skladu z logiko razlogovanja Splošnega sodišča za izpodbitev domneve o dejanskem odločilnem vplivanju na poslovno politiko hčerinskih družb, ki je še vedno izpodbojna pravna domneva, ne zadostuje sklicevanje na to, da matična družba ni dejavna.

49      V zvezi s tem iz številnih točk izpodbijane sodbe, vključno iz točk 67 in 82, izhaja, da je Splošno sodišče menilo, da se zadevna domneva lahko izpodbije.

50      Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da očitek, ki se nanaša na neupoštevanje pravil o pripisu odgovornosti za ravnanje hčerinske družbe matični družbi, ker naj bi Splošno sodišče domnevo, ki temelji na stoodstotnem kapitalskem deležu matične družbe v hčerinski družbi, štelo za neizpodbojno, ni utemeljen, saj temelji na napačni razlagi izpodbijane sodbe.

51      V teh okoliščinah je treba trditev, ki se nanaša na kršitev pravice do poštenega sojenja, ki izhaja iz člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zavrniti, ker temelji na napačni premisi.

52      Prvi pritožbeni razlog je zato treba zavrniti.

 Drugi pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije

 Trditve strank

53      Pritožnica meni, da trditev Splošnega sodišča o neizpodbojnosti domneve o odločilnem vplivu matične družbe na hčerinsko družbo pomeni tudi kršitev načela prepovedi diskriminacije med udeleženci kartela glede na to, ali pripadajo kaki skupini.

54      Komisija meni, da je drugi pritožbeni razlog slabo razumljiv in se ne nanaša na obrazložitev izpodbijane sodbe. Zato naj bi ga bilo treba zavreči kot nedopustnega.

 Presoja Sodišča

55      Ker drugi pritožbeni razlog temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe, na katero je oprt prvi pritožbeni razlog, ga je treba zavrniti.

 Tretji pritožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja in pravice pritožnice do poštenega sojenja

 Trditve strank

56      Pritožnica navaja, da je Splošno sodišče v odgovoru na peti tožbeni razlog, navajan pred njim, preučilo le trditve družbe Elf Aquitaine, pritožničinih pa ne, „in s tem kršilo načelo enakega obravnavanja in pravico do poštenega sojenja“.

57      Komisija se najprej ukvarja z jasnostjo trditev, na katerih pritožnica utemeljuje ta pritožbeni razlog. Meni, da pritožnica na prvi stopnji ni grajala dejstva, da je sporna odločba v glavnem odgovorila na trditve družbe Elf Aquitaine. Poudarja, da je tretji pritožbeni razlog nov in tako v fazi pritožbe nedopusten.

58      Glede vsebine Komisija meni, da pritožnica ni bila oškodovana zaradi dejstva, da je Splošno sodišče preučilo utemeljitev sporne odločbe samo z vidika trditev družbe Elf Aquitaine. Ker naj bi bilo treba trditve družbe Arkema vsekakor zavrniti, naj ta pritožbeni razlog ne bi bil upošteven.

 Presoja Sodišča

59      V skladu z ustaljeno sodno prakso je iz člena 256 PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člena 112(1)(c) Poslovnika Sodišča razvidno, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane dele sodbe, katere razveljavitev je predlagana, ter pravne trditve, ki ta predlog še posebej utemeljujejo (glej zlasti sodbo z dne 1. julija 2010 v zadevi Knauf Gips proti Komisiji, C-407/08 P, ZOdl., str. I-6375, točka 43 in navedena sodna praksa).

60      V tem primeru pritožba sicer omogoča določitev elementa, ki se graja v izpodbijani sodbi, namreč točke od 121 do 129.

61      Vendar je treba ugotoviti, da trditve v podporo temu pritožbenemu razlogu niso dovolj jasne in natančne, da bi Sodišču omogočile preizkus njihove zakonitosti. Temeljni elementi, na katerih temelji ta pritožbeni razlog, niso dovolj koherentno in razumljivo razvidni iz besedila pritožbe, ki je v tem pogledu nejasna in dvoumna. V teh okoliščinah Sodišče ne more izvajati nadzora zakonitosti, ker bi sicer odločilo ultra petitum (glej po analogiji zlasti sodbe z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Thyssen Stahl proti Komisiji, C‑194/99 P, Recueil, str. I‑10821, točka 106; z dne 11. septembra 2007 v zadevi Lindorfer proti Svetu, C‑227/04 P, ZOdl., str. I‑6767, točka 83; z dne 14. januarja 2010 v zadevi Komisija proti Češki republiki, C‑343/08, ZOdl., str. I‑275, točka 26, in z dne 14. oktobra 2010 v zadevi Nuova Agricast in Cofra proti Komisiji, C‑67/09 P, ZOdl., str. I-9811, točki 48 in 49).

62      Tudi če bi bilo to pritožbo treba razlagati tako, kot da se z njo zatrjuje, da Splošno sodišče ni sankcioniralo tega, da Komisija domnevno ni upoštevala dokazov, ki jih je predložila pritožnica, je treba ugotoviti, da bi tak očitek pomenil nov razlog, s katerim bi bilo mogoče spremeniti predmet spora pred Splošnim sodiščem.

63      Kot je razvidno iz spisa postopka pred Splošnim sodiščem, pritožnica v tožbi na prvi stopnji ni izpodbijala tega, da je bilo v sporni odločbi odgovorjeno v glavnem na trditve družbe Elf Aquitaine.

64      V skladu s členom 113(2) Poslovnika Sodišča s pritožbo ni mogoče spreminjati predmeta spora pred Splošnim sodiščem. Pristojnost Sodišča v okviru pritožbe je namreč omejena na presojo pravnih ugotovitev o razlogih, o katerih se je razpravljalo na prvi stopnji. Stranka torej ne more spremeniti predmeta spora s tem, da pred Sodiščem prvič navaja razlog, ki ga ni navajala pred Splošnim sodiščem, čeprav bi ga lahko, ker bi ji to omogočalo, da Sodišču, katerega pristojnost glede pritožb je omejena, predloži spor, katerega predmet je širši od tistega, o katerem je odločalo Splošno sodišče (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 1. junija 1994 v zadevi Komisija proti Brazzelli Lualdi in drugi, C‑136/92 P, Recueil, str. I‑1981, točka 59; z dne 30. marca 2000 v zadevi VBA proti VGB in drugi, C‑266/97 P, Recueil, str. I‑2135, točka 79, in z dne 14. oktobra 2010 v zadevi Deutsche Telekom proti Komisiji, C‑280/08 P, ZOdl., str. I-9555, točka 34). Tak pritožbeni razlog je treba šteti za nedopusten v fazi pritožbe.

65      V teh okoliščinah je treba tretji pritožbeni razlog zavreči.

 Četrti pritožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti

 Trditve strank

66      Pritožnica meni, da je Splošno sodišče kršilo načelo sorazmernosti, ko je potrdilo metodo izračuna, ki jo je Komisija uporabila za določitev elementa denarne sankcije, povezanega s ponovitvijo kršitve s strani družbe Arkema. Po tej metodi naj bi se pri izračunu osnov, za kateri sta se za družbi Elf Aquitaine in Arkema uporabila množitelja za odvračanje, promet družbe Arkema upošteval dvakrat. Splošno sodišče naj ne bi zanikalo obstoja tega dvojnega upoštevanja, ampak naj bi ga upravičilo z zahtevo Komisije, da se ne odstopa od metode izračuna, določene v Smernicah iz leta 1998, s čimer naj bi se tem smernicam zato podelila „absolutno zavezujoča moč“, ki je nimajo.

67      Po mnenju Komisije temelji četrti pritožbeni razlog na slabem razumevanju sporne odločbe.

 Presoja Sodišča

68      Ta pritožbeni razlog v bistvu temelji na očitku, da Splošno sodišče ni sankcioniralo prepovedanega „dvojnega upoštevanja“ prometa družbe Arkema v sporni odločbi.

69      Vendar pa ta očitek temelji na napačnem razumevanju tako sporne odločbe kot izpodbijane sodbe.

70      Kot izhaja iz točke 6 te sodbe, je Komisija v sporni odločbi v bistvu menila, da bi bilo treba povišanje zaradi ponovitve kršitve uporabiti le za pritožnico, ne pa za njeno matično družbo Elf Aquitaine, saj ta ob prvi kršitvi ni nadzorovala pritožnice. Zato je poleg globe 45 milijonov EUR, solidarno naložene družbi Elf Aquitaine in pritožnici, zgolj pritožnici zaradi ponovitve kršitve naložila ločeno globo 13,5 milijona EUR.

71      Kot je razvidno zlasti iz točke 204 izpodbijane sodbe, je Komisija pri določitvi te globe uporabila metodo, ki je temeljila na Smernicah iz leta 1998.

72      Po tej metodi se sestavni deli globe, ki temeljijo na obteževalnih okoliščinah, kot je ponovitev kršitve, izračunajo na podlagi „osnovnega zneska“, ta pa se izračuna na podlagi „izhodiščnega zneska“, povišanega z množiteljem glede na trajanje kršitve.

73      Ta izhodiščni znesek je v bistvu določen ob upoštevanju teže kršitve in dejanskega vpliva na konkurenco zaradi kršitve zadevnega podjetja. Če je treba, se lahko znesek ob upoštevanju gospodarske zmožnosti zadevnega podjetja prilagodi, zato da se zagotovi dovolj odvračilen učinek globe.

74      Iz točke 199 izpodbijane sodbe v bistvu izhaja, da je bila Komisija pri izračunu globe, naložene zgolj pritožnici, pozorna na to, da se pri prilagoditvi izhodiščnega zneska, uporabljenega kot osnova za to globo, zaradi odvračilnega učinka izogne temu, da bi upoštevala množitelj, ki ne odseva dejanske gospodarske zmožnosti pritožnice, upoštevane neodvisno od njene matične družbe Elf Aquitaine.

75      Zato je v sporni odločbi v opombi 222, povzeti v točki 199 izpodbijane sodbe, navedeno:

„[…] Množitelj, uporabljen za družbo Elf [Aquitaine], je 2,5 in ni vključen v izračun. Namesto tega se bo za izračun v zvezi s ponovitvijo kršitve uporabil množitelj 1,5, ki bi se uporabil, če bi bila družba [Arkema] edina naslovnica odločbe (ob upoštevanju njenega svetovnega prometa v višini 17,8 milijarde EUR).“

76      Z drugimi besedami, Komisija je za določitev izhodiščnega zneska globe, naložene samo družbi Arkema, uporabila hipotetični množitelj 1,5 – ki se razlikuje od množitelja 2,5, uporabljenega pri izračunu globe, solidarno naložene družbama Elf Aquitaine in Arkema – in sicer zato, da bi upoštevala manjšo gospodarsko zmožnost tega podjetja, upoštevanega samostojno in ločeno od matične družbe.

77      Dalje je Komisija, kot je v bistvu razvidno iz točk 9, od 16 do 21 in 203 izpodbijane sodbe, uporabila ta hipotetični množitelj 1,5, ki je v navedeni točki 203 imenovan „množitelj za odvračanje“, na izhodiščni znesek – ki je bil pri določitvi globe samo za družbo Arkema ravno tako hipotetičen – 12 milijonov EUR, določen glede na težo zadevne kršitve in relativno težo družbe Arkema glede na druga podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi. Zmnožek teh dveh števil (18 milijonov EUR) je bil nato povišan za 150 % zaradi trajanja kršitve, za katero se je v primeru pritožnice štelo, da je trajala od 1. januarja 1984 do 7. maja 1999.

78      „Osnovni znesek“, ki temelji na izračunih, predstavljenih v predhodnih točkah te sodbe, namreč 45 milijonov EUR, je hipotetičen, kot je navedlo Splošno sodišče v točki 203 izpodbijane sodbe. Uporabi se le za izračun globe, ki se naloži samo družbi Arkema zaradi ponovitve kršitve.

79      Poleg tega, kot pravilno poudarja Komisija, je zgolj naključje, da je ta hipotetični osnovni znesek enak končnemu znesku ločene globe, ki je bila solidarno naložena pritožnici in družbi Elf Aquitaine.

80      Komisija je lahko izhajajoč šele iz tega hipotetičnega osnovnega zneska izračunala znesek, ki ga je zaradi ponovitve kršitve dolgovala samo pritožnica, neodvisno od njene matične družbe.

81      Kot je spomnilo Splošno sodišče v točki 201 izpodbijane sodbe, Komisija v skladu s točkama 2 in 3 Smernic iz leta 1998 po določitvi osnovnega zneska globe ob upoštevanju teže in trajanja kršitve glede na obteževalne ali olajševalne okoliščine po potrebi poviša ali zniža navedeni znesek.

82      V tem primeru, kot je Splošno sodišče v bistvu ugotovilo v točki 203 izpodbijane sodbe, je Komisija dejansko uporabila koeficient v višini 50 % od hipotetičnega osnovnega zneska 45 milijonov EUR, da bi upoštevala ponovitev kršitve s strani pritožnice.

83      Ta izračun je dal znesek 22,5 milijona EUR, ki se je zaradi ponovitve kršitve lahko pripisal samo pritožnici, neodvisno od družbe Elf Aquitaine.

84      Kot izhaja iz točk od 26 do 28 izpodbijane sodbe, je Komisija, ker je pritožnica po njenem mnenju bila upravičena do bistvenega znižanja globe na podlagi točke D 2, prva in druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi, tej odobrila 40-odstotno zmanjšanje globe, ki bi ji bila naložena, če ne bi sodelovala s službami Komisije.

85      Zato je znesek globe, ki je bil naposled naložen družbi Arkema na podlagi člena 2(d) sporne odločbe, izhajajoč iz zneska 22,5 milijona EUR, znašal 13,5 milijona EUR.

86      V teh okoliščinah v delu, v katerem je bil promet družbe Arkema upoštevan, prvič, za izračun osnovnega zneska globe, solidarno naložene družbi Elf Aquitaine in pritožnici, in drugič, za izračun globe, naložene samo pritožnici zaradi ponovitve kršitve, Komisija v nasprotju s trditvami pritožnice ni izvedla nesorazmernega „dvojnega upoštevanja“, ki bi ga Splošno sodišče moralo sankcionirati.

87      Pritožnica poleg tega Splošnemu sodišču očita, da je v točki 205 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, ko je Smernice iz leta 1998 razlagalo, kakor da imajo absolutno zavezujočo moč.

88      Iz sodne prakse sicer izhaja, kot poudarja družba Arkema, da so Smernice iz leta 1998 le pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C-213/02 P, ZOdl., str. I-5425, točki 209 in 210).

89      Vendar pa Splošno sodišče v nasprotju z navedbami pritožnice v točki 205 izpodbijane sodbe tem smernicam nikakor ni nezakonito pripisalo „absolutno zavezujoče moči“.

90      Tak očitek dejansko temelji na selektivnem in zato napačnem razumevanju točke 205.

91      Iz besedila točke 205, ki je povzeta v točki 21 te sodbe, izhaja, da se je Splošno sodišče v bistvenem omejilo na ugotovitev, da je morala Komisija, „če ni hotela odstopiti od metode izračuna iz Smernic [iz leta 1998]“, uporabiti metodologijo, opisano zgoraj, in na novo izračunati „hipotetični osnovni znesek“.

92      Splošno sodišče zato nikakor ni izključilo, da bi lahko Komisija po potrebi v skladu s pravom Unije in dovolj utemeljeno uporabila drugačno metodo za izračun glob na področju konkurenčnega prava Unije.

93      Dalje je Splošno sodišče v točki 207 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija, ker ji ni treba uporabiti natančne matematične formule in ker ima diskrecijsko pravico pri določitvi zneska globe, lahko upoštevala razliko v gospodarskih zmožnostih z uporabo hipotetičnih množiteljev 1,5 za družbo Arkema in 2,5 za celotno skupino Elf Aquitaine, ne da bi kršila načelo sorazmernosti.

94      Glede izbire množiteljev 1,5 in 2,5 pritožnica ne oporeka niti načinu njune določitve niti njuni višini, temveč se v bistvu omejuje na ugotovitev, da je njuna uporaba povzročila prepovedano „dvojno upoštevanje“ njenega prometa.

95      Torej je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

96      Zaradi zgoraj navedenih razlogov je treba to pritožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

97      V skladu s členom 69(2) Poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 Poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija to predlagala in družba Arkema s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Pritožba se zavrne.

2.      Družbi Arkema SA se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: francoščina.