Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62007TN0011

Zadeva T-11/07: Tožba, vložena 12. januarja 2007 – Frucona Košice proti Komisiji

UL C 56, 10.3.2007, p. 36–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 56/36


Tožba, vložena 12. januarja 2007 – Frucona Košice proti Komisiji

(Zadeva T-11/07)

(2007/C 56/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Frucona Košice a.s. (Košice, Slovaška republika) (Zastopnika: B. Hartnett in O. Geiss, lawyers)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

naj se za nično razglasi Odločba Komisije C(2006)2082 konč. z dne 7. junija 2006 o državni pomoči št. C25/2005;

naj se v celoti ali delno za ničnega razglasi člen 1 omenjene odločbe;

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 7. junija 2006 o državni pomoči Slovaške republike v korist tožeče stranke (C25/2005) v delu, kjer se tožečo stranko obravnava kot prejemnico s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči in se od nje terja, da Slovaški republiki vrne celoten odpust davka z obrestmi.

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na deset tožbenih razlogov:

 

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija pri določanju zneska zatrjevane državne pomoči zagrešila očitno napako v presoji.

 

Drugič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba predstavlja bistveno kršitev postopka in da ni v skladu s členom 33 ES. Tožeča stranka v bistvu trdi, da je GD za kmetijstvo in ne GD za konkurenco, ki je bil pristojni direktorat za izvedbo preiskave in procesnih ter formalnih dejanj, ki so privedle do izpodbijane odločbe.

 

Tretjič, tožeča stranka trdi tudi, da izpodbijana odločba krši oddelek 3, prilogo IV, Pogodbe o pristopu, člen 253 ES, člen 88 ES in Uredbo 659/1999, saj Komisija ni bila pristojna za njeno izdajo.

 

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je Komisija pri uporabi člena 87(1) ES nepravilno uporabila pravo in nepravilno ugotovila dejansko stanje s tem, ko je ugotovila da je stečajni postopek ugodnejši od davčne poravnave.

 

Petič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija zmotno ugotovila, da je davčna izvršba koristnejša od poravnave.

 

Šestič, tožeča stranka trdi da je Komisija očitno napačno uporabila pravo in zmotno ugotovila dejansko stanje, saj ni zadostila dokaznemu bremenu in je zato kršila člena 87(1) ES in 253 ES. Poleg tega tožeča stranka trdi, da Komisija ni upoštevala pravnega standarda, ki ga je Sodišče postavilo z merilom zasebnega upnika.

 

Sedmič, tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo in zmotno ugotovila dejansko stanje, saj ni zadostno presodila in upoštevala razpoložljivih dokazov.

 

Osmič, tožeča stranka trdi, da je Komisija z upoštevanjem nepomembnih dokazov, kot so protislovja znotraj davčne uprave, napačno uporabila pravo in zmotno ugotovila dejansko stanje.

 

Devetič, tožeča stranka še zatrjuje da odločba krši člen 253 ES, saj ugotovitve niso zadostno obrazložene.

 

Na zadnje, z desetim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je Komisija zmotno štela, da davčna poravnava ni pomoč za prestrukturiranje, in prav tako zmotno retroaktivno uporabila smernice za prestrukturiranje iz leta 2004.


Top