—

za Lidl Magyarország Kereskedelmi bt R. Kölcsey-Rieden, ügyvéd,

—

za madžarsko vlado J. Fazekas, R. Somssich in K. Szíjjártó, zastopnice,

—

za belgijsko vlado T. Materne, zastopnik,

—

za poljsko vlado M. Dowgielewicz, zastopnik,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti W. Wils in A. Sipos, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago direktiv 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L 91, str. 10) in 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL 2002, L 11 str. 4) ter člena 30 ES.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Lidl Magyarország Kereskedelmi bt (v nadaljevanju: Lidl) in Nemzeti Hírközlési Hatóság Tanácsa (svet madžarskega organa za komunikacije, v nadaljevanju: Hatóság) zaradi nasprotovanja slednjega, da družba Lidl na Madžarskem trži radijsko opremo, ki jo proizvaja družba s sedežem v Belgiji.

3

Člen 1(1) Direktive 1995/5 določa njeno področje uporabe tako:

„Ta direktiva vzpostavlja regulativni okvir za dajanje na trg, prost pretok in dajanje v uporabo radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme v Skupnosti.“

4

Člen 2 Direktive 1999/5 določa:

„V tej direktivi:

[…]“

5

Člen 3(1) te direktive v zvezi z bistvenimi zahtevami na področju varnosti, ki jih morajo izpolnjevati aparati, določa:

„Naslednje bistvene zahteve se uporabljajo za vse aparate:

6

Člen 5 Direktive 1999/5 določa:

„1.   Če aparat ustreza ustreznim usklajenim standardom ali delom teh standardov, […], države članice domnevajo, da ta aparat ustreza bistvenim zahtevam iz člena 3, kakor jih pokrivajo navedeni usklajeni standardi ali deli teh standardov.

2.   Če država članica ali Komisija meni, da skladnost z usklajenim standardom ne zagotavlja ustreznosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3, ki naj bi jih navedeni standard pokrival, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži [Odboru za ocenjevanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga].

3.   […] Po posvetovanju z odborom […], lahko Komisija usklajene standarde umakne z objavo obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.“

7

Člen 6(1) in (4) Direktive 1999/5 določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da se aparati dajo na trg samo, če so skladni z ustreznimi bistvenimi zahtevami, določenimi v členu 3, in drugimi ustreznimi določbami te direktive, če so pravilno nameščeni in vzdrževani in se uporabljajo za predvideni namen. Glede dajanja na trg zanje ne veljajo nobene druge nacionalne določbe.

[…]

4.   V primeru radijske opreme, ki uporablja frekvenčne pasove, katerih uporaba na celem območju Skupnosti ni usklajena, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, odgovorna za dajanje opreme na trg, državno oblast, ki je v zadevni državi članici odgovorna za upravljanje spektra, uradno obvesti o nameri, da se taka oprema da na njegov nacionalni trg.

To uradno obvestilo, ki ga je treba poslati najmanj štiri tedne pred začetkom dajanja na trg, mora vsebovati informacije o radijskih karakteristikah opreme […] in identifikacijsko številko priglašenega organa iz Priloge IV ali V.“

8

Člen 8(1) Direktive 1999/5 določa:

„Države članice ne smejo na svojem ozemlju prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg in dajanja v uporabo aparata z oznako CE iz Priloge VII, ki označuje njegovo skladnost z vsemi določbami te direktive […]. To ne posega v člene 6(4), 7(2) in 9(5).“

9

V zvezi z oznako skladnosti CE člen 12(1), prvi pododstavek, Direktive 1999/5 določa:

„Aparati, ki ustrezajo vsem ustreznim bistvenim zahtevam, se označijo z znakom skladnosti CE iz Priloge VII. Oznaka se namesti z odgovornostjo proizvajalca, njegovega pooblaščenega zastopnika v Skupnosti ali osebe, odgovorne za dajanje aparatov na trg.“

10

Člen 1 Direktive 2001/95 določa njen cilj in področje uporabe tako:

„1.   Namen te direktive je zagotoviti, da so proizvodi, ki so dani na trg, varni.

2.   Ta direktiva se uporablja za vse proizvode, opredeljene v členu 2(a). Vsaka od njenih določb se uporablja, kadar za varnost proizvodov v predpisih Skupnosti ni posebnih določb z istim ciljem.

Kadar veljajo za proizvode posebne varnostne zahteve, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, se ta direktiva uporablja le za tiste vidike in nevarnosti ali vrste nevarnosti, za katere te zahteve ne veljajo. […]“

11

Člen 2(a), (e) in (f) Direktive 2001/95 določa:

„V tej direktivi:

12

Člen 6(1) Direktive 2001/95 določa:

„Države članice zagotovijo, da proizvajalci in distributerji ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi po tej direktivi, tako da so proizvodi na trgu varni.“

13

Člen 8(2), prvi in drugi pododstavek, te direktive določa:

„Kadar pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, kakor so navedeni v odstavku 1, zlasti tiste, navedene v (d) do (f), ravnajo v skladu s Pogodbo, zlasti s členoma 28 in 30 Pogodbe, in ukrepe izvajajo v sorazmerju z resnostjo nevarnosti in ob upoštevanju previdnostnega načela.

V tem smislu v skladu z obveznostmi, ki jih nalaga ta direktiva, zlasti Poglavje III, spodbujajo in podpirajo prostovoljne ukrepe proizvajalcev in distributerjev, po potrebi tudi z razvojem kodeksa dobre prakse.“

14

Člen 188, točka 32, zakona C. iz leta 2003 o elektronskih komunikacijah (2003. évi C. törvény az elektronikus hírközlésről) določa:

„V tem zakonu:

[…]

15

V skladu s členom 1(2) odloka št. 5/2004 (IV.13.) IHM ministra za informacijsko tehnologijo in komunikacije v zvezi z radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo ter medsebojnim priznavanjem skladnosti te opreme (5/2004 (IV.13.) IHM rendelet a rádióberendezésekről és az elektronikus hírközlő végberendezésekről, valamint megfelelőségük kölcsönös elismeréséről) „se ta odlok na Madžarskem uporablja za madžarski organ za komunikacije in za vse fizične ali pravne osebe ali subjekte brez pravne osebnosti ter vsako podružnico ali predstavništvo podjetja na Madžarskem s sedežem v tujini, ki proizvaja, uvaža, trži (v nadaljevanju skupaj: proizvajalec), distribuira, potrjuje, daje v uporabo in uporablja opremo iz odstavka 1.“

16

Člen 4(4) tega odloka določa, da mora proizvajalec, če radijska oprema uporablja frekvenco ali frekvenčne pasove, ki v Evropski uniji niso usklajeni, v skladu s posebnimi določbami, sprejetimi v ta namen, obvestiti pristojni organ o svoji nameri, da na Madžarskem trži zadevno opremo.

17

V skladu s členom 10(6) tega odloka mora proizvajalec „izdati izjavo o skladnosti opreme z bistvenimi zahtevami. Za namen trženja aparatov, ki so proizvedeni na Madžarskem, mora izdati izjavo o skladnosti v madžarskem jeziku ali v drugih jezikih, vključno z madžarskim. Če aparati niso bili proizvedeni na Madžarskem, je lahko izjava o skladnosti izdana v uradnem jeziku katere koli države članice Evropske unije. Vsebinske zahteve glede izjave o skladnosti so navedene v Prilogi 6.“

18

Družba Lidl na Madžarskem trži radijsko opremo vrste „UC Babytalker 500“, ki jo proizvaja belgijska družba, ki je opremo označila z oznako CE in za ta proizvod izdala izjavo o skladnosti. Ta oprema uporablja neusklajeno frekvenco.

19

Hatóság je leta 2007 po inšpekcijskem pregledu prodajnega mesta družbe Lidl ugotovil, da navedena oprema ni izpolnjevala izjave o skladnosti, ki jo določa madžarsko pravo. Družbi Lidl je zato prepovedal trženje zadevne opreme do predložitve izjave o skladnosti v skladu z madžarskim pravom, saj bi bilo po njenem mnenju treba družbo Lidl šteti za proizvajalca opreme, ker jo ponuja na madžarskem trgu.

20

Ker Hatóság ni sprejel izjave o skladnosti, ki jo je izdal belgijski proizvajalec, je družba Lidl proti odločbi o prepovedi trženja vložila pravno sredstvo, s katerim je zahtevala njeno razveljavitev.

21

Fővárosi Bíróság je po presoji, da se lahko zadevni proizvod v skladu z veljavnimi direktivami Skupnosti trži v vseh državah članicah, in glede na nasprotno mnenje tožene stranke v postopku v glavni stvari prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

22

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali država članica lahko v skladu z Direktivo 1999/5 zahteva od subjekta, ki daje radijsko opremo na nacionalni trg, da predloži izjavo o skladnosti, čeprav je proizvajalec navedene opreme s sedežem v drugi državi članici na njo namestil oznako CE in izdal izjavo o skladnosti za ta proizvod.

23

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da vsebuje Direktiva 1999/5, ki vzpostavlja regulativni okvir za dajanje na trg, prosti pretok in dajanje v uporabo radijske opreme v Skupnosti, v členih 6, 8 in 12 pravila, upoštevna za rešitev spora o glavni stvari.

24

V členih 6 in 8 te direktive je zagotovljen prosti pretok aparatov, ki so v skladu z določbami navedene direktive (sodba z dne 8. maja 2003 v zadevi ATRAL, C-14/02, Recueil, str. I-4431, točka 50).

25

Čeprav morajo države članice v skladu s členom 6(1), prvi stavek, Direktive 1999/5 zagotoviti, da se aparati dajo na trg samo, če izpolnjujejo bistvene zahteve, določene v tej direktivi, pa za te aparate na podlagi drugega stavka iste določbe ne veljajo nobene druge nacionalne določbe glede njihovega dajanja na trg. Poleg tega v skladu s členom 8(1) te direktive države članice ne smejo na svojem ozemlju ovirati dajanja aparatov z oznako CE na trg.

26

Direktiva 1999/5 namreč postavlja domnevo o skladnosti aparatov z oznako CE. Ta oznaka potrjuje skladnost navedenih aparatov z vsemi določbami te direktive, vključno z v njej določenim postopkom ocenjevanja njihove skladnosti (glej zgoraj navedeno sodbo ATRAL, točka 51).

27

V tej ureditvi se oznaka CE v skladu s členom 12(1), prvi pododstavek, drugi stavek, Direktive 1999/5 namesti z odgovornostjo proizvajalca, njegovega pooblaščenega zastopnika v Skupnosti ali osebe, odgovorne za dajanje aparatov na trg.

28

Zato se lahko proizvodi z oznako CE dajejo na trg brez predhodnega dovoljenja (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo ATRAL, točka 52) oziroma brez kakršnega koli drugega postopka, ki povečuje število oseb, ki morajo namestiti oznako o skladnosti.

29

Države članice morajo prav tako, ne glede na določbe členov 6(4), 7(2) in 9(5) Direktive 1999/5, priznati oznako CE, ki jo je namestila ena izmed v členu 12(1) te direktive navedenih oseb. Zahteva, naj ena izmed teh oseb predloži izjavo o skladnosti za radijsko opremo, na katero je oznako CE namestila druga izmed oseb iz člena 12(1) Direktive 1999/5, bi ovirala dajanje tega proizvoda na trg, saj bi bil ta tako predmet drugih zahtev, ki niso določene v Direktivi 1999/5.

30

Iz tega sledi, da Direktiva 1999/5 nasprotuje nacionalnim določbam, ki na področju, ki ga usklajuje ta direktiva, osebam, odgovornim za dajanje na trg proizvoda z oznako CE, za katerega je proizvajalec izdal izjavo o skladnosti, nalagajo obveznost, da predložijo tudi njo.

31

Dejstvo, da ima proizvajalec, ki je namestil oznako CE, sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri se proizvod daje na trg, ne vpliva na to presojo. Prav nasprotno, Direktiva 1999/5 se uporablja prav za tak položaj, s ciljem prostega pretoka radijske opreme in vzajemnega priznavanja njene skladnosti.

32

Poleg tega tudi okoliščina, da zadevna oprema iz postopka v glavni stvari uporablja neusklajeno frekvenco, glede na člen 6(4) Direktive 1999/5 ne more spremeniti te presoje. To postopkovno pravilo iz te določbe nalaga proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku s sedežem v Skupnosti ali osebi, odgovorni za dajanje opreme na trg, le obveznost, da obvesti nacionalni organ, ki je v zadevni državi članici odgovoren za upravljanje spektra, o nameri, da se taka oprema da na njegov nacionalni trg. Čeprav je to postopkovno pravilo namenjeno vzpostavitvi mehanizmov Direktive 1999/5 v nacionalnem pravu, pa državam članicam nikakor ne omogoča pogojevanja ali omejevanja prepovedi, določene v členu 6(1), drugi stavek, Direktive 1999/5 (glej sodbo z dne 20. junija 2002 v združenih zadevah Radiosistemi, C-388/00 in C-429/00, Recueil, str. I-5845, točka 53).

33

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da države članice od osebe, ki daje na trg radijsko opremo, ne smejo na podlagi Direktive 1999/5 zahtevati predložitve izjave o skladnosti, če je proizvajalec navedene opreme s sedežem v drugi državi članici na njo namestil oznako CE in izdal izjavo o skladnosti za ta proizvod.

34

Z drugim, tretjim, četrtim, petim in desetim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, predložitveno sodišče v bistvu želi izvedeti, ali se lahko distributer radijske opreme na podlagi določb Direktive 2001/95 šteje za proizvajalca tega proizvoda, ne da bi sodeloval pri proizvodnji in ne da bi njegova dejavnost vplivala na varnostne lastnosti proizvoda ter ali se mu lahko naloži obveznost izdati izjavo o skladnosti, ki vsebuje tehnične podatke o zadevni radijski opremi, oziroma ali se mu lahko naloži obveznosti proizvajalca, če ta ne trži zadevnih proizvodov.

35

Najprej je treba opozoriti, da se Direktiva 2001/95 v skladu z njenim členom 1(2) ne uporablja, če posebna pravila Skupnosti urejajo varnost zadevnih proizvodov in želijo doseči isti cilj.

36

Kot v bistvu trdita, med drugimi, belgijska vlada in Komisija, Direktiva 1999/5 vzpostavlja tako posebno ureditev glede izjave o skladnosti radijske opreme.

37

Tako se Direktiva 2001/95 in opredelitve izrazov „proizvajalec“ in „distributer“ v njenem členu 2(e) in (f) ne uporabljajo za presojo vprašanj v zvezi z obveznostjo osebe, da predloži izjavo o skladnosti radijske opreme.

38

Ker predložitveno sodišče želi izvedeti, ali država članica takemu distributerju lahko naloži obveznosti, ki jih imajo po navadi proizvajalci in izhajajo iz Direktive 2001/95, je treba ugotoviti, da spis, predložen Sodišču, ne vsebuje podatkov v zvezi z drugimi obveznostmi, razen z obveznostjo distributerjev radijske opreme na Madžarskem, da predložijo izjavo o skladnosti.

39

Za opredelitev posebnih obveznosti, ki so razvidne iz Direktive 2001/95, je vsekakor treba ugotoviti, da je mogoče osebo, ki trži proizvod, šteti za proizvajalca le pod pogoji, določenimi v točki (e) člena 2 te direktive, in za distributerja le pod pogoji, določenimi v točki (f) navedenega člena. Proizvajalcu in distributerju je mogoče naložiti le obveznosti, ki jih za vsakega od njiju določa Direktiva 2001/95.

40

Zato je treba na drugo, tretje, četrto, peto in deseto vprašanje odgovoriti, da se Direktiva 2001/95 ne uporablja za presojo vprašanj v zvezi z obveznostjo osebe, da predloži izjavo o skladnosti radijske opreme. V zvezi z možnostjo držav članic, da v skladu z Direktivo 2001/95 glede trženja radijske opreme naložijo druge obveznosti, razen obveznosti predložitve izjave o skladnosti, je mogoče šteti osebo, ki trži proizvod, po eni strani za proizvajalca le pod pogoji, določenimi v točki (e) člena 2 te direktive, in po drugi strani za distributerja le pod pogoji, določenimi v točki (f) navedenega člena. Proizvajalcu in distributerju je mogoče naložiti le obveznosti, ki jih za vsakega od njiju določa Direktiva 2001/95.

41

Vprašanja od šestega do devetega, ki jih je treba obravnavati skupaj, se nanašajo na morebitne utemeljitve, ki bi jih države članice lahko navajale v podporo omejitev prostega pretoka radijske opreme, ki nosi oznako skladnosti CE, in na razlago člena 30 ES.

42

V zvezi s tem je treba opozoriti – kot je poudarila zlasti Komisija – da je treba nacionalne ukrepe, ki se nanašajo na področje, usklajeno na ravni Skupnosti, presojati glede na določbe usklajevalnega ukrepa, in ne glede na člena 28 ES in 30 ES (glej sodbo z dne 13. decembra 2001 v zadevi DaimlerChrysler, C-324/99, Recueil, str. I-9897, točka 32 in navedena sodna praksa).

43

Direktiva 1999/5 v zvezi z obveznostjo predložitve izjave o skladnosti za radijsko opremo vsebuje posebna pravila. Iz besedila in cilja te direktive je razvidno, da želi glede svoje uporabe doseči popolno uskladitev. Iz tega izhaja, da se ji morajo na področjih, za katera se uporablja, države članice popolnoma prilagoditi in ne smejo ohraniti nacionalnih določb, ki so v nasprotju z njo (glej zgoraj navedeno sodbo ATRAL, točka 44).

44

Prosti pretok aparatov, za katere se uporablja Direktiva 1999/5 in za katere se domneva, da so v skladu z bistvenimi zahtevami in varnostnimi standardi, ki jih ta določa, je lahko omejen le pod pogoji, ki jih določa ta direktiva sama. Če država članica meni, da skladnost z usklajenim standardom ne zagotavlja izpolnjevanja bistvenih zahtev iz te direktive, ki naj bi jih navedeni standard pokrival, lahko v skladu s členom 5 te direktive zadevo predloži odboru. Če so usklajeni standardi glede bistvenih zahtev pomanjkljivi, jih je mogoče umakniti le v skladu s postopkom, določenim v členu 5 Direktive 1999/5. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ureditev, ki jo vzpostavlja Direktiva 1999/5, zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz navedene direktive.

45

Poleg tega se lahko, kot navaja Komisija, država članica sklicuje na člen 30 ES, če v podporo omejitvi navaja razloge zunaj področja, ki ga usklajuje Direktiva 1999/5. V takem primeru lahko navede le enega izmed razlogov splošnega interesa, opredeljenih v členu 30 ES, ali eno izmed nujnih zahtev, na katere se sklicuje sodna praksa Sodišča (glej zlasti sodbo z dne 20. februarja 1979 v zadevi Rewe-Zentral, imenovani „Cassis de Dijon“, 120/78, Recueil, str. 649, točka 8). Vsekakor mora biti ta omejitev primerna za zagotavljanje uresničitve legitimnega cilja, ki se poskuša doseči, in ne sme presegati tega, kar je nujno potrebno za njegovo dosego (glej zgoraj navedeni sodbi Radiosistemi, točka 42, in ATRAL, točka 64).

46

Glede na navedeno je treba na vprašanja od šestega do devetega odgovoriti, da če je neko področje usklajeno na ravni Skupnosti, je treba vsak nacionalni ukrep, ki se nanj nanaša, presojati glede na določbe tega usklajevalnega ukrepa, in ne glede na člena 28 ES in 30 ES. Na področjih, za katera se uporablja Direktiva 1999/5, se morajo države članice popolnoma uskladiti z njenimi določbami in ne smejo ohraniti nacionalnih določb, ki so v nasprotju z njo. Če država članica meni, da skladnost z usklajenim standardom ne zagotavlja izpolnjevanja bistvenih zahtev iz Direktive 1999/5, ki naj bi jih navedeni standard pokrival, mora uporabiti postopek, ki je določen v členu 5 te direktive. Vendar pa lahko država članica v podporo omejitve navaja razloge zunaj področja, ki ga usklajuje Direktiva 1999/5. V takem primeru lahko navaja le razloge, naštete v členu 30 ES, ali nujne zahteve v splošnem interesu.

47

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: