SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 6. maja 2009

Zadeva T-12/08 P

M

proti

Evropski agenciji za zdravila (EMEA)

„Pritožba − Javni uslužbenci − Začasni uslužbenci − Invalidnost − Zahteva za ponovno presojo odločbe o zavrnitvi prve zahteve za sklic invalidske komisije – Ničnostna tožba – Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva – Potrditveni akt – Nova bistvena dejstva – Dopustnost – Nepogodbena odgovornost – Nepremoženjska škoda“

Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 19. oktobra 2007 v zadevi M proti EMEI (F-23/07, še neobjavljen v ZOdl. JU), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev: Sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 19. oktobra 2007 v zadevi M proti EMEI (F-23/07, še neobjavljen v ZOdl. JU) se razveljavi. Odločba Evropske agencije za zdravila (EMEA) z dne 25. oktobra 2006 se razglasi za nično v delu, v katerem je bila zavrnjena zahteva M z dne 8. avgusta 2006, da bi njegov primer obravnavala invalidska komisija. EMEI se naloži, da tožeči stranki plača odškodnino 3000 EUR. V preostalem se tožba zavrne. EMEI se naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence in stroškov tega postopka.

Povzetek

Uradniki – Invalidnost – Začasni uslužbenci – Zahteva za ponovno presojo odločbe o zavrnitvi začetka postopka za ugotovitev invalidnosti – Nezanemarljivo podaljšanje bolniškega dopusta zainteresirane osebe po zavrnitvi njene prve zahteve – Novo dejstvo, ki upravičuje ponovno presojo in začetek postopka

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 33)

Če začasni uslužbenec vloži zahtevo za ponovno presojo odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ki je zavrnil prvo zahtevo tega uslužbenca za sklic invalidske komisije, mora ta organ opraviti ponovno presojo te odločbe, če nova zahteva temelji na novih bistvenih dejstvih, in ugoditi tej zahtevi, če ob upoštevanju novih dejstev na podlagi objektivnih in neizpodbijanih elementov, ki jih ima na voljo ta organ, ni več mogoče izključiti, da so izpolnjeni vsebinski pogoji iz člena 33 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, mora opraviti tako presojo ne le, ko je zdravstveno stanje zadevnega začasnega uslužbenca drugačno od stanja, s katerim je bil ta organ seznanjen ob sprejetju odločbe, ki je predmet zahteve za ponovno presojo, ali ko je nezmožnost navedenega uslužbenca za delo posledica drugačne bolezni od tiste, ki je bila ugotovljena in upoštevana v tej isti odločbi. Ni namreč mogoče izključiti, da lahko nekatere nove okoliščine – čeprav ne dokazujejo drugačnega zdravstvenega stanja zadevnega začasnega uslužbenca – bistveno spremenijo pogije na podlagi katerih je bila sprejeta prejšnja odločba, s katero je bil zavrnjen sklic invalidske komisije, in so posledično lahko opredeljene kot nova bistvena dejstva, zaradi katerih je potrebna ponovna presoja navedene odločbe.

Tako dejstvo je predvsem podaljšanje bolniškega dopusta zainteresirane osebe za nezanemarljivo obdobje po zavrnitvi njene prve zahteve za sklic invalidske komisije, čeprav bi bil ta novi dopust utemeljen z isto boleznijo, kot se je upoštevala ob zavrnitvi prve zahteve. Čeprav je namreč res, da lahko zadevna institucija sklepa, da odsotnost začasnega uslužbenca z delovnega mesta zaradi bolezni ne upravičuje sklica invalidske komisije, kadar ima ta institucija na voljo objektivne in neizpodbijane elemente, ki dokazujejo, da bo zadevni uslužbenec v precej bližnji prihodnosti lahko znova opravljal svoje delo, pa ostane dejstvo, da je podaljšanje odsotnosti te osebe zaradi bolezni za nezanemarljivo obdobje nesporno resen dokaz, ki lahko vzbudi dvom o tem, da bo lahko ta oseba znova začela opravljati svoje delo, in tako postavi pod vprašaj utemeljenost prvotne zavrnitve, da bi njen primer obravnavala invalidska komisija.

(Glej točke 59 in od 63 do 66.)