SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

JANA MAZÁKA,

predstavljeni 6. marca 2007¹(1)

Zadeva C-142/06

Olicom A/S

proti

Skatteministeriet

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret (Danska))

„Skupna carinska tarifa – Carinski tarifni številki 8471 (stroji za avtomatsko obdelavo podatkov) in 8517 (telekomunikacijski aparati) – Mrežne kartice z dvojno funkcijo, za dostop do lokalnega omrežja (LAN) in do prostranega omrežja (WAN) – Uvrstitev v kombinirano nomenklaturo – Specifična funkcija“

1.        Predmet te zadeve je carinska uvrstitev sestavljene mrežno-modemske kartice, ki omogoča dostop tako do lokalnega omrežja (na primer intraneti v podjetjih) kot tudi do prostranega omrežja (na primer internet). Sodišču se predlaga, naj presodi, ali so takšni proizvodi predmet carine kot stroji za obdelavo podatkov (v nadaljevanju: PC-ji) (tarifna številka 8471) ali kot telekomunikacijski aparati (tarifna številka 8517). Pri tem je inter alia pomembno, ali proizvod v sporu o glavni stvari izvaja „specifično funkcijo“.

2.        Zdi se, da obstaja večje razhajanje mnenj pri carinski uvrstitvi elektronskih proizvodov (in zlasti pri proizvodih informacijske tehnologije). Vseeno pa ni prvič, da so bila ta vprašanja predložena Sodišču(2). Sodišče je dejansko že rešilo vrsto vprašanj s tega področja. Na tem mestu bi zlasti omenil sodbi Peacock in Cabletron(3). Kljub temu menim, kot bom razložil spodaj, da bi lahko prestroga uporaba slednje sodne prakse Sodišča v takem primeru, kot je ta, dejansko nasprotovala namenu carinske uvrstitve.

I –    Pravni okvir

3.        Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(4) v Prilogi I določa nomenklaturo za blago, znano kot „kombinirana nomenklatura“ (v nadaljevanju: KN), ki temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS)(5). Različica KN, ki je veljala v času dejstev v postopku v glavni stvari, je tista, spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 3009/95(6), ki se je uporabljala od 1. januarja 1996.

4.        Oddelek XVI(7) Priloge I vsebuje poglavji 84 in 85(8), ki sta upoštevni za namene te zadeve. Tarifna številka KN 8471 se nanaša na: „stroj[e] za [AOP] in njihove enote; magnetn[e] ali optičn[e] čitalnik[e], stroj[e] za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroj[e] za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“. Po drugi strani pa se besedilo tarifne številke KN 8517 glasi: „Električni aparati za žično telefonijo in telegrafijo, vključno telefonski aparati z brezžično slušalko ter telekomunikacijski aparati za žične sisteme z nosilnim tokom ali za digitalne žične sisteme; videofoni“(9).

5.        Splošna pravila za razlago KN (v nadaljevanju: splošna pravila za razlago ali SPR)(10) iz njenega Prvega dela, Oddelek I, naslov A, določajo inter alia:

„3. Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu pod točko 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:

(a)      tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najnatančnejše poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. Kadar pa se poimenovanja dveh ali več tarifnih številk nanašajo samo na del materiala ali snovi, vsebovanih v mešanih ali sestavljenih proizvodih, ali samo na del komponent, pripravljenih kot komplet za prodajo na drobno, poimenovanja teh tarifnih številk štejejo za enako konkretna, celo če ima katero izmed njih popolnejši in natančnejši opis proizvoda;

b)      mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu pod 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;

(c)      če blaga ni mogoče uvrstiti po pravilu pod 3(a) ali (b), se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.

4. Blago, ki ga ni mogoče uvrstiti po pravilih, navedenih v točki 2 in 3, se uvrsti pod tarifno številko, predvideno za blago, ki je takemu blagu najbolj podobno.“

6.        Opomba 3 k Oddelku XVI in opomba 5 k poglavju 84 KN določata:

‚3. Če ni drugače določeno, se kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev tako, da tvorijo integralno celoto, in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo.

5. A. Z izrazom „stroji za avtomatsko obdelavo podatkov“ iz tarifne številke 8471 so mišljeni:

[…]

(c)      hibridni stroji, ki so sestavljeni iz digitalnega stroja z analognimi elementi ali pa iz analognega stroja z digitalnimi elementi.

B.      Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov so lahko v obliki sistemov, ki so sestavljeni iz spremenljivega števila posameznih enot. Določbe, navedene v odstavku (E) spodaj, upoštevajo enoto kot del kompletnega sistema, če izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:

(a)      da so take vrste, da se samo ali zlasti uporablja v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov;

(b)      da jo je mogoče povezati s centralno enoto za obdelavo, neposredno ali po eni ali več drugih enotah; in

(c)      da je sposobna sprejeti ali dati podatke v obliki – šifre (kode) ali signala – ki je uporabna za sistem.

C.      Ločeno predložene posamezne enote strojev za avtomatsko obdelavo podatkov se morajo uvrščati pod tarifno številko 8471.

[...]

E.      Stroji, drugačni od strojev za avtomatsko obdelavo podatkov, ki so konstruirani za opravljanje specifične funkcije, imajo pa vgrajeno avtomatsko obdelavo podatkov ali pa delujejo v povezavi s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, se uvrščajo pod tarifno številko stroja, ki opravlja specifično funkcijo, ali, če to ni mogoče, pod preostale tarifne številke.“

7.        Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju: SCO) vključuje odbor za harmoniziran sistem (v nadaljevanju: Odbor HS), v katerem Evropsko skupnost kot pogodbenico Konvencije HS zastopa Evropska Komisija (v nadaljevanju: Komisija). Naloga Odbora HS je inter alia predlaganje sprememb HS in priprava pojasnjevalnih opomb k HS (v nadaljevanju: POHS), mnenj o uvrstitvi in drugih predlogov o razlagi ter priporočil za zagotavljanje enotne razlage in uporabe HS(11). Komisija prav tako pripravlja pojasnjevalne opombe v zvezi s KN. Te dopolnjujejo POSH.

II – Dejanski in postopkovni okvir in vprašanji za predhodno odločanje

8.        Predmet te zadeve so sestavljene mrežno-modemske kartice PCMCIA, ki so namenjene za vstavitev v prenosne računalnike vrste OC 2232 in OC 3232 (v nadaljevanju: kartice GoCard oziroma Proizvodi), ki jih je uvozil Olicom A/S (v nadaljevanju: Olicom) v obdobju med letom 1996 in 1999(12). Vsaka kartica GoCard ima PC-vmesnik v skladu s standardi PCMCIA. Kartice so „sestavljene“ v smislu, da ima vsaka tako LAN-vmesnik kot WAN-vmesnik (modem), ki PC-ju omogoča, da komunicira z drugimi PC-ji prek omrežja(13). Zato ima enoto, ki sprejema, obdeluje in oddaja podatke z enega PC-ja na drug PC v omrežju. KN se, prav tako kot HS, nanaša na „stroje za avtomatsko obdelovanje podatkov“ na splošno namesto na „računalnike“ ali „PC-je“. Zato bom v sklepnih predlogih uporabljal ta terminus technicus oziroma tudi njegovo skrajšano obliko „stroji za AOP“.

9.        Kot je navedeno v predložitveni odločbi, so kartice GoCard narejene na tak način, da funkcija WAN (modem) ne more delovati brez funkcije LAN (Token ring), ker dejansko predstavlja zgolj razvoj čistih kartic LAN. Funkcija LAN pa lahko deluje, če je funkcija WAN odstranjena ali ne(14).

10.      Dansko podjetje Olicom je pri uvozu omrežne opreme, zlasti kartic GoCard iz spora o glavni stvari, te uvrstila kot opremo za AOP pod tarifno številko 8473/71. Prav tako je uvozila vrsto kartic GoCard, ki so imele samo funkcijo LAN in jih je tudi uvrstila pod tarifno številko 8471. Komisija je sprejela dve uredbi, št. 1638/94(15) in št. 1165/95(16), v skladu s katerima je zlasti oprema LAN, kot adapterji, povezovalni adapterji, sprejemniki-oddajniki in adapterske kartice, bila uvrščena pod tarifno številko KN 8517 namesto pod 8471, kar je posledično zvišalo naloženo carinsko dajatev. Z odločbo z dne 16. marca 1999 je Told- og Skatteregion Helsingør (regionalni carinski in davčni organ v Helsingørju) začel z izterjavo a posteriori carinske dajatve od Olicoma v zvezi s karticami GoCard. Olicom se je na to odločbo 16. junija 1999 pritožilo.

11.      V sodbi Cabletron pa je Sodišče ti uredbi Komisije v zvezi z tarifno uvrstitvijo adapterjev, povezovalnih adapterjev, sprejemnikov-oddajnikov in adapterskih kartic razglasilo za nični. V skladu s sodbo je Komisija sprejela Smernice za vključitev proizvoda in plačila carine v tej zadevi(17). Organi oblasti so nato vrnili plačilo carine v zvezi s karticami GoCard, ki so imele samo funkcijo LAN, vendar so vztrajali, da morajo biti proizvodi, ki imajo tako funkcijo LAN kot WAN, uvrščeni kot kartice WAN. Ko so bile upravne pritožbe izčrpane, je bil spor v zvezi z uvrstitvijo 14. aprila 2003 predložen Østre Landsret.

12.      Odbor za carinski zakonik (v nadaljevanju: OCZ) se je zbral 11. novembra 2004, da bi zaslišal Olicom. Nato je 10. januarja 2005 izdal mnenje, v katerem je ugotovil, da je treba zadevne Proizvode uvrstiti pod tarifno številko KN 8517. Odbor je utemeljil ta predlog z ugotovitvijo, da ti Proizvodi niso imeli glavne funkcije(18).

13.      Østre Landsret (vzhodno regionalno sodišče, petnajsti senat, Kopenhagen) je s sklepom z dne 9. marca 2006 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je treba Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije št. 3009/95 razlagati tako, da so sestavljene mrežno-modemske kartice, kot so tiste iz postopka v glavni stvari, po 1. januarju 1996 podvržene carinskim dajatvam kot stroji za obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471 ali kot telekomunikacijski aparati iz tarifne številke 8517?

V povezavi s tem naj Sodišče Evropskih skupnosti presodi, ali naj se pojem „specifične funkcije“ v smislu opombe 5(E) poglavja 84 kombinirane nomenklature, kot je bil spremenjen z Uredbo št. 3009/95, razlaga tako, da spada ta uvrstitev pod drugo tarifno številko od tarifne številke 8471, ko je prisotna funkcija WAN, ali naj bo uvrščena v drugo tarifno številko od tarifne številke 8471 samo, kadar se lahko funkcijo WAN izvaja neodvisno od stroja za avtomatsko obdelavo podatkov.

2.      Če bo Sodišče Evropskih skupnosti ugotovilo, da je funkcija WAN v sestavljeni mrežno/modemski kartici specifična funkcija, naj Sodišče razsodi, ali je za carinsko uvrščanje pomembno, da se lahko za glavno funkcijo proizvoda šteje funkcija LAN.“

III – Presoja

A –    Trditve strank

14.      Kot je navedeno v predložitveni odločbi, Olicom (tožeča stranka v postopku v glavni stvari) dokazuje, da bi morali biti Proizvodi uvrščeni kot stroji za AOP pod tarifno številko 8471, ker ne izvajajo nobene „specifične funkcije“. Medtem ko se stranki strinjata, da so izpolnjeni trije od štirih pogojev iz sodbe Cabletron(19), se ne strinjata v tem, ali je izpolnjen tudi četrti: „4. oprema nima funkcije, ki bi se lahko izvajala brez pomoči stroja za [AOP]“. V skladu s sodbama Cabletron in Peacock(20) komunikacijski aparat v obliki inter alia mrežne kartice potrebuje stroj za AOP za izvajanje funkcije(21) – v nasprotju z, na primer, mobilnim telefonom, ki samostojno izvaja komunikacijsko funkcijo – zato tarifna številka 8471(22). V vsakem primeru Olicom trdi, da bi se kljub temu morala uporabiti tarifna številka 8471, zaradi glavne funkcije Proizvodov (LAN), ker pomenijo zgolj „razvoj“ čistih proizvodov LAN. Olicom se ne strinja s poročilom Odbora za carinski zakonik.

15.      Skatteministeriet (tožena stranka v postopku v glavni stvari) in Komisija v bistvu trdita, da bi morala biti pravilna uvrstitev Proizvodov uvrstitev pod tarifno številko 8517, ker nimajo specifične funkcije. Opomba 5(E) poglavja 84 preprečuje njihovo uvrstitev pod 8471, ker lahko s tem, da imajo vgrajen modem, samostojno vzpostavijo podatkovno komunikacijo stroja za AOP. Fizična povezanost proizvodov z strojem za AOP ne pomeni, da ne izvajajo specifične funkcije per se, ker funkcija WAN ni odvisna od stroja za AOP in njegovih funkcij. Tako Skatteministeriet kot Komisija(23) trdita, da četrti pogoj iz sodbe Cabletron ni izpolnjen.

B –    Prvo vprašanje

16.      S prvim vprašanjem predložitveno sodišče dejansko sprašuje, ali je treba Proizvod uvrstiti v tarifno številko 8471 ali 8517 KN, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 3009/95. Najprej bom vendar predstavil nekaj sodne prakse Sodišča, ki je povezana s tem vprašanjem.

17.      Kot je že večkrat odločilo Sodišče, je v interesu pravne varnosti in poenostavitve nadzora odločilno merilo za carinsko uvrstitev blaga na splošno treba iskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene v besedilu ustrezne tarifne številke KN(24).

18.      V sodbi Peacock je Sodišče odločilo, da se med julijem 1990 in majem 1995 mrežne kartice (LAN), ki so namenjene za vstavitev v stroje za AOP, uvrščajo pod tarifno številko 8471 kot enote strojev te vrste(25), medtem ko je v sodbi Cabletron(26) v glavnem potrdilo, da omrežna oprema (LAN), zlasti mrežne kartice, mora biti uvrščena pod tarifno številko KN 8471, tako pred 1. januarjem 1996 kakor po njem.

19.      V sodbi CBA Computer(27) je Sodišče odločilo, da zvočne kartice, ki so bile predmet spora v tej zadevi(28), nimajo specifične funkcije in da se uvrstijo pod tarifno številko KN 8471. Potem, v sodbi Jacob Meijer(29) je Sodišče potrdilo, da se zvočne kartice ne uvrstijo pod tarifno številko 8543, ki se nanaša samo na električne stroje in aparate s specifičnimi funkcijami. Nasprotno pa je Sodišče v sodbi Ikegami(30) odločilo, da stroj, ki z namenom videonadzora posname signale, ki jih oddajajo različne videokamere, in jih po tem, ko jih stisne, reproducira na ekranu, izvaja specifično funkcijo, ki je različna od funkcije obdelave podatkov v smislu opombe 5(E) Poglavja 84 KN.

20.      V sodbi Hewlett Packard(31) je Sodišče prve stopnje odločilo inter alia, da je iz opombe 5(E) razvidno, da je vrsta stroja, ki je izvzeta iz tarifne številke 8471, samostojna enota, ki izvaja specifično funkcijo, ki bi bila lahko prav tako izvršena, čeprav bolj težavno, brez stroja za [AOP](32). Prav tako je ugotovilo, da se prenos podatkov v sistemu za obdelavo podatkov ne bi smel šteti za telekomunikacijsko funkcijo(33).

21.      Izpostaviti moram, da čeprav je Sodišče že v številnih sodbah določilo uvrstitev elektronskih vezij (aparatov LAN), da tega še ni storilo v zvezi z WAN. Zato, medtem ko je sedaj iz sodne prakse Sodišča jasno, da mrežne kartice LAN zgolj „oddajajo in sprejemajo podatke“ v obliki, ki jo lahko stroji za AOP uporabijo in so tako primerljive z vsakim posrednikom, s katerim ta stroj sprejema ali oddaja podatke (to se pravi, da nimajo nobene specifične funkcije), so zadevni Proizvodi sestavljene mrežno-modemske kartice.

22.      Zato se po mojem mnenju to, kar je bilo rečeno v zvezi s karticami LAN, ne more uporabiti po analogiji za mrežne kartice, ki imajo vgrajeno funkcijo WAN, ker morajo zadnje, v nasprotju s samim „oddajanjem in sprejemanjem podatkov“, tudi „pretvoriti“ take podatke/signale. Aparati WAN morajo dejansko prejete podatke/signale obdelati tako, da jih „modulirajo“ in „demodulirajo“ (zato ime „modem“) iz analogne v digitalno obliko in obratno tako, da so, prvič, prenosljivi po telefonskem omrežju (analogna oblika) in, drugič, združljivi s strojem za AOP (digitalna oblika). Menim, da je trditev Komisije v tem pogledu – da se mora funkcija WAN, kot je bilo razloženo v prejšnji točki, šteti za funkcijo, ki „ni funkcija obdelave podatkov“ – utemeljena.

23.      Moje mnenje je, na podlagi objektivnih značilnosti, da funkcija WAN (modem) resnično sodi pod telekomunikacijo (torej pod tarifno številko 8517) in ne pod obdelavo podatkov (torej pod tarifno številko 8471). Kar je še bolj pomembno, v nasprotju z aparati LAN, WAN uporablja za komunikacijo telefonske žice. V tem okviru bi še dodal, da so bili Proizvodi že preizkušeni za uporabo v telefonskem omrežju in se lahko brez težav uporabljajo kot modemi.

24.      Zato sklepam, da iz tega sledi, da aparat WAN – v nasprotju z aparatom, ki ima vgrajeno samo funkcijo LAN – izvaja „specifično funkcijo“, ker morajo biti prek modema poslani in sprejeti podatki neizogibno pretvorjeni iz signalov, ki jih lahko stroj za AOP obdela, v signale, ki so prenosljivi po telefonskih žicah ali podobnih sredstvih.

25.      To potrjujejo tudi POHS, ki izrecno izvzamejo modeme iz uvrstitve pod tarifno številko 8471 in jih namesto tega jasno uvrstijo pod tarifno številko 8517(34). Uvrstitev Proizvodov pod tarifno številko 8517 je prav tako potrdil OCZ(35). Še več, zbirka mnenj o uvrstitvi HS(36), ki jo je objavil SCO, vsebuje številčni seznam mnenj o uvrstitvi, ki jih je sprejela ta organizacija, ki je sestavljen na podlagi vrstnega reda tarifnih številk in podštevilk HS. V tej zbirki je naslednje mnenje z dne 13. novembra 1998:

„3. Kartica, ki se vstavi v stroj za [AOP] (vstavitvena kartica), bi morala biti uvrščena pod tarifno številko 8517.50/3, ker pretvarja digitalni signal stroja za [AOP] v analogen signal in obratno, tako da omogoča komunikacijo z drugim strojem za [AOP] prek telefonskega žičnega sistema. Prav tako omogoča, da lahko stroji za [AOP] pošiljajo in sprejemajo telefakse in elektronsko pošto ter da se lahko te operacije dosežejo tudi prek mobilnega telefona.“(37)

26.      Poleg tega, tudi če ni upošteven rationae temporis v tej zadevi, zadnje spremembe KN (ki so posledica preoblikovanja HS), ki so začele veljati 1. januarja 2007 in so prinesle pomembne spremembe v zgradbi poglavij 84 in 85, podpirajo moje ugotovitve. Medtem ko ostaja opomba 5(E) nespremenjena, pa so posebni proizvodi, z novo opombo 5(D), izvzeti iz tarifne številke 8471. Ti so inter alia: 2. aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje).(38) Obenem je tarifna številka KN 8517 spremenjena in vsebuje: „Telefonsk[e] aparat[e], vključno telefon[e] za mobilno omrežje ali druga brezžična omrežja; drug[e] aparat[e] za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparat[e] za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje)“(39).

27.      Vprašanji za predhodno odločanje vsebujeta trditev, da bi morali biti Proizvodi v vsakem primeru uvrščeni pod tarifno številko 8471, ker se funkcije WAN ne da izvajati neodvisno od stroja za AOP.

28.      Reči moram, da se s tem ne strinjam. Kot sem razložil zgoraj, WAN‑funkcija proizvodov je objektivno drugačna kot funkcija obdelave podatkov. Če bi bila absolutna merila iz sodne prakse sodb Peacock in Cabletron(40) in poglavij 84 in 85 interpretirana prestrogo, potem bi morali biti vsi aparati uvrščeni kot stroji za AOP – tudi če izvajajo popolnoma drugačne funkcije od obdelave podatkov – zgolj na temelju, da taki stroji delujejo priključeni na stroj za AOP, na primer prek elektronskega vezja(41). V tem okviru se moram strinjati s trditvijo Komisije, da bi taka razlaga povzročila, da bi bila opomba KN 5(E) brez vsakega učinka.

C –    Drugo vprašanje

29.      Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje – v primeru če bo Sodišče ugotovilo, da je funkcija WAN Proizvodov specifična funkcija –, ali je za namen carinskega uvrščanja pomembno, da se lahko za glavno funkcijo Proizvodov šteje funkcija LAN.

30.      Olicom je trdilo, da je LAN v vsakem primeru glavna funkcija proizvodov in funkcija, ki jo potrošniki najbolj uporabljajo. Vseeno pa že dejstvo, da so zadevne kartice namenjene za prenosne računalnike, po mojem mnenju zaradi objektivnih značilnosti prenosnih računalnikov in njihove uporabe ter namena pokaže, da bi bila pogosto dostopna zgolj funkcija WAN (LAN je sama po sebi „lokalna“ in na splošno omejena, na primer, na prostor pisarne ali podjetja). Menim, da nekdo kupi prenosni računalnik namesto tipičnega PC-ja prav zaradi prilagodljivosti in prenosnosti, ki jo ta nudi, ki se zrcali v njegovi višji ceni, na splošno manjši računalniški moči, opremi in tako dalje.

31.      Iz tega, kar sem rekel v okviru prvega vprašanja zgoraj, sledi, da, po mojem mnenju zadošča reči – ker je funkcija proizvodov WAN specifična funkcija –, da ni pomembno, če se funkcija LAN lahko šteje, da je njihova glavna funkcija ali ne.

32.      V vsakem primeru, v nasprotju z Olicomovo trditvijo menim, da bi bila v resnici bistvena značilnost Proizvodov njihova dvojna funkcija (to pomeni, dejstvo, da imajo tako funkcijo LAN kot WAN), ki se, mimogrede, zrcali v njihovi posebni obliki za prenosne računalnike, ceni itd. Kot je bilo že navedeno zgoraj, je poleg tega OCZ soglasno (v prisotnosti vseh držav članic) odločil, da je nemogoče določiti glavno funkcijo Proizvoda v postopku v glavni stvari(42).

33.      V smislu navedenega in ker v tej zadevi nista uporabljivi niti SPR 3(a) niti SPR 3(b) (ker, glede prve, tako 8471 kot 8517 imata enako raven konkretnosti ali natančnosti in v zvezi z drugo, moral bi biti bistven značaj – dvojna funkcija kartic, prej kot glavna funkcija, je bila odločilna), so po mojem mnenju SPR 1, 3(c) (uvrstitev pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja) in 6, ki določajo, da je pravilna uvrstitev Proizvodov uvrstitev pod tarifno številko KN 8517.

IV – Predlog

34.      Zato menim, da bi Sodišče moralo na vprašanji, ki jih je v tej zadevi postavilo Østre Landsret, podati naslednji odgovor:

„1.      Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije št. 3009/95 je treba razlagati tako, da so sestavljene mrežno/modemske kartice, kot tiste iz postopka v glavni stvari, po 1. januarju 1996 podvržene carinskim dajatvam kot telekomunikacijski aparati iz tarifne številke 8517.

         Pojem „specifične funkcije“ v smislu opombe 5(E) poglavja 84 kombinirane nomenklature, kot je bil spremenjen z Uredbo št. 3009/95 je treba razlagati tako, da spada ta uvrstitev pod drugo tarifno številko od tarifne številke 8471, ko je prisotna funkcija WAN ne glede na to, ali se lahko funkcijo WAN izvaja neodvisno od stroja za avtomatsko obdelavo podatkov.

2.      Ker je funkcija WAN v sestavljenih mrežno/modemskih karticah, kot tistih v postopku v glavni stvari, specifična funkcija, za carinsko uvrščanje ni pomembno, da se lahko za glavno funkcijo Proizvoda šteje funkcija LAN.“

---

1 – Jezik izvirnika: angleščina.

---

2 – Že leta 1999 je v sklepnih predlogih v zadevi Peacock (sodba z dne 19. oktobra 2000, C‑339/98, Recueil, str. I‑8947, točka 13, generalni pravobranilec Jacobs zapisal, da sta „razvoj LAN in zbliževanje računalniške tehnologije za prenos podatkov in telefonije povzročila negotovost pri določanju natančne meje med tema dvema vrstama sistemov“.

---

3 – Sodba z dne 10. maja 2001 v zadevi Cabletron (C‑463/98, Recueil, str. I‑3495).

---

4 – UL 1987, L 256, str. 1.

---

5 – Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo z dne 14. Junija 1983, ki jo je Skupnost potrdila z Odločbo Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL 1987, L 198, str. 1). Iz nje izvirajo šestmestne tarifne številke in podštevilke KN, le sedma in osma številka označujeta pododdelke, ki so lastni KN. Zato KN lahko izpolnjuje pogoje obeh, tako Skupne carinske tarife kot tudi statistike zunanje trgovine Skupnosti. Rad bi še dodal, da je Priloga I spremenjena vsako leto z začetkom veljavnosti od 1. januarja.

---

6 – Uredba Komisije (ES) št. 3009/95 z dne 22. decembra 1995, ki spreminja Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, UL 1995, L 319, str. 1. Ta uredba Komisije odseva bistveno spremembo HS.

---

7 – Naslovljen je „Stroji in mehanske naprave […]“.

---

8 – Prvo zajema „Jedrsk[e] reaktorj[e], kotl[e], stroj[e] in mehanske naprave […]“, drugo pa „Električn[e] stroj[e] […]“.

---

9 – Obe tarifni številki KN kot tudi pravila za razlago v različici, spremenjeni z Uredbo Komisije št. 3009/95, navedeno v opombi 6 zgoraj.

---

10 – Šest SPR se uporablja po hierarhičnem vrstnem redu (to pomeni, SPR 1 pred SPR 2, zadnje pred SPR 3 in tako dalje). To pomeni, da je SPR 1 temeljno pravilo, v skladu s katerim so „[n]aslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij […] podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po imenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb“. SPR 6 določajo, da se „[i]z pravnih razlogov […] proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače“.

---

11 – Čeprav se ne priznava, da bi bili pravno zavezujoči, se navadno štejejo za prepričljive. Glej sodbi z dne 10. decembra 1998 v zadevi Glob-Sped (C‑328/97, Recueil, str. I‑8357, točka 26) in z dne 6. novembra 1997 v zadevi LTM proti FIRS (C‑201/96, Recueil, str. I‑6147, točka 17) in tam navedeno sodno prakso.

---

12 – Celotno ime prejšnjega modela je bilo „GoCard 2232 Eth/Modem 336 PC Card“, zadnjega pa „GoCard 3232 TRN/Modem 336 PC Card“. „Eth“ in „TRN“ pomenita Ethernet in Token Ring, ki sta bili v času, ko so bile kartice v prodaji, prevladujoči tehnologiji v komunikacijah LAN.

---

13 – PCMCIA pomeni Personal Computer Memory Card Industry Association. Kartice GoCard se lahko zato brez težav vstavi v vsak prenosni računalnik (ki je združljiv s temi standardi) v odprtino, ki je predvidena za ta namen. Oprema LAN, kot že ime samo pove, je namenjena lokalni komunikaciji, na primer intranet. Oprema WAN pa je namenjena za komunikacijo na daljavo in je zato namenjena za zunanja omrežja, zlasti internet. V specifikaciji Proizvodov je navedeno, da „zmožnost modema uporabnikom dopušča, ko so na poti ali ko delajo zunaj doma, da se lahko priključijo na gostujoči računalnik za dostop do poslovnih podatkov, elektronske pošte, BBS in javnih storitev prek javnega telefonskega omrežja (JTO) ali prek analognega telefona.

---

14 – Za nadaljnje podrobnosti in razlago v zvezi z mrežnimi karticami kot takimi, LAN, WAN in tudi širšega sobesedila, opozarjam na sodbi Peacock in Cabletron, ki obravnavata mrežne kartice LAN oziroma opremo LAN. Zlasti glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi Peacock, navedene v opombi 2, na primer točke od 10 do 18 in točki 39 in 40; do določene mere tudi njegove sklepne predloge v zadevi Cabletron, navedene v opombi 3, točke od 3 do 10.

---

15 – Uredba Komisije (ES) št. 1638/94 z dne 5. julija 1994 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 1994, L 172, str. 5).

---

16 – Uredba Komisije (ES) št. 1165/95 z dne 23. maja 1995 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 1995, L 117, str. 15).

---

17 – Smernice Komisije za vključitev proizvoda in plačila carine v zadevi Cabletron, C‑463/98 (TAXUD/1666/2002) z dne 12. februarja 2002.

---

18 – Kot je navedeno v predložitveni odločbi, naj bi poročilo OCZ temeljilo na nepravilni predpostavki, da sta se stranki strinjali, da je zadevna WAN funkcija specifična funkcija v obliki žične telefonije. Vendar Komisija zavrača to trditev, ker naj bi šlo za nesporazum: iz mnenja OCZ se ne da sklepati, da sta se stranki strinjali, da je modem „specifična funkcija“ v smislu Opombe5(E) KN. Če bi bil OCZ res tega mnenja, bi bila celotna zadeva brez smisla, saj se stranki prav v tej točki ne strinjata.

---

19 – Navedeno zgoraj v opombi 3, točka 17. S temi štirimi pogoji je Sodišče v bistvu odločilo, kdaj je treba omrežne kartice uvrstiti kot stroje za AOP pod 8471.

---

20 – Navedeno zgoraj v opombi 2, točka 16.

---

21 – Ker stroj za AOP napaja Proizvode z električnim tokom, prenaša navodila in tudi potrebne podatke za njihovo delovanje, Proizvodi ne morejo delovati brez pomoči stroja za AOP (PC) in potrebnega programa (gonilnika). Tako LAN kot WAN zahtevata, naj so Proizvodi fizično priključeni na stroj za AOP.

---

22 – Ker je edini cilj proizvodov, da vzpostavijo podatkovno komunikacijo med stroji za AOP, v skladu s sodno prakso ne more biti „specifična funkcija“ v smislu opombe 5(E); modem funkcija v zvezi s tem ne spremeni ničesar. Funkciji LAN in WAN sta si podobni, ker obe pošiljata/sprejemata podatke med stroji za AOP v omrežju; edina razlika med njima je ta, da prva pokriva lokalna omrežja, druga pa zunanja, zlasti internet.

---

23 – Komisija v smernicah, navedenih zgoraj, ugotavlja, da če štirje pogoji niso izpolnjeni, potem je proizvod uvrščen drugam kot pod 8471, najverjetneje pod 8517 (poleg tega (i) Proizvod ima specifično funkcijo, ko lahko podpira komunikacijo med računalniškimi omrežji preko telefonske žice ali z uporabo telekomunikacijske tehnologije; in (ii) modemi, vključno z digitalnimi modemi, in proizvodi, v katerih je vgrajen modem katerekoli vrste, so vedno uvrščeni pod tarifno številko HS 8517).

---

24 – Glej npr. sodbo z dne 17. marca 2005 v zadevi Ikegami (C‑467/03, Recueil, str. I‑2389, točka 17). Glej tudi sodbo Peacock, navedeno v opombi 2, točka 9, in tam navedeno sodno prakso.

---

25 – Navedeno v opombi 2. Zlasti, mrežne kartice (LAN) so namenjene zgolj za stroje za AOP, so neposredno povezane s temi stroji in njihova funkcija je oskrbovanje in sprejemanje podatkov v obliki, ki jo ti stroji lahko uporabijo.

---

26 – Navedeno v opombi 3, točka 27. Poudarjam, da čeprav je bila ena izmed 58 vrst opreme, ki so bile obravnavane v sodbi Cabletron, namenjena tudi za WAN, je Sodišče v tej sodbi presodilo, da so vse te vrste aparatov namenjene za povezavo računalnikov, ki delajo v LAN.

---

27 – Sodba z dne 7. junija 2001 v zadevi CBA Computer (C‑479/99, Recueil, str. I‑4391, točke od 21 do 28).

---

28 – Opredeljene kot „[e]lektronske plošče tiskanega vezja, ki omogočijo [AOP] opremi in njenim enotam, da proizvedejo audio signale“.

---

29 – Sodbi z dne 7. julija 2005 v združenih zadevah Jacob Meijer in Eagle International Freight (C‑304/04 in C‑305/04, Recueil, str. I‑6251).

---

30 – Navedeno v opombi 24.

---

31 – Sodbi z dne 13. februarja 2001 v združenih zadevah Hewlett Packard France in Hewlett-Packard Europe proti Komisiji (T‑133/98 in T‑134/98, Recueil, str. II‑613).

---

32 – Ibid., glej točko 39 sodbe. Vseeno pa je ugotovilo, da nobeden izmed teh proizvodov (za omrežje LAN) ne more izvajati funkcije neodvisno od stroja za AOP ali od celotnega sistema.

---

33 – Ibid., glej točko 42 sodbe.

---

34 – Oddelek XVI, del, naslovljen „(IV) Aparati za žične sisteme z nosilnim tokom ali za digitalne žične sisteme“, se glasi: „Ti sistemi temeljijo na moduliranju električnega nosilnega toka ali svetlobnega žarka z analognim ali digitalnim signalom [in] se uporabljajo za prenos vseh vrst informacij (črk, grafik, slik ali drugih podatkov ipd.). To vsebuje: […] (B) Sestavljene modulatorje-demodulatorje (modeme)“, str. 1654 (različica iz februarja 2004 ).

---

35 – Ko je Sodišče odločilo, da mnenja OCZ niso pravno zavezujoča, je tudi navedlo, da „so pomembna sredstva za to, da carinski organi držav članic enotno uporabljajo Carinski zakonik in lahko kot taka štejejo za veljavna sredstva razlage tega zakonika“ (sodba z dne 11. maja 2006 v zadevi Friesland Coberco Dairy Foods (C‑11/05, Recueil str. I‑4285, točka 39 in navedena sodna praksa).

---

36 – SCO, Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga – Zbirka mnenj o uvrstitvi, oddelek XVI, položaj 8517.50, str. XVI/19 E (različica iz februarja 2004).

---

37 –      Nanaša se tudi na sosednji mnenji 8517.50/1 v zvezi z napravo za povezovanje stroja za AOP s telefonsko žico in 8517.50/2 v zvezi z napravo za povezovanje stroja za AOP s telefonsko žico preko ISDN, s pripombo, da sta bili uporabljeni SPR 1 in SPR 6.

---

38 – Spremembe nomenklature, ki so dodane kot dodatek k Konvenciji, sprejete v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2004 Sveta za carinsko sodelovanje, Svetovna carinska organizacija, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (Bruselj, 14. junija 1983), začetek veljavnosti: 1. januar 2007, str. 67.

---

39 – Ibid., str. 80.

---

40 – V katerih je bilo ugotovljeno, da proizvodi, ki nimajo funkcije, ki bi jo lahko izvajali brez pomoči stroja za AOP, morajo biti uvrščeni pod 8471.

---

41 – Ko gledam na tehnološki razvoj (vseprisotna uporaba PC-jev, elektronskega vezja itd. v naraščajoči raznolikosti proizvodov), moram dodati, da to ne bi vsebovalo neznatnega odstotka proizvodov – prav nasprotno –, kar samo prispeva k teži zadeve, o kateri se razpravlja.

---

42 – Mnenje OCZ v tej zadevi – v katerem odloči, da na podlagi objektivnih značilnosti in trditev Proizvodi nimajo glavne funkcije – se mi zdi zelo prepričljivo. Njegov zaključek je, da imajo Proizvodi dve ločeni funkciji (LAN in WAN) in da nimajo glavne funkcije.