This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008FO0042
Order of the Civil Service Tribunal (First Chamber) of 18 February 2009. # Luigi Marcuccio v Commission of the European Communities. # Public service - Officials - Action for damages - Manifest inadmissibility. # Case F-42/08.
Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. februarja 2009.
Luigi Marcuccio proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Javni uslužbenci - Uradniki - Odškodninska tožba - Očitna nedopustnost.
Zadeva F-42/08.
Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. februarja 2009.
Luigi Marcuccio proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Javni uslužbenci - Uradniki - Odškodninska tožba - Očitna nedopustnost.
Zadeva F-42/08.
Zbirka odločb sodne prakse – Javni uslužbenci 2009 I-A-1-00035; II-A-1-00147
ECLI identifier: ECLI:EU:F:2009:16
SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 18. februarja 2009
Zadeva F-42/08
Luigi Marcuccio
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Odškodninska tožba – Neupoštevanje razumnega roka za vložitev odškodninskega zahtevka – Očitna nedopustnost“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero L. Marcuccio v bistvu predlaga, naj se Komisiji naloži plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala, ker naj bi Komisija obvestilo poslala na številko telefaksa, ki je ne bi smela uporabljati.
Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Povzetek
Uradniki – Pravno sredstvo – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo – Upoštevanje razumnega roka
(Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)
Uradniki ali uslužbenci morajo v razumnem roku instituciji predložiti vsak zahtevek, s katerim od Skupnosti zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo je mogoče pripisati Skupnosti, in to od trenutka, ko so izvedeli za položaj, zaradi katerega se pritožujejo. Razumnost roka je treba presojati glede na posebne okoliščine vsake zadeve in zlasti glede na pomen spora za zainteresirano stranko, zapletenost zadeve in ravnanje vpletenih strank.
V zvezi s tem je treba upoštevati tudi primerjavo, ki jo ponuja petletni zastaralni rok, določen v členu 46 Statuta Sodišča za tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti. Vendar petletni rok ne more biti toga in nedotakljiva meja, pod katero bi bil vsak zahtevek dopusten ne glede na čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za vložitev zahtevka pri upravi, in okoliščine zadeve.
(Glej točke od 19 do 22.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T-144/02, ZOdl., str. II-3381, točki 65 in 66;
Sodišče za uslužbence: 1. februar 2007, Tsarnavas proti Komisiji, F-125/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točki 76 in 77.