Zadeva C-218/09

SGS Belgium NV in drugi

proti

Belgisch Interventie- en Restitutiebureau in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo hof van beroep te Brussel)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Uredba (EGS) št. 3665/87– Izvozna nadomestila – Člen 5(3) – Pogoji za odobritev – Izjema – Pojem ‚višja sila‘ – Proizvodi, ki so se pokvarili ali uničili pri prevozu“

Povzetek sodbe

Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Diferencialno nadomestilo

(Uredba Komisije št. 3665/87, člen 5(3))

Člen 5(3) Uredbe št. 3665/87 o skupnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1384/95, je treba razlagati tako, da poslabšanje tovora govejega ali telečjega mesa pri prevozu ni primer višje sile v smislu te določbe.

Člen 5(3) Uredbe št. 3665/87 je namreč izjema od normalne ureditve izvoznih nadomestil in ga je zato treba razlagati ozko. Ker je obstoj višje sile pogoj sine qua non za to, da se lahko vloži zahtevek za nadomestilo za izvoženo blago, ki ni bilo dano v porabo v tretji državi izvoza, je treba ta pojem razlagati tako, da ostane število primerov, v katerih se odobri tako plačilo, omejeno. Nevarnost poslabšanja pri izvozu govejega in telečjega mesa je podana zlasti pri natovarjanju ali raztovarjanju med različnimi uporabljenimi načini prevoza in pri prevozu na dolge razdalje. Zato je nastanek take škode mogoče šteti za gospodarsko tveganje, ki je neločljivo povezano s takimi operacijami, to je za okoliščino, ki je ni mogoče opredeliti kot nenormalno v okviru takih operacij niti kot neverjetno za previdnega in skrbnega trgovca.

(Glej točke 46, 48, 50, 52 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 18. marca 2010(*)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Uredba (EGS) št. 3665/87 – Izvozna nadomestila – Člen 5(3) – Pogoji za odobritev – Izjema – Pojem ‚višja sila‘ – Proizvodi, ki so se pokvarili ali uničili pri prevozu“

V zadevi C‑218/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo hof van beroep te Brussel (Belgija), z odločbo z dne 4. junija 2009, ki je na Sodišče prispela 15. junija 2009, v postopkih

SGS Belgium NV,

proti

Belgisch Interventie- en Restitutiebureau,

Firme Derwa NV,

Centraal Beheer Achmea NV,

in

Firme Derwa NV,

Centraal Beheer Achmea NV,

proti

SGS Belgium NV,

Belgisch Interventie- en Restitutiebureau,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, C. Toader (poročevalka), sodnica, K. Schiemann, P. Kūris in L. Bay Larsen, sodniki,

generalna pravobranilka: V. Trstenjak,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za SGS Belgium NV M. Storme, odvetnik,

–        za Firme Derwa NV L. Misson in L. Wysen, odvetnika,

–        za belgijsko vlado J.‑C. Halleux, zastopnik,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti B. Burggraaf, Z. Maluskova in E. Tserepa‑Lacombe, zastopniki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1384/95 z dne 19. junija 1995 (UL L 134, str. 14, v nadaljevanju: Uredba št. 3665/87).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru sporov glede povrnitve izvoznih nadomestil za meso, za katero je bilo ob prihodu ugotovljeno, da je pokvarjeno, med, prvič, SGS Belgium NV (v nadaljevanju: SGS Belgium), družbo, specializirano za kontrolo in nadzor, ter Belgisch Interventie- en Restitutiebureau (belgijski urad za intervencije in povračila, v nadaljevanju: BIRB), Firme Derwa NV (v nadaljevanju: Firme Derwa), izvozna družbo, in Centraal Beheer Achmea NV (v nadaljevanju: Centraal Beheer Achmea), zavarovalnico, in, drugič, družbo Firme Derwa in Centraal Beheer Achmea ter družbo SGS Belgium in BIRB.

 Pravni okvir

3        Uredba št. 3665/87 za izvoznike govejega in telečjega mesa zunaj ozemlja Evropske skupnosti določa možnost koriščenja izvoznih nadomestil.

4        Člen 4(1) Uredbe št. 3665/87 določa, da „se nadomestilo izplača ob predložitvi dokazila, da so proizvodi iz sprejete izvozne deklaracije v nespremenjenem stanju zapustili carinsko območje Skupnosti v 60 dneh po sprejetju izvozne deklaracije“.

5        Člen 5 Uredbe št. 3665/87 določa:

„1.   Diferencialno ali enotno nadomestilo se izplača samo, če je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti in če je bil uvožen, razen če se je zaradi višje sile pokvaril ali uničil pri prevozu, v tretjo državo in glede na okoliščine primera v določeno tretjo državo v dvanajstih mesecih po datumu sprejetja izvozne deklaracije; ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 47.

[…]

Poleg tega lahko pristojni organi držav članic zahtevajo dodatna dokazila, ki na zanje sprejemljiv način dokazujejo, da je bil proizvod dejansko v nespremenjenem stanju dan na trg v tretji državi uvoza.

[…]

3.     Če se je proizvod po tem, ko je zapustil carinsko območje Skupnosti, zaradi višje sile pokvaril ali uničil pri prevozu, se

–        v primeru diferencialnega nadomestila plača del nadomestila, določen v skladu z določbami člena 20,

–        v primeru enotnega nadomestila plača celotni znesek nadomestila.“

6        Člen 13 Uredbe št. 3665/87 določa, da „[se] nadomestilo […] ne odobri za proizvode, ki niso primerne tržne kakovosti in če so proizvodi namenjeni za prehrano ljudi, njihova uporaba za ta namen pa ni primerna ali je bistveno slabša zaradi njihovih lastnosti ali stanja“.

7        V skladu s členom 17(3) te uredbe se za proizvod šteje, da je bil uvožen, ko so v tretji državi opravljene carinske formalnosti za dajanje v promet.

8        Člen 18 Uredbe št. 3665/87 določa:

„1.   Izvoznik lahko kot dokazilo o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih predloži enega od naslednjih dokumentov:

(a)    carinski dokument oziroma izvod ali fotokopijo carinskega dokumenta; […]

(b)    potrdilo o razkladanju in uvozu, ki ga izda mednarodna kontrolna in nadzorna služba, ki jo odobri država članica […]

2.      Če izvoznik ne more pridobiti dokumenta, za katerega se je odločil v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 1, tudi ko je storil vse potrebno, ali če obstaja dvom glede verodostojnosti priloženega dokumenta, se lahko kot dokazilo o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih predloži enega ali več naslednjih dokumentov:

[…]

(c)    potrdilo o razkladanju mednarodne kontrolne in nadzorne službe, ki jo odobri država članica in ki tudi potrjuje, da je bil proizvod odpremljen iz pristanišča ali vsaj, da po njenih podatkih proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

[…]“

9        Člen 20 Uredbe št. 3665/87 določa:

„1. Z odstopanjem od člena 16 in ne glede na člen 5 je del nadomestila plačan, ko se predloži dokaz, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti.

[…]

2. Del iz odstavka 1 je enak nadomestilu, ki bi ga izvoznik prejel, če bi njegov proizvod dosegel destinacijo, za katero je bila določena najnižja stopnja nadomestila, pri čemer se v primeru nedoločitve stopnje šteje, da je določena najnižja stopnja.

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

10      Družba Firme Derwa je leta 1996 v Libanon izvozila pošiljko govejega in telečjega mesa. Carinski organi so 24. junija 1996 sprejeli ustrezno izvozno deklaracijo. BIRB je 19. julija 1996 družbi Firme Derwa kot predujem izplačal izvozno nadomestilo v višini 1.301.696 BEF (32.268,20 EUR).

11      Pošiljka mesa je 9. julija 1996 prispela v Bejrut, kjer so veterinarski organi v skladu s carinskimi predpisi odvzeli vzorce za kontrolo. V vzorcih so odkrili bakterijo. Celotna pošiljka je bila zato razglašena za neprimerno za prehrano ljudi, prejemnik jo je zavrnil in nato uničil.

12      Da bi pravica družbe Firme Derwa do prejetega izvoznega nadomestila postala dokončna, je morala v dvanajstih mesecih od sprejema izvozne deklaracije predložiti dokazilo, da je bila ista pošiljka v nespremenjenem stanju izvožena v Libanon. Družba Firme Derwa je 3. junija 1997 pri BIRB zaprosila za dodatni rok za predložitev dokazil.

13      Ker družba Firme Derwa ni imela potrebnega dokumenta, je družba Centraal Beheer Achmea kot zavarovatelj blaga iz postopka v glavni stvari 14. aprila 1997 naročila družbi SGS Belgium, da stopi v stik s svojimi zastopniki v Bejrutu zaradi izdaje potrdila v skladu s členom 18(1)(b) Uredbe št. 3665/87. SGS Liban je 17. junija 1997 po telefaksu odgovorila družbi SGS Belgium, da za to blago ni bila izdana deklaracija za dajanje v promet.

14      Družba SGS Belgium je 19. julija 1997 kljub temu potrdila, da so libanonski carinski organi navedeno blago dali v prosti promet.

15      BIRB je zato 8. oktobra 1997 sprostil garancijo, ki jo je dala družba Firme Derwa. Vendar je morala ta, ker je prepozno predložila dokaz o izvozu istega blaga za dajanje v prosti promet v Libanonu, del prejetega izvoznega nadomestila vrniti.

16      Po preiskavi v letih 1998 in 1999 je gospodarski inšpektorat belgijskega ministrstva za gospodarstvo v prostorih SGS Belgium odkril telefaks, ki ga je poslala družba SGS Libanon 17. junija 1997, iz katerega je bilo razvidno, da izvoženo meso ni bilo dano v prosti promet.

17      BIRB je družbo SGS Belgium 21. aprila 1999 obvestil o izidu preiskave.

18      BIRB je 1. februarja 2001 obvestil družbo SGS Belgium, da se je v skladu s členom 13 Uredbe št. 3665/87 v teh okoliščinah izgubila pravica do nadomestila, da se je neupravičeno izplačani znesek zvišal za 15 %, saj je bilo nadomestilo izplačano kot predujem, da se je naložila sankcija v višini 200 % zaradi naklepno poslanih napačnih podatkov in da so se obračunale obresti od sprostitve bančne garancije 8. oktobra 1997. Znesek, ki ga je zahteval BIRB, je tako znašal 3.829.628 BEF (94.934 EUR).

19      BIRB je 11. aprila 2001 zoper družbo SGS Belgium vložil tožbo zaradi plačila 3.829.628 BEF (94.934 EUR), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi.

20      Družba SGS Belgium je 21. septembra 2001 družbi Firme Derwa in Centraal Beheer Achmea pozvala, da vstopita v spor v vlogi intervenienta in poroka.

21      Družbi Firme Derwa in Centraal Beheer Achmea sta 8. avgusta 2002 zoper BIRB vložili tožbo.

22      Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (sodišče prve stopnje v Antwerpnu) je 11. aprila 2003 razsodilo, da carinske formalnosti za sprostitev v prosti promet govejega in telečjega mesa iz postopka v glavni stvari očitno niso bile izpolnjene, tako da pogoji za plačilo diferencialnega nadomestila niso bili izpolnjeni. Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen je zato družbi SGS Belgium naložilo, naj BIRB plača 3.829.628 BEF, skupaj z zamudnimi in procesnimi obrestmi.

23      Z isto sodbo je družbama Firme Derwa in Centraal Beheer Achmea naložilo, naj kot solidarna dolžnika v celoti jamčita za družbo SGS Belgium. Tožbi družb Firme Derwa in Centraal Beheer Achmea sta bili razglašeni za neutemeljeni.

24      Hof van beroep te Antwerpen (pritožbeno sodišče v Antwerpnu) je 21. decembra 2004 v pritožbenem postopku razsodilo, da družbi SGS Belgium ni mogoče očitati nobenega napačnega ravnanja, saj je izjava z dne 19. julija 1997 na podlagi člena 18(1)(b) Uredbe št. 3665/87 dejansko vsebovala vsebinsko napako in je to izjavo mogoče šteti za potrdilo o razkladanju v smislu člena 18(2)(c) te uredbe, na podlagi katerega je imela družba Firme Derwa pravico do nadomestila.

25      Po mnenju hof van beroep te Antwerpen je iz tega izhajalo, da nadomestilo družbi Firme Derwa ni bilo neupravičeno izplačano in da zato družba SGS Belgium ni storila nobene nepravilnosti, s katero bi bil oškodovan splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračuni, ki jih upravlja Skupnost, niti ni bila udeležena pri taki nepravilnosti.

26      BIRB je zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo.

27      Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče) je 16. marca 2007 razsodilo, da je potrdilo o razkladanju v smislu člena 18(2)(c) Uredbe št. 3665/87 očitno izpodbojen dokaz za to, da je blago dejansko doseglo trg namembne države in je bilo tam dano v promet. Razsodilo je, da je hof van beroep te Antwerpen napačno odločilo, da kadar je predloženo potrdilo o razkladanju, je treba šteti, da so pogoji za diferencialno nadomestilo izpolnjeni, kot da bi to potrdilo pomenilo neizpodbojno domnevo. Hof van Cassatie je torej razveljavilo sodbo hof van beroep te Antwerpen z dne 21. decembra 2004 in zadevo vrnilo hof van Beroep te Brussel (pritožbeno sodišče v Bruslju).

28      Družba SGS Belgium je pred tem sodiščem zatrjevala, da je bilo blago ob izvozu primerne tržne kakovosti in primerno za prehrano ljudi ter da je zato treba šteti, da se je pokvarilo pri prevozu zaradi višje sile v smislu člena 5(3) Uredbe št. 3665/87.

29      BIRB je grajal to spremembo stališča družbe SGS Belgium, ki je od začetka postopka zatrjevala, da je bilo navedeno blago dejansko uvoženo v Libanon in sproščeno v promet. BIRB v vsakem primeru zatrjuje, da glagol „pokvariti ali uničiti“ v tej določbi ne pomeni „poslabšati se“. Da bi se za izvoznika lahko uporabile določbe člena 5(3) Uredbe št. 3665/87, se mora meso samo pokvariti, to pomeni, da ga izvoznik nima več v posesti, kar bi pomenilo, da ni bilo mogoče, da bi blago doseglo namembni kraj.

30      Hof van beroep te Brussel priznava, da je sprememba stališča družbe SGS Belgium protislovna. Vendar pa ta okoliščina po mnenju tega sodišča ne izključuje možnosti tega izvoznika, da se sklicuje na višjo silo.

31      Navedeno sodišče na podlagi poročila zavarovalne družbe Lloyds meni, da je bilo meso iz postopka v glavni stvari prevažano v hladilniku v primerni embalaži in da je uporaba takega hladilnika namenjena prav temu, da se meso ne pokvari. Temperatura tega blaga naj bi se med prevozom prav tako ustrezno ohranjala na 0 °C. Nazadnje, iz navedenega poročila naj bi bilo razvidno, da je bilo navedeno blago ob izvozu dobre tržne kakovosti in primerno za prehrano ljudi in da je bilo, nasprotno, ob prihodu v Bejrut že pokvarjeno.

32      V teh okoliščinah je hof van beroep te Brussel prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba pojem ‚višja sila‘ iz člena 5(3) Uredbe […] št. 3665/87 […] razlagati tako, da gre načelno za višjo silo, če se goveje in telečje meso, ki je pravilno zapakirano, pokvari med prevozom v hladilniku, v katerem se stalno ohranja predpisana temperatura?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

 Stališča, predložena Sodišču

33      Družbi SGS Belgium in Firme Derwa menita, da je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti pritrdilno. Čeprav nizozemska različica člena 5(3) Uredbe št. 3665/87 uporablja izraz „verloren“, naj bi namreč pojem „pokvaritev ali uničenje“ iz te določbe zajemal tudi „poslabšanje“, kot naj bi izhajalo iz drugih jezikovnih različic navedene določbe. Tako angleška in francoska jezikovna različica uporabljata izraza „perished“ oziroma „péri“, in ne „lost“ ali „perdues“. Poleg tega naj bi člen 114 Priloge I h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku, ki so jo 20. maja 1987 sklenile Republika Avstrija, Republika Finska, Republika Islandija, Kraljevina Norveška, Kraljevina Švedska, Švicarska konfederacija in Evropska gospodarska skupnost (UL L 226, str. 2), kakor je bila spremenjena s Sklepom št. 1/2000 Skupnega odbora ES-EFTA „Skupni tranzit“ z dne 20. decembra 2000 (UL L 2001, L 9, str. 1), v zvezi s tem pojasnjeval, da je „blago nepovratno izgubljeno, če ga nihče več ne more uporabiti“.

34      Družba SGS Belgium meni, da je bila pri prevozu blaga iz postopka v glavni stvari uporabljena previdnost, ki je presegala predpisane zahteve, zlasti glede zamrznitve mesa na stalni temperaturi. Prisotnost bakterije naj bi bil torej nepredvidljiv dogodek, in zato okoliščina, da je za to vrsto škode mogoče skleniti zavarovalno polico, ne more ovreči te trditve.

35      Belgijska vlada in Komisija Evropskih skupnosti predlagata tak odgovor na postavljeno vprašanje, da tako poslabšanje blaga načeloma ne pomeni primera višje sile v smislu člena 5(3) Uredbe št. 3665/87. Za višjo silo bi šlo le, če bi bili vzrok in okoliščine poslabšanja znani in če bi se zdelo, da je to poslabšanje neobičajna in nepredvidljiva okoliščina, na katero izvoznik ni mogel vplivati in katere posledice so kljub vsej mogoči skrbnosti izvoznika vseeno nastale.

36      Komisija dodaja, da je nevarnost bakterijske okužbe nekakšno poslovno tveganje, ki nastane v okviru izvoza pokvarljivih živil. Bakterijske okužbe naj zato načeloma ne bi bilo mogoče šteti za tako, da za izvoznika pomeni neobičajno in nepredvidljivo okoliščino. Le obstoj dodatnih in izjemnih okoliščin naj bi omogočal drugačen sklep. V zvezi s tem pa ima ta institucija zelo malo podatkov o dejstvih, da bi se lahko izrekla v tej zadevi. Natančneje, najprej zatrjuje neobstoj dokazov o primernosti in splošnega stanja hladilnika, ki je bil uporabljen za prevoz. Komisija prav tako poudarja, da je minilo šestnajst dni od sprejema carinske deklaracije in odkritja bakterije, ne da bi se vedelo, kaj se je dejansko dogajalo v tem obdobju. Nazadnje, po mnenju navedene institucije bi se lahko obstoj ali neobstoj zavarovanja ali pogodbene klavzule o nevarnosti poslabšanja mesa izkazala za koristna za analizo.

37      Glede ukrepov, ki jih je sprejel izvoznik iz postopka v glavni stvari, belgijska vlada poudarja, da je iz poročila, ki ga je v Bejrutu pripravila zavarovalna družba Lloyds, razvidno, da bi bila lahko bakterijska okužba, ki je bila odkrita, povzročena s prekinitvijo hlajenja ob skladiščenju blaga. Nazadnje, ker resnični vzrok poslabšanja blaga iz postopka v glavni stvari dejansko ni ugotovljen, ni mogoče skleniti, da je izvoznik sprejel vse mogoče previdnostne ukrepe, da bi preprečil to poslabšanje. Po mnenju te vlade je verjetno, da se je goveje in telečje mesa iz postopka v glavni stvari med prevozom ali po njegovem razkladanju v pristanišču v Bejrutu odmrznilo. Tak dogodek naj bi bila običajna in predvidljiva okoliščina, ki jo je mogoče zavarovati, ki bi jo izvoznik lahko preprečil in ki torej ne pomeni primera višje sile.

 Odgovor Sodišča

38      V skladu z ustaljeno sodno prakso je cilj sistema diferencialnih izvoznih nadomestil ta, da se trgi zadevnih tretjih držav odprejo oziroma ostanejo odprti za izvoz iz Skupnosti, diferenciacija nadomestil pa je izraz volje, da se upoštevajo značilnosti vsakega uvoznega trga, na katerem želi Skupnost imeti vpliv (sodba z dne 9. avgusta 1994 v zadevi Boterlux, C‑347/93, Recueil, str. I‑3933, točka 18 in navedena sodna praksa).

39      Iz te sodne prakse izhaja, da ne bi bil upoštevan raison d’être sistema diferencialnosti, če bi zgolj razkladanje izvoženega mesa v nespremenjenem stanju v tretji državi zadostovalo za utemeljitev plačila nadomestila (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Boterlux, točka 19).

40      Zato člen 5(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 3665/87 določa, da se nadomestilo izplača samo, če je proizvod zapustil carinsko območje Evropske unije in če je bil uvožen v tretjo državo izvoza. V zvezi s tem člen 17(3) te uredbe določa, da se šteje, da je bil proizvod uvožen, ko so v tretji državi opravljene uvozne carinske formalnosti za dajanje v promet.

41      Poleg tega se v skladu s členom 13 Uredbe št. 3665/87 nadomestilo ne odobri za proizvode, ki niso primerne tržne kakovosti in če so proizvodi namenjeni za prehrano ljudi, njihova uporaba za ta namen pa ni primerna ali je bistveno slabša zaradi njihovih lastnosti ali stanja.

42      Glede diferencialnega nadomestila člen 20(1) in (2) Uredbe št. 3665/87 določa plačilo osnovnega nadomestila, ki se izračuna z najnižjo stopnjo nadomestila, ki velja na dan izvoza, ko izvoznik dokaže, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti. Za plačilo diferencialnega dela nadomestila pa veljajo dodatni pogoji, opredeljeni v členih 17 in 18 te uredbe. Izvoznik mora namreč dokazati, da so bili proizvodi v tretjo državo ali eno od tretjih držav, za katere velja nadomestilo, uvoženi v dvanajstih mesecih od datuma sprejetja izvozne deklaracije, in sicer s predložitvijo dokazila o opravljenih carinskih formalnostih za sprostitev v promet v tej državi (glej sodbo z dne 19. marca 2009 v zadevi Dachsberger & Söhne, C‑77/08, ZOdl., str. I-2097, točka 28).

43      Vendar pa člen 5(3) Uredbe št. 3665/87 določa, da je plačilo nadomestila kljub vsemu zagotovljeno, kadar je proizvod po tem, ko je zapustil carinsko ozemlje Skupnosti, pokvarjen ali uničen med prevozom zaradi višje sile, pri čemer pa ni mogel biti dan v promet v tretji državi izvoza.

44      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pojem „višje sile“ na splošno razumeti v smislu okoliščin, ki so tuje tistemu, ki se nanje sklicuje, ter so neobičajne in nepredvidljive, hkrati pa se njihovim posledicam kljub vsej skrbnosti ne bi bilo mogoče izogniti (glej zlasti sodbi z dne 5. februarja 1987 v zadevi Denkavit, 145/85, Recueil, str. 565, točka 11, in z dne 5. oktobra 2006 v zadevi Komisija proti Belgiji, C‑377/03, ZOdl., str. I‑9733, točka 95).

45      Glede določb Uredbe št. 3665/87, ki se nanašajo na višjo silo, ustaljena sodna praksa ravno tako določa, da ker ta pojem nima enake vsebine v okviru vseh področij uporabe prava Unije, je treba njegov pomen določiti glede na pravni okvir, v katerem ima učinke (glej zlasti sodbi z dne 7. decembra 1993 v zadevi Huygen in drugi, C‑12/92, Recueil, str. I‑6381, točka 30, in z dne 29. septembra 1998 v zadevi First City Trading in drugi, C‑263/97, Recueil, str. I‑5537, točka 41).

46      V zvezi s tem pa je treba ugotoviti, da je člen 5(3) Uredbe št. 3665/87 izjema od normalne ureditve izvoznih nadomestil in da ga je zato treba razlagati ozko. Ker je obstoj višje sile pogoj sine qua non za to, da se lahko vloži zahtevek za nadomestilo za izvoženo blago, ki ni bilo dano v porabo v tretji državi izvoza, je treba ta pojem razlagati tako, da ostane število primerov, v katerih se odobri tako plačilo, omejeno (glej po analogiji sodbo z dne 20. novembra 2008 v zadevi Heuschen & Schrouff Oriëntal Foods Trading proti Komisiji, C‑38/07 P, ZOdl., str. I‑8599, točka 60).

47      Na splošno je treba poudariti, da pojav bakterij pri pošiljkah govejega in telečjega mesa ni neobičajen. Kljub obstoju strogih sanitarnih zahtev, kot je preventivna zdravstvena oskrba goveda, zamrznitev mesa in sledljivost, pa tudi izvajanje ukrepov kontrole in nadzora s strani sanitarnih organov, se namreč dogaja, da so pošiljke mesa, ki se tržijo v Uniji, predmet reklamacije s strani prodajnih mest zaradi odkritja bakterije.

48      Tako sanitarno tveganje bakterijske okužbe je zlasti podano pri izvozu govejega ali telečjega mesa, saj so pošiljke mesa, preden pridejo v namembni kraj, lahko predmet več manipulacij zaradi njihovega natovarjanja ali raztovarjanja med različnimi uporabljenimi načini prevoza. Poleg tega je lahko prevoz na dolge razdalje zlasti pomorski, povezan z velikimi nihanji zunanje temperature, s čimer so materiali za zmrzovanje, potrebni za tak prevoz, izpostavljeni dodatnim tehničnim omejitvam.

49      Glede vprašanja, ali je gospodarski subjekt ravnal ustrezno, da bi preprečil okužbo, mora nacionalno sodišče ugotoviti natančne pogoje prevoza, skladiščenja in raztovarjanja in preveriti, ali je kljub pregledu, ki so ga opravili sanitarni organi države članice izvoza, bakterija lahko bila prisotna pri natovarjanju blaga. Kljub temu je treba poudariti, da če prevoz mesa v ustrezni embalaži in v zamrzovalnem zabojniku, ki stalno ohranja potrebno temperaturo, ni mogel preprečiti pojava in/ali razširitve bakterije, je zelo verjetno, da je bila ta dejansko v pošiljki mesa, ko je zapustilo ozemlje Unije, torej pred njegovim prevozom v tretje države, in sicer v obsegu, ki ga sanitarni organi države članice izvoza niso odkrili ali niso mogli odkriti.

50      Zato je nastanek take škode mogoče šteti za gospodarsko tveganje, ki je neločljivo povezano s takimi operacijami, to je za okoliščino, ki je ni mogoče opredeliti kot „nenormalno“ v okviru takih operacij niti kot „neverjetno“ za previdnega in skrbnega trgovca (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 1968 v zadevi Schwarzwaldmilch, 4/68, Recueil, str. 549, 563).

51      Poleg tega, kot sta utemeljeno poudarili belgijska vlada in Komisija, okoliščina, da je pojav bakterijske okužbe na izvoženih pošiljkah lahko kot v postopku v glavni stvari predmet posebne zavarovalne police, dokazuje, da take okoliščine ni mogoče šteti za nepredvidljivo v okviru izvoznih transakcij.

52      Na zastavljeno vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 3665/87 razlagati tako, da poslabšanje tovora govejega ali telečjega mesa v okoliščinah, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, ni primer višje sile v smislu te določbe.

 Stroški

53      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 5(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode je treba razlagati tako, da poslabšanje tovora govejega ali telečjega mesa v okoliščinah, ki jih je opisalo predložitveno sodišče, ni primer višje sile v smislu te določbe.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nizozemščina.