1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov:

ni izpolnila obveznosti iz člena 5A, točka 1(a)(i) in (ii) ter točka 2(b) in (d)(i), prva alinea, in iz členov 8, 9 in 18(2) Direktive Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS (UL L 340, str. 17), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne (UL L 122, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva 91/628), iz točke 48(7)(b) poglavja VII priloge k tej direktivi in po 5. januarju 2007 iz členov 5(4), 6(1), 13(3) in (4), 15(1) in od 25 do 27(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL 2005, L 3, str. 1) in iz členov 3, 5(1)(d), 6(1) in 8 Direktive Sveta 93/119/ES z dne o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL L 340, str. 21), kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1/2005 (v nadaljevanju: Direktiva 93/119).

2

Člen 5A, točka 1(a)(i) in (ii), Direktive 91/628 določa:

„Države članice zagotovijo, da:

3

Člen 5A, točka 2(b), navedene direktive določa:

„Države članice zagotovijo, da:

[…]

4

Člen 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, te direktive, določa:

„Države članice zagotovijo, da:

[…]

5

Člen 8 Direktive 91/628 določa:

„Države članice zagotovijo, da v skladu z načeli in pravili nadzora, določenega v Direktivi 90/425/EGS, pristojni organi preverjajo skladnost z zahtevami te direktive, tako da opravljajo nediskriminatorne preglede:

Takšne preglede je treba opraviti na ustreznem vzorcu živali, ki se vsako leto prevažajo znotraj posamezne države članice, in se lahko opravijo istočasno s pregledi v druge namene.

Pristojni organ vsake države članice predloži Komisiji letno poročilo, ki navaja število pregledov, opravljenih v preteklem koledarskem letu za točke (a), (b), (c) in (d), in vsebuje podatke o kakršnih koli kršitvah in posledičnih ukrepih pristojnega organa.

Poleg tega se pregledi lahko opravljajo tudi med prevozom živali na njenem ozemlju, kadar ima pristojni organ države članice podatke, na podlagi katerih sumi na kršitev.

Ta člen ne vpliva na preglede, izvedene kot del nalog, ki jih na nediskriminatoren način opravljajo organi, odgovorni za splošno uporabo zakonov v državi članici.“

6

Člen 9(1) navedene direktive določa:

„Če se med prevozom ugotovi, da se določbe te direktive ne izpolnjujejo ali da niso bile izpolnjene, pristojni organ v kraju, kjer je prišlo do takšne ugotovitve, zahteva od osebe, odgovorne za prevozno sredstvo, da ukrepa tako, kakor se pristojnemu organu zdi potrebno, da se zavaruje dobro počutje zadevnih živali.

Odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera, lahko takšni ukrepi zajemajo:

7

Člen 18(2) te direktive določa:

„V primeru ponavljajočih se kršitev te direktive ali kršitve, ki vključuje hudo trpljenje živali, država članica, brez poseganja v katere koli druge predvidene kazni, sprejme ukrepe, potrebne za odpravo opaženih pomanjkljivosti, vse do in vključno z začasnim ali dokončnim odvzemom dovoljenja iz člena 5A, [točka 1](a)(ii).

Države članice pri prenosu določb v nacionalno zakonodajo določijo ukrepe, s katerimi bodo odpravljale opažene pomanjkljivosti.“

8

Točka 48 priloge k Direktivi 91/628 z naslovom „Presledki za napajanje in krmljenje, čas na poti in čas počitka“ določa:

„Pri prevozu po morju na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, morajo te počivati 12 ur po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali v njegovi neposredni bližini, razen če se čas na poti po morju lahko vključi v splošno shemo točk 2, 3 in 4 [navedene točke 48].“

9

Člen 3 Direktive 93/119 določa:

„Živalim je treba med premikanjem, začasno namestitvijo, omejitvijo, omamljanjem, zakolom ali usmrtitvijo prihraniti kakršno koli razburjenje, bolečine ali trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.“

10

Člen 5(1)(d) navedene direktive določa:

„Kopitarje, prežvekovalce, prašiče, kunce in perutnino, pripeljane v klavnice za zakol, je treba:

[…]

11

Člen 6(1) te direktive določa:

„Instrumenti, naprave za omejitev in ostala oprema ter naprave, ki se uporabljajo za omamljanje ali usmrtitev, morajo biti načrtovane, zgrajene, vzdrževane in uporabljene na tak način, da se doseže hitro in učinkovito omamljanje ali usmrtitev v skladu z določbami te direktive. Pristojni organ preveri, ali instrumenti, naprave za omejitev in ostala oprema za omamljanje ali usmrtitev ustrezajo gornjim načelom in redno preverjajo, ali so dobro vzdrževani in dopuščajo doseganje zgoraj navedenih ciljev.“

12

Člen 8 Direktive 93/119 določa:

„Za preglede in nadzore v klavnicah je odgovoren pristojni organ, ki ima za ugotavljanje skladnosti s to direktivo ob vsakem času prost dostop do vseh delov klavnic. Vendar se takšni pregledi in nadzori lahko opravljajo obenem z nadzori v druge namene.“

13

Urad za prehrano in veterinarstvo Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov (v nadaljevanju: UPV) je po letu 1998 z misijami v Grčiji nadziral učinkovitost izvajanja zakonodaje Skupnosti na področju zaščite živali, zlasti zaščite živali med prevozom in pri zakolu.

14

Med več misijami, opravljenimi med letoma 1998 in 2006, je UPV ugotovil, da navedeni predpisi Skupnosti niso bili spoštovani. Komisija se med drugim sklicuje na misije št. 8729/2002 od 18. do ; št. 9002/2003 od do ; št. 9176/2003 do ; št. 9211/2003 od do in št. 7273/2004 od do .

15

Komisija je 13. julija 2005 Helenski republiki poslala pisni opomin v zvezi z neustrezno uporabo in izvajanjem več določb direktiv 91/628 in 93/119 in člena 10 ES, na katerega je ta država članica odgovorila z dopisom z dne .

16

Po večkratni izmenjavi informacij in po opravljeni misiji št. 8042/2006 od 21. februarja do je Komisija izdala obrazloženo mnenje, s katerim je Helensko republiko pozvala, naj v roku dveh mesecev od njegovega prejema sprejme ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s tem obrazloženim mnenjem. Ta država članica je na obrazloženo mnenje odgovorila .

17

UPV je z misijo št. 8167/2006, ki je trajala od 4. do , preveril spoštovanje določb skupnosti v zvezi z dobrim počutjem živali in v poročilu potrdil prej ugotovljene kršitve in pomanjkljivosti na tem področju.

18

V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vloži to tožbo.

19

Helenska republika izpodbija splošen pristop Komisije v tožbi. Meni, da je treba navedeno tožbo, ker je v celoti nejasna, razglasiti za nedopustno.

20

Trdi, da Komisija ne navaja natančnih dejstev in da ni predložila dokazov, ki bi za vsako očitano kršitev ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, omogočali ugotovitev obstoječega položaja. Vendar bi Komisija po mnenju te države članice, zato da bi lahko opravila pravno presojo zadevnih dejstev ob upoštevanju njene pravice do obrambe, morala navesti ustrezno število konkretnih dejstev, ki bi zaradi svoje narave lahko dokazovali, prvič, kršitev navedenega prava Skupnosti in, drugič, trajanje te kršitve najmanj do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju.

21

Komisija nasprotno meni, da lahko v enotnem postopku na splošno obravnava vprašanje upoštevanja zakonodaje Skupnosti v zvezi z zaščito živali med prevozom in pri zakolu. Nič ne nasprotuje temu, da bi navajala več tožbenih razlogov, ki ne temeljijo na enem osamljenem primeru, temveč na več primerih, ki jih je odkril UPV, ko je razkril strukturirano in splošno kršitev obveznosti, naloženih Helenski republiki na področju zaščite živali med prevozom in pri zakolu.

22

Po mnenju Komisije je torej tožba – katere predmet je zahtevek za ugotovitev, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz določb direktiv 93/119 in 91/628 in po 5. januarju 2007 oziroma po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, določb Uredbe št. 1/2005 – dopustna.

23

V zvezi s splošnim pristopom Komisije je treba najprej opozoriti, da ne glede na obveznost Komisije, da zadosti dokaznemu bremenu, ki ga nosi, v okviru postopka, določenega v členu 226 ES, Pogodba ES ne vsebuje nobenega pravila, ki bi nasprotovalo skupnemu obravnavanju pomembnega števila položajev, na podlagi katerih Komisija ocenjuje, da država članica ponavljajoče in v daljšem obdobju ni izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz prava Skupnosti (sodba z dne 26. aprila 2007 v zadevi Komisija proti Italiji, C-135/05, ZOdl., str. I-3475, točka 20).

24

Dalje je treba navesti, da je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da čeprav je veljavna nacionalna ureditev sama zase v skladu s pravom Skupnosti, lahko kršitev izhaja iz obstoja upravne prakse, ki krši to pravo, kadar je ta do neke mere ustaljena in splošna (glej zlasti sodbo z dne 12. maja 2005 v zadevi Komisija proti Italiji, C-278/03, ZOdl., str. I-3747, točka 13, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji z dne , točka 21).

25

Nazadnje, opozoriti je treba, da je Sodišče že ugotovilo dopustnost tožb, ki jih je Komisija vložila v podobnih primerih, zlasti v zadevi Komisija proti Grčiji, v kateri je bila izdana sodba z dne 6. oktobra 2005 (C-502/03), kjer je Komisija navajala prav strukturirano in splošno kršitev – te države članice – členov 4, 8 in 9 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne o odpadkih (UL L 194, str. 39), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne (UL L 78, str. 32), ali v zadevi Komisija proti Franciji, v kateri je bila izdana sodba z dne (C-423/05), v kateri je bila prav tako navedena kršitev istih členov ter člena 14 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, str. 1). Vendar nič ne nasprotuje temu, da bi bil tak pristop prenesen na področje zaščite živali.

26

Zato je globalni pristop, ki ga je v okviru svoje tožbe uporabila Komisija, dopusten.

27

Glede dopustnosti tožbenih razlogov, ki se nanašajo na določbe Uredbe št. 1/2005, s katero je bila razveljavljena in nadomeščena Direktiva 91/628, po 5. januarju 2007 oziroma po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, je treba poudariti, da se mora v skladu z ustaljeno sodno prakso obstoj neizpolnitve obveznosti v okviru tožbe na podlagi člena 226 ES presojati glede na ureditev Skupnosti, ki je veljala ob koncu roka, ki ga je Komisija določila zadevni državi članici za uskladitev z obrazloženim mnenjem (glej zlasti sodbi z dne 10. septembra 1996 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-61/94, Recueil, str. I-3989, točka 42, in z dne v zadevi Komisija proti Belgiji, C-377/03, ZOdl., str. I-9733, točka 33).

28

Vendar kot je že presodilo Sodišče in kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 35 sklepnih predlogov, čeprav predlogov, ki jih vsebuje tožba, načeloma ni mogoče razširiti onkraj neizpolnitve obveznosti, zatrjevane v izreku obrazloženega sklepa in pisnem opominu, kljub temu velja, da je dopustno, da Komisija predlaga ugotovitev neizpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz prvotne različice pozneje spremenjenega ali razveljavljenega akta Skupnosti in so bile ohranjene v novih določbah (glej v zvezi s tem sodbi z dne 9. novembra 1999 v zadevi Komisija proti Italiji, C-365/97, Recueil, str. I-7773, točka 36, in z dne v zadevi Komisija proti Italiji, C-363/00, Recueil, str. I-5767, točka 22). Nasprotno pa predmeta spora ni mogoče razširiti na obveznosti, ki izhajajo iz novih določb, ki nimajo ustreznika v prvotni različici zadevnega akta, saj bi to pomenilo bistveno kršitev pravilnosti postopka za ugotovitev neizpolnitve obveznosti (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji z dne , točka 22).

29

Zato so tožbeni predlogi Komisije, naj se ugotovi, da je Helenska republika kršila obveznosti, ki izhajajo iz določb Uredbe št. 1/2005, načeloma dopustni, pod pogojem, da so obveznosti iz Uredbe št. 1/2005 podobne tistim, ki izhajajo iz Direktive 91/628.

30

Poudariti pa je treba, da je Komisija v odgovoru na vprašanje, zastavljeno na ustni obravnavi, pojasnila, da je treba to tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti razlagati tako, da se dejansko nanaša le na določbe Direktive 91/628, in ne na določbe Uredbe št. 1/2005, ki so bile navedene zato, da se dokaže, da je praksa grških organov dokaj ustaljena.

31

V teh okoliščinah je treba presojo Sodišča omejiti na utemeljenost očitkov v zvezi z določbami Direktive 91/628.

32

Za uvod je treba opozoriti, da mora Komisija v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti. Sodišču mora predložiti dokaze, ki jih potrebuje za preizkus, ali je ta neizpolnitev podana, pri čemer se ne more sklicevati na nikakršno domnevo (glej v tem smislu sodbo z dne 25. maja 1982 v zadevi Komisija proti Nizozemski, 96/81, Recueil, str. 1791, točka 6, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji z dne , točka 20).

33

Kadar Komisija predloži dovolj dokazov, ki razkrivajo nekatere dogodke na ozemlju tožene države članice, mora ta vsebinsko in podrobno izpodbijati predložene podatke ter njihove posledice (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 1988 v zadevi Komisija proti Grčiji, 272/86, Recueil, str. 4875, točka 21, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji z dne , točki 84 in 86).

34

V obravnavani zadevi se Komisija pri dokazovanju utemeljenosti tožbe opira na ugotovitve misij št. 8729/2002, št. 9002/2003, št. 9176/2003, št. 9211/2003, št. 7273/2004, št. 8042/2006 in št. 8167/2006.

35

Zato je treba za vsak očitek preveriti, ali navedene trditve v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, lahko dokazujejo neizpolnitev obveznosti, ki izvirajo iz prava Skupnosti.

36

Na podlagi ugotovitev UPV v okviru misij št. 7273/2004 in št. 8042/2006 Komisija meni, da Helenska republika ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi zagotovila, da ima vsak prevoznik ustrezno dovoljenje za prevoz živali in da je registriran tako, da ga lahko pristojni organ hitro identificira ob neupoštevanju zahtev za zaščito živali med prevozom.

37

Komisija poudarja, da so inšpektorji UPV v okviru misije št. 7273/2004 ugotovili, da nekateri prevozniki niso imeli dovoljenja ali pa jim je dovoljenje poteklo. Poleg tega je iz ugotovitev misije št. 8042/2006 razvidno, da kljub nekaterim izboljšavam pravila glede dovoljenj in identifikacije prevoznikov niso bila zadosti spoštovana. Komisija poudarja, da so sicer obstajali seznami prevoznikov, vendar niso bili vedno posodobljeni. Dodaja tudi, da so ti seznami prevoznikov nepopolni, ker ne vsebujejo podatkov o površini za nakladanje.

38

Helenska republika v bistvu trdi, da odkritje enega neveljavnega dovoljenja v okviru misije št. 7273/2004, ki predstavlja osamljen primer, ne more biti temelj za presojo v zvezi z ugotavljanjem pomanjkljivosti samega sistema, in to še toliko manj, ker so to neveljavno dovoljenje predhodno odkrili že pristojni nacionalni organi.

39

Ta država članica poleg tega trdi, da Direktiva 91/628 ne določa, da morajo biti v evidenci prevoznikov navedeni podatki glede njihove pisne zaveze, da se bodo uskladili z zahtevami navedene direktive, ali glede kraja za nakladanje živali. Komisija v zvezi s tem meni, da besedilo člena 5A, točka 1(a)(i) in (ii), Direktive 91/628 nasprotuje tej trditvi.

40

Helenska republika opozarja tudi, da je sprejela vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev spoštovanja zakonodaje Skupnosti. Po njenem mnenju je treba dejstvo, da so bila regionalnim organom posredovana priporočila inšpektorjev Skupnosti in da so bili za prevoznike in sovoznike ter za veterinarje organizirani izobraževalni seminarji, med drugim razlagati kot pozitiven element, ki dokazuje, da si grški organi nenehno prizadevajo za pravilno uporabo prava Skupnosti.

41

Vendar pa Komisija odgovarja, da čeprav organizacija teh seminarjev pomeni pozitiven ukrep, pa ni dvoma, da to ne more nadomestiti uradnih pregledov s strani nacionalnih organov v skladu s predpisi Skupnosti.

42

V zvezi s trditvijo, da seznami prevoznikov niso popolni, ker ne vsebujejo podatkov o površini za nakladanje, zadostuje poudariti, da iz besedila člena 5A, točka 1(a), Direktive 91/628 nikakor ni razvidno, da se ti podatki lahko zahtevajo.

43

Zato te trditve ni mogoče sprejeti.

44

Glede trditve, da seznami prevoznikov niso vedno posodobljeni, je treba ugotoviti, da ta zaradi nejasnosti ni v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, po kateri mora Komisija dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti in Sodišču predložiti dokaze, ki jih potrebuje za preizkus, ali je ta neizpolnitev podana.

45

Ker namreč ni pojasnil, zlasti ne glede števila zadevnih seznamov ali glede celotnega števila kontroliranih seznamov, zgolj okoliščina, da nekateri seznami prevoznikov niso posodobljeni, ne more zadostovati za dokaz, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 5A, točka 1(a), Direktive 91/628.

46

Vsekakor, kot je v točki 54 sklepnih predlogov ugotovila tudi generalna pravobranilka, se zdi nemogoče ugotoviti, da so grški organi razvili ustaljeno in splošno upravno prakso, saj se dokazi, ki jih je v podporo temu očitku predložila Komisija, nanašajo le na ugotovitve iz leta 2006, in ne na ugotovitve glede daljšega obdobja, v katerem bi se razvila taka praksa.

47

Glede trditve, da nekateri prevozniki niso imeli dovoljenja ali pa jim je dovoljenje poteklo, je treba ugotoviti, da te trditve ni mogoče sprejeti, saj prav tako ni v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe.

48

Komisija namreč med drugim ne navaja nobene podrobnosti niti glede števila prevoznikov, ki nimajo dovoljenja ali katerih dovoljenje je poteklo, niti glede števila prevoznikov, ki so bili pregledani.

49

Iz tega je razvidno, da ta trditev Komisije ne more dokazati obstoja ustaljene in splošne upravne prakse, ki bi bila v nasprotju z obveznostmi, ki jih ima Helenska republika na podlagi člena 5A, točka 1(a), Direktive 91/628.

50

Glede na navedeno je treba očitek v zvezi s kršitvijo člena 5A, točka 1(a)(i) in (ii), Direktive 91/628 šteti za neutemeljen.

51

Komisija Helenski republiki očita, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za to, da bi pristojni organi izvajali obvezni nadzor nad načrti poti vožnje, in zato ni izpolnila obveznosti iz člena 5A, točka 2(b) in (d)(i), prva alinea, in iz členov 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), in 9 Direktive 91/628.

52

Komisija poudarja, da so inšpektorji UPV v okviru misij št. 9002/2003 in št. 7273/2004 ugotovili pomanjkljivosti v zvezi z nekaterimi načrti poti, ki jih pristojni grški organ ni ugotovil. Natančneje, trajanje prevoza, navedeno v večini pregledanih načrtov poti, ki so se nanašali na živali, prevažane iz drugih držav članic in namenjene za zakol v Helenski republiki, je bilo nedosledno in neizvedljivo.

53

Helenska republika pa poudarja, da je bil leta 2003 z okrožnico (v nadaljevanju: okrožnica iz leta 2003) uveden ustrezen sistem za nadzor informacij, ki jih vsebujejo načrti poti. Poleg tega trdi, da ker so te načrte poti pripravili pristojni organi v drugih državah članicah, pristojni organi namembne države članice ne morejo preverjati podatkov, navedenih v njih, in meril, ki jih je upošteval organ, ki je te načrte odobril. Po mnenju Helenske republike se lahko preverja zgolj upoštevanje teh načrtov poti.

54

Komisija odgovarja, da je v nasprotju s tem, kar trdi ta država članica, namen nadzora načrtov poti kot spremnih dokumentov zagotoviti spoštovanje zahtev iz Direktive 91/628. Zato se nadzor ne sme omejiti zgolj na preverjanje obstoja načrta ali podatkov, ki jih ta načrt vsebuje, temveč obsega tudi preverjanje zakonitosti prevoza glede na pravila v zvezi z dobrim počutjem živali.

55

Komisija poudarja, da to potrjuje zlasti člen 9(1) Direktive 91/628, v katerem so predvideni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, če se med prevozom ugotovi, da se določbe te direktive ne izpolnjujejo. Komisija zato meni, da je očitno, da zgolj preverjanje podatkov, navedenih v načrtih poti, ne pomeni nadzora v skladu z zahtevami Direktive 91/628.

56

Glede navedbe grške vlade o uvedbi sistema z okrožnico iz leta 2003 Komisija poudarja, da je ta navedba v nasprotju s številnimi ugotovitvami inšpektorjev UPV pri konkretnih pregledih, po katerih preverjanja niso bila zadovoljivo opravljena.

57

Ta očitek je razdeljen na tri dele.

58

Glede dela očitka, ki se nanaša na kršitev člena 5A, točka 2(b), Direktive 91/628 – v skladu s katerim morajo države članice zagotoviti, da prevozniki pripravijo načrt poti – iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, ni razvidno, ali Komisija ni predložila dokazov, ki bi dokazovali, da prevozniki niso pripravili načrta poti, kar so dolžni storiti v skladu s členom 5A, točka 2(b), Direktive 91/628.

59

Ker Komisija v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, Sodišču ni predložila elementov, potrebnih za potrditev obstoja kršitve v zvezi s tem, je treba ta del očitka zavrniti.

60

V zvezi z delom očitka, ki se nanaša na kršitev člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, in člena 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), Direktive 91/628, je treba opozoriti, prvič, da iz navedenega člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, izhaja, da morajo države članice zagotoviti, da načrti poti prevoznikov vsebujejo vse podatke, določene v poglavju VIII priloge k Direktivi 91/628, in da so ti podatki pravilni in ustrezni. Poudariti je treba, drugič, da iz člena 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), Direktive 91/628 izhaja, da morajo države članice opraviti preglede prevoznih sredstev in živali, ki prispejo v namembni kraj, ter preveriti podatke na spremnih dokumentih.

61

V obravnavanem primeru pa dokazi, ki jih je predložila Komisija, kažejo med drugim, da dokumentacija, ki je spremljala živali pri prevozu znotraj Helenske republike, ni vsebovala podatka o uri odhoda in da so inšpektorji UPV našli tudi nepravilnosti v dokumentih, ki so jih pristojni nacionalni organi že preverili. Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da so bile kopije zdravstvenih spričeval in načrtov poti, ki so spremljale živali iz Španije, Francije in Nizozemske, namenjene za zakol v Helenski republiki, nedosledne in da so na njih manjkale pomembne informacije. Poleg tega je bilo na podlagi ugotovitev UPV trajanje potovanja, navedeno na večini načrtov poti, nedosledno in neizvedljivo. Komisija je kot primer navedla načrt poti, na katerem vmesni počitek med vmesno postajo v južni Italiji in namembnim krajem v Helenski republiki na načrtu poti ni bil zapisan.

62

Poleg tega je zlasti iz poročila misije št. 8042/2006 razvidno, da je v okrožju Kilkis nacionalni pristojni organ navedel, da ni izvajal nobenega preverjanja načrtov poti, in da so v okrožju Tesprotija lokalni pristojni organi zadržali originalne načrte poti, namesto da bi jih vrnili prevoznikom, ki bi jih morali izročiti pristojnemu organu v kraju izvora. Poleg tega so v Patrasu nacionalni pristojni organi preverjali načrte poti le do pristanišča, ne pa tudi za preostali del poti do končnega kraja; tako da nacionalni pristojni organi niso odkrili, da je bilo trajanje poti pri številnih prevozih na otoka Lezbos in Hios daljše od dovoljenega.

63

Iz vseh pojasnil Komisije je razvidno, da se kljub uvedbi sistema nadzora načrtov poti z okrožnico iz leta 2003 ta nadzor ni izvajal v vseh prefekturah. Pristojni organi torej niso mogli opraviti obveznega nadzora prevoznih sredstev, določenega v členu 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), Direktive 91/628. Poleg tega je iz teh pojasnil mogoče razbrati, da pristojni organi večkrat kljub opravljenemu nadzoru niso ugotovili bistvenih nepravilnosti.

64

Zato je treba ugotoviti, da dokazi, ki jih je predložila Komisija v utemeljitev svojih očitkov in ki se nanašajo na leta od 2003 do 2006, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, dokazujejo, da Helenska republika ni sprejela ukrepov, ki so potrebni za uskladitev z obveznostmi iz člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, in člena 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), Direktive 91/628.

65

Tega sklepa ne more izpodbiti trditev Helenske republike, da če so pristojni organi drugih držav članic pripravili načrte poti, pristojni grški organi lahko nadzirajo le izvajanje teh načrtov, ne pa podatkov, ki so v njih navedeni.

66

Tako kot je pravilno poudarila Komisija, je namreč namen nadzora načrtov poti zagotovitev upoštevanja zahtev, določenih v Direktivi 91/628. Zato se nadzor ne sme omejiti zgolj na preverjanje obstoja načrta ali preverjanje podatkov, ki jih ta načrt vsebuje, temveč mora obsegati tudi preverjanje, ali je prevoz živali v skladu z zakonodajo Skupnosti o zaščiti živali med prevozom.

67

V teh okoliščinah zgolj preverjanje podatkov, navedenih v načrtih poti, ne zadošča za izpolnitev obveznosti iz Direktive 91/628.

68

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je del očitka, ki se nanaša na kršitev člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, in člena 8, prvi odstavek, točki (b) in (d), Direktive 91/628, utemeljen.

69

Glede dela očitka, ki se nanaša na kršitev člena 9 Direktive 91/628, ki državam članicam nalaga sprejetje vseh ukrepov, ki se jim zdijo potrebni, da se zagotovi dobro počutje živali ob nepravilnostih, je treba opozoriti, da Komisija ni predložila nobenega dokaza, da pristojni organi niso ravnali ustrezno, ko so ugotovili, da določbe Direktive 91/628 niso bile spoštovane.

70

Zato tega dela očitka ni mogoče sprejeti.

71

Komisija Helenski republiki očita, da v grških trajektnih pristaniščih ali njihovi bližini ni zagotovila počivališč, kjer bi lahko živali po izkrcanju z ladje počivale 12 ur, če dolžina prevoza po morju presega 29 ur.

72

Komisija poudarja med drugim, da v pristanišču Igumenica počivališča obstajajo, vendar jih ni mogoče uporabljati v ta namen, ker pristojni organi take uporabe niso dovolili.

73

Helenska republika najprej trdi, da Komisija ni navedla nobenega konkretnega primera, ko bi prevoz presegel 29 ur. Dalje, trdi, da točka 48(7)(b) poglavja VII priloge k Direktivi 91/628 državam članicam ne nalaga, da morajo zagotoviti naprave ali počivališča v pristaniščih za dvanajsturni počitek živali, saj je ta obveznost naložena zgolj prevoznikom. Nazadnje, ta država članica meni, da nikakor ni dolžna zagotoviti teh počivališč, saj noben prevoz po morju med grškim trajektnim pristaniščem in trajektnim pristaniščem druge države članice ne presega 29 ur. V zvezi s tem navaja, da prevoz med pristaniščema Bari (Italija) in Igumenica, ki je glavno grško tranzitno pristanišče, ne traja več kot 10 ali 11 ur, med pristaniščema Bari in Patras pa ne več kot 15 ur.

74

Komisija vse navedene trditve izpodbija. Prvič, navaja, da je iz besedila točke 48(7)(b) jasno razvidno, da morajo države članice zagotoviti počivališča za živali. Drugič, meni, da navedba Helenske republike, da noben prevoz med katerimkoli grškim in trajektnim pristaniščem druge države članice ne traja več kot 29 ur, ni pravilna.

75

Opozoriti je treba, da morajo v skladu s točko 48(7)(b) poglavja VII priloge k Direktivi 91/628 pri prevozu po morju na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali te počivati 12 ur po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali v njegovi neposredni bližini (glej v zvezi s tem sodbo z dne 9. oktobra 2008 v zadevi Interboves, C-277/06, ZOdl., str. I-7433, točka 27).

76

Čeprav ta določba izrecno ne določa, da morajo države članice v pristaniščih zagotoviti počivališča za živali, pa ta obveznost izhaja iz zahteve, da morajo živali počivati 12 ur po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali njegovi neposredni bližini. Prevozniki namreč ne bi mogli spoštovati zahteve po 12-urnem počitku, če države članice ne bi zagotovile namenskih počivališč.

77

Treba je torej poudariti, da je bila Helenski republiki naložena obveznost, da zagotovi taka počivališča v grških pristaniščih ali v njihovi bližini.

78

Vendar pa v obravnavanem primeru ni sporno, da ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, v večini grških pristanišč ni bilo počivališč za živali.

79

Ugotoviti je torej treba, da Helenska republika s tem, da ni sprejela ustreznih ukrepov za zagotovitev – v trajektnih pristaniščih ali v njihovi bližini – počivališč za živali po njihovem iztovarjanju z ladij, ni izpolnila obveznosti iz točke 48(7)(b) poglavja VII priloge k Direktivi 91/628.

80

Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati s trditvijo Helenske republike, da ni bila dolžna zagotoviti teh počivališč, saj naj noben prevoz po morju med grškim trajektnim pristaniščem in trajektnim pristaniščem druge države članice ne bi presegal 29 ur.

81

V zvezi s tem je treba poudariti, da je Sodišče v zgoraj navedeni sodbi Interboves pojasnilo, da je treba pravilo iz točke 48(4)(d) priloge k Direktivi 91/628, imenovano „14 + 1 + 14“, razumeti tako, da je najdaljši dovoljeni čas prevoza 28 ur, ki ga prekinja najmanj enourni počitek. Upoštevati je torej treba to trajanje 28 ur.

82

Tudi če trajanje prevoza med Barijem in glavnim grškim tranzitnim pristaniščem ne bi trajalo več kot 10 ali 11 ur, ni izključeno, da se živali lahko prevažajo iz drugih pristanišč Skupnosti, kar bi pomenilo daljše trajanje prevoza po morju. Poleg tega, kot je poudarila generalna pravobranilka v točkah 97 in 98 sklepnih predlogov, je v posebnih primerih, določenih v Direktivi 91/628, mogoče, da je počitek za živali naložen tudi, če prevoz po morju traja manj kot 28 ur.

83

Glede na navedeno je treba šteti, da je očitek v zvezi s kršitvijo točke 48(7)(b) poglavja VII priloge k Direktivi 91/628 utemeljen.

84

Komisija navaja, da je iz poročil o misijah št. 9211/2003, št. 7273/2004 in št. 8042/2006 razvidno, da Helenska republika ni sprejela ukrepov za to, da bi bil v Grčiji opravljen zadosten nadzor prevoznih sredstev in živali, da bi se preprečil nezakonit cestni prevoz živali.

85

Zlasti poudarja, da v nekaterih grških prefekturah – Ahaja, Kilkis in Seres – izvajanje takega nadzora ni bilo predvideno, bodisi ker je primanjkovalo osebja bodisi ker je bil nadzor že izveden v grških pristaniščih. Poleg tega je iz poročila o misiji št. 9211/2003 razvidno, da se v grških okrožjih nadzor izvaja samo v pristaniščih in pri prestopu meje, drugje pa se med prevozom ne izvaja. Komisija še opozarja, da pilotni program, ki je predvideval dodatne nadzore, na katerega se je Helenska republika že sklicevala med predhodnim postopkom, ni zajemal nekaterih prefektur, med katerimi je Tesalija, glede katere so bile nepravilnosti ugotovljene v okviru misije št. 9211/2003.

86

Grška vlada zatrjuje, da je treba člen 8 Direktive 91/628 razlagati tako, da je za kršitev te določbe treba dokazati popoln neobstoj nadzora nad zaščito živali med prevozom.

87

Sicer pa ta država članica meni, da izvedba pilotnega programa, pri katerem so mešane ekipe izvajale inšpekcije v določenih okrožjih, in naložitev sankcij prevoznikom ter uvedba različnih postopkov vzajemne pomoči z nekaterimi državami članicami dokazujejo, da grški organi izvajajo nadzor, ki se zahteva s predpisi Skupnosti.

88

Komisija na to odgovarja, da mora biti nadzor nad prevoznimi sredstvi in živalmi – da bi bil skladen s predpisi Skupnosti – primeren, zadosten in učinkovit. Po mnenju Komisije nadzori nad načrti poti, ki so jih izvedli grški organi, niso bili učinkoviti in primerni, da bi preprečili nezakonit cestni prevoz živali.

89

Opozoriti je treba, da morajo v skladu s členom 8, prvi odstavek, točka (a), Direktive 91/628 države članice zagotoviti, da pristojni organi preverjajo skladnost z zahtevami te direktive tako, da opravljajo nediskriminatorne preglede prevoznih sredstev in živali med prevozom po cesti. V drugem odstavku navedene določbe je pojasnjeno, da je treba take preglede opraviti na ustreznem vzorcu živali, ki se vsako leto prevažajo znotraj posamezne države članice.

90

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je iz dokazov, ki jih je Komisija predložila za leta od 2003 do 2006, razvidno, prvič, da v več prefekturah ni bil predviden nadzor prevoznih sredstev in, drugič, da če so bili ti nadzori opravljeni, so bili opravljeni le v pristaniščih in pri prestopu meje, ne pa na cesti, kar se zahteva s členom 8 Direktive 91/628.

91

Ugotoviti je torej treba, da Helenska republika s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev izvedbe pregledov prevoznih sredstev in živali med prevozom po cesti, ni izpolnila obveznosti iz člena 8 Direktive 91/628.

92

Te ugotovitve ne more izpodbiti trditev Helenske republike, da izvedba pilotnega programa, pri katerem so mešane ekipe izvajale inšpekcije v določenih okrožjih, in naložitev sankcij prevoznikom ter uvedba različnih postopkov vzajemne pomoči z nekaterimi državami članicami dokazuje, da grški organi izvajajo nadzor, ki se zahteva s predpisi Skupnosti.

93

Ugotoviti je namreč treba, da niti z obstojem takega programa ni bilo mogoče zagotoviti dejanskega izvajanja potrebnih nadzorov.

94

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je očitek, ki se nanaša na kršitev člena 8, prvi odstavek, točka (a), Direktive 91/628, utemeljen.

95

Komisija Helenski republiki na podlagi misij št. 9002/2003 in 9211/2003 očita, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za to, da bi se ob ponavljajočih se in resnih kršitvah predpisov glede zaščite živali med prevozom naložile učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije.

96

Grška vlada pa meni, da Komisija ni navedla nobenega konkretnega dejstva v podporo svojim očitkom. Grška vlada poudarja, da pristojni organi kršiteljem nalagajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, kar naj bi bilo razvidno s priloženega seznama odločb, s katerimi so bile naložene upravne globe, navedene v točki 18 odgovora na tožbo.

97

Ugotoviti je treba, da morajo države članice na podlagi člena 18(2) Direktive 91/628 ob ponavljajočih se kršitvah navedene direktive ali kršitvah, ki vključuje hudo trpljenje živali, sprejeti ukrepe, potrebne za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

98

Komisija skuša dokazati neučinkovitost sistema, ki ga je uvedla Helenska republika, s tem, da ugotavlja, da je osnovni nadzor šibek, da je pisnih opominov malo in da so postopki uveljavljanja sankcij problematični. Iz poročila o misiji UPV št. 9211/2003 je med drugim razvidno, da je bilo v letu 2002 za 26 kršitev izrečenih 9 ustnih opominov, 16 pisnih opominov in naložena ena upravna globa. Poleg tega niti v letu 2001 niti v letu 2002 ni bilo začasno ali dokončno odvzeto nobeno dovoljenje za prevoz. V navedenem poročilu je prav tako poudarjeno, da so bile v enem okrožju za kršitve predlagane štiri denarne kazni po 3000 EUR, vendar niso bile izrečene.

99

Vendar kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 141 sklepnih predlogov, ugotovitve, navedene v teh poročilih, zaradi nenatančnosti in splošnosti ne morejo dokazovati, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 18(2) Direktive 91/628.

100

Komisija namreč ni navedla nobenega dokaza v zvezi s ponavljanjem kršitev ali glede kršitev, ki vključujejo hudo trpljenje živali. Zaradi neobstoja teh dokazov ni mogoče ugotoviti neizpolnitve obveznosti iz člena 18(2) Direktive 91/628.

101

V teh okoliščinah je treba očitek, ki se nanaša na kršitev člena 18(2) Direktive 91/628, zavrniti.

102

Komisija Helenski republiki očita, da ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil glede omamljanja živali med zakolom.

103

Komisija navaja, da je UPV med misijama št. 9002/2003 in št. 7273/2004 ugotovil, da je v nekaterih pregledanih klavnicah nadzor omamljanja prašičev in ovc nezadovoljiv in da zato živali mogoče niso bile učinkovito omamljene, s čimer je kršena Direktiva št. 93/119. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je obdobje med omamljenjem in izkrvavitvijo predolgo, tako da bi živali lahko znova pridobile zavest, s čimer je kršena priloga D, odstavek 1, k tej direktivi.

104

Poleg tega Komisija zatrjuje, da je UPV v okviru misije št. 8042/2006 spet ugotovil nepravilnosti v zvezi z omamljanjem živali. Inšpektorji UPV so ugotovili zlasti pomanjkljivo vzdrževanje opreme za omamljanje, slabo delovanje te opreme ter predolga obdobja med omamljanjem in izkrvavitvijo.

105

Helenska republika tudi gleda tega meni, da se Komisija pri ugotovitvah opira zgolj na dvome in verjetnost, pri čemer ne navaja nobenega konkretnega primera.

106

Ta država članica trdi, da so ugotovljene nepravilnosti vsekakor minimalne in se nanašajo le na posamezne primere, za katere pa so bile naložene sankcije. Poleg tega trdi, da so bile te nepravilnosti odpravljene z organizacijo različnih izobraževalnih seminarjev in ozaveščanjem, namenjenim zlasti veterinarjem.

107

Komisija v odgovoru v bistvu poudarja, da v nasprotju z mnenjem Helenske republike vprašanje ni, ali Komisija lahko ugotovi, da so bile živali v pregledanih klavnicah popolnoma omamljene. Nasprotno, vprašanje je, ali je oprema za omamljanje in usmrtitev uporabljena hitro in učinkovito, da se s tem v skladu z določbami člena 6(1) Direktive 93/119 prepreči morebitno trpljenje živali.

108

Poudariti je treba, da je namen členov 3, 5(1)(d) in 6(1) Direktive 93/119 omejitev razburjenja, bolečin ali trpljenja živali, namenjenih za človeško uporabo. Natančneje, člen 3 te direktive zahteva, da je treba živalim pred in med zakolom prihraniti trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti. Direktiva 93/119 v členih 5(1)(d) in 6(1) določa tudi, da je treba živali hitro in učinkovito izkrvaviti in da je treba naprave za omamljanje in usmrtitev živali dobro vzdrževati in učinkovito uporabljati.

109

V obravnavani zadevi pa je iz dokazov, ki jih je predložila Komisija in ki so povzeti v točkah od 153 do 155 sklepnih predlogov generalne pravobranilke, razvidno med drugim, da čeprav sta bila v treh klavnicah, ki so jih obiskali inšpektorji UPV med misijo št. 9002/2003, oprema za omamljanje živali in vzdrževanje te opreme v glavnem v skladu s predpisi Skupnosti, pa je bilo v eni klavnici prašičev ugotovljeno, da prašiči niso bili učinkovito omamljeni z napravo, ki povzroča elektrošoke. Problemi so se pojavljali tudi pri omamljanju živali. V eni od klavnic so privez, omamljanje in izkrvavitev treh krav trajali eno uro. Poleg tega je bil časovni interval med omamljenjem in zakolom dveh goved 120 sekund, kar omogoča, da žival spet pridobi zavest. Tudi pri zakolu ovc je bil interval med omamljenjem in zakolom tako dolg (37 sekund), da bi lahko živali znova pridobile zavest.

110

Poleg tega je iz poročila o misiji št. 7273/2004 razvidno, da v eni klavnici v okrožju Ftiotida v prostorih za začasno namestitev živali ni bilo opreme za napajanje živali, poleg tega tla niso bila vodoravna. V drugi pregledani klavnici ni bilo električnega toka za električno omamljanje živali. V okrožju Trikala je bilo v klavnici, ki so jo obiskali inšpektorji UPV, omamljanje prašičev neučinkovito, čas med omamljanjem in zakolom pa predolg. Ugotovljeno je bilo tudi, da omamljanje goved ni bilo učinkovito, in pri tem ni bila na voljo rezervna oprema za omamljanje.

111

Iz zgoraj navedenih pojasnil je torej razvidno, da je bilo ugotovljenih več nepravilnosti v klavnicah v več okrožjih Helenske republike. Nanašale so se najprej na postopek omamljanja živali, nato na obveznost, da je treba živali hitro in učinkovito izkrvaviti, in nazadnje na obveznost, da je treba naprave za omamljanje in usmrtitev živali dobro vzdrževati in učinkovito uporabljati.

112

Ugotoviti je torej treba, da dokazi, ki jih je predložila Komisija in ki se nanašajo na leta od 2003 do 2006, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 te sodbe, dokazujejo, da Helenska republika ni sprejela ukrepov, ki so potrebni za uskladitev z obveznostmi iz členov 3, 5(1)(d) in 6(1) Direktive 93/119.

113

Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati s trditvijo Helenske republike, da Komisija ni navedla nobenega konkretnega primera živali, pri katerem je bilo kršeno pravo Skupnosti, niti s trditvijo, da je ta država članica odpravila nepravilnosti, ki jih navaja Komisija, z organiziranjem izobraževalnih seminarjev za veterinarje.

114

Ugotoviti je namreč treba, tako kot trdi Komisija, da vprašanje ni, ali Komisija lahko ugotovi, da so bile živali v pregledanih klavnicah popolnoma omamljene, in ali lahko navede konkretne primere, v katerih niso bile. Naloga Komisije je ugotoviti, ali je oprema za omamljanje in usmrtitev uporabljena hitro in učinkovito, da se s tem v skladu z določbami Direktive 93/119 prepreči trpljenje živali. Poleg tega je treba poudariti, da čeprav organiziranje izobraževalnih seminarjev za veterinarje pomeni pozitiven ukrep, pa ni dvoma, da sam zase ne more zagotoviti spoštovanja zakonodaje Skupnosti na področju zaščite živali pri zakolu.

115

Glede na navedeno je treba očitek, ki se nanaša na kršitev členov 3, 5(1)(d) in 6(1) Direktive 93/119, šteti za utemeljen.

116

Komisija na podlagi misij, med katerimi so bile v klavnicah ugotovljene hude nepravilnosti, trdi, da Helenska republika ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi se zagotovili ustrezni inšpekcije in nadzori v klavnicah.

117

Tej državi članici očita med drugim, da ni povsem izvedla akcijskega načrta, ki ga je naznanila. V tem načrtu je bil predviden nov pregled vseh klavnic v vseh grških prefekturah do konca leta 2001. Komisija poleg tega poudarja, da grški organi niso dovolj sodelovali z inšpektorji UPV, saj klavnica, v kateri bi moral biti opravljen nadzor, ni bila dostopna zaradi stavk, ki so bile napovedane le dan pred misijo.

118

Helenska republika v obrambo trdi, da težko natančno ugotovi neizpolnitev obveznosti, ki se ji očita.

119

Vsekakor pa meni, da ji ni mogoče očitati neizpolnitve obveznosti iz člena 8 Direktive 93/119, saj so pristojni veterinarji izvajali primeren nadzor, ker so bili organizirani izobraževalni seminarji in ker so bile vse klavnice znova pregledane.

120

V skladu s členom 8 Direktive 93/119 je za preglede in nadzore v klavnicah odgovoren pristojni organ, ki ima za ugotavljanje skladnosti s to direktivo vedno prost dostop do vseh delov klavnic.

121

Poudariti je treba, da čeprav Helenska republika trdi, da so pristojni organi opravili zahtevane nadzore, ne ugovarja, da akcijski načrt, v katerem je bil predviden nov pregled vseh grških klavnic do konca leta 2001, v predvidenem času ni bil povsem izveden. Prav tako ne izpodbija dejstva, da je bilo več rokov, ki so jih pristojni organi imeli za izvedbo pregledov in predložitev rezultatov teh pregledov, stalno podaljševanih in da je bil nazadnje določen rok 30. julij 2005. Poleg tega je iz poročila o misiji št. 7273/2004 razvidno, da je ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano navedlo, da so pristojni organi opravili preglede klavnic le v 38 od 54 okrožij.

122

Ugotoviti je torej treba, da Helenska republika ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi se zagotovili ustrezni inšpekcije in nadzori v klavnicah, kar je bila dolžna storiti v skladu s členom 8 Direktive 93/119.

123

Iz tega je razvidno, da je očitek, ki se nanaša na kršitev člena 8 Direktive 93/119, utemeljen.

124

Ob upoštevanju vsega navedenega je treba ugotoviti, da Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov:

ni izpolnila obveznosti iz člena 5A, točka 2(d)(i), prva alinea, iz člena 8 Direktive 91/628, iz točke 48(7)(b) poglavja VII priloge k tej direktivi in iz členov 3, 5(1)(d), 6(1) in 8 Direktive 93/119.

125

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu z odstavkom 3 istega člena pa lahko Sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, zlasti če vsaka stranka uspe samo deloma.

126

V obravnavanem primeru je treba Helenski republiki naložiti dve tretjini stroškov, Komisiji pa tretjino stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: