Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi T-252/03,

Fédération nationale de l'industrie et des commerces en gros des viandes (FNICGV), s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopata P. Abegg in E. Prigent, avocats, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

ob intervenciji

Francoske republike, ki jo zastopajo R. Abraham, G. de Bergues in F. Million, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata P. Oliver in F. Lelièvre, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

katere predmet je predlog za razveljavitev globe, naložene tožeči stranki v členu 3 Odločbe Komisije 2003/600/ES z dne 2. aprila 2003 v postopku uporabe člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/C.38.279/F3 – francosko goveje in telečje meso,UL L 209, str. 12) in, podredno, predlog za znižanje višine te globe,

SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),

v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika,

sodni tajnik: H. Jung,

sprejema naslednji

Sklep

Razlogi za odločitev

Pravni okvir

1. V skladu s členom 225(1) ES in členom 230 ES Sodišče prve stopnje nadzira zakonitost odločb, ki jih sprejme Komisija, in je v ta namen pristojno za odločanje o tožbah zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodbe ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil, ki jih sprožijo zlasti fizične ali pravne osebe, na katere so te odločbe naslovljene.

2. V skladu s členom 230, peti pododstavek, ES je treba ničnostno tožbo vložiti v roku dveh mesecev od uradnega obvestila tožniku o izpodbijani odločbi. V skladu s členom 102(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se zaradi oddaljenosti rok za vložitev tožbe proti aktu institucije podaljša za enkratno obdobje desetih dni.

3. V skladu s členom 229 ES „se lahko z uredbami, ki jih v skladu z določbami […] Pogodbe [ES] skupaj sprejemata Evropski parlament in Svet ter jih sprejema Svet, Sodišču dodeli neomejeno pristojnost glede kazni, predvidenih v teh uredbah“.

4. V skladu s členom 17 Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva Uredba o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204) ima „Sodišče [...] neomejeno pristojnostjo v smislu člena [229 ES], da pregleda odločbe, s katerimi je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen; naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša“.

Dejansko stanje

5. Z odločbo 2003/600/ES z dne 2. aprila 2003 v postopku uporabe člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/C.38.279/F3 – francosko goveje in telečje meso, UL L 209, str. 12, v nadaljevanju: sporna odločba) je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka, združenje, ki zastopa klavce goveda v Franciji, kršila člen 81(1) ES s tem, da je z drugimi organizacijami iz sektorja govejega in telečjega mesa v Franciji sklenila sporazume, katerih namen je bil zaustavitev uvoza govejega in telečjega mesa v Francijo in določitev najnižje cene za določene vrste govejega in telečjega mesa (člen 1 sporne odločbe). Tožeči stranki je bila naložena globa v višini 720.000 evrov (člen 3 sporne odločbe).

Postopek in predlogi strank

6. Z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 7. julija 2003, je tožeča stranka vložila to tožbo.

7. Z ločeno vlogo, vloženo istega dne v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje, je podala predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve sporne odločbe in obveznosti predložitve bančne garancije kot pogoja za neizterjavo naložene globe.

8. 17. julija 2003 je Komisija vložila ugovor nedopustnosti tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.

9. 18. julija 2003 je tožeča stranka podala svoja stališča glede ugovora nedopustnosti.

10. Francoska republika je 7. oktobra 2003 vložila zahtevo za intervencijo v podporo predlogom tožeče stranke. Predsednik petega senata Sodišča prve stopnje je s sklepom z dne 20. novembra 2003 Francoski republiki dovolil intervencijo. Ta je 23. decembra 2003 vložila intervencijsko vlogo.

11. Predsednik Sodišča prve stopnje je s sklepom z dne 21. januarja 2004 zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe.

12. Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

– zavrne ugovor nedopustnosti;

– razveljavi globo, ki ji je naložena s sporno odločbo;

– podredno, precej zniža znesek omenjene globe;

– Komisiji naloži plačilo stroškov.

13. Francoska republika, intervenient v podporo tožeči stranki, Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

– razglasi za nično sporno odločbo;

– Komisiji naloži plačilo stroškov.

14. Komisija predlaga, naj se tožba zavrže kot očitno nedopustna.

Dopustnost

Navedbe strank

15. Komisija zatrjuje, da tožba očitno ni dopustna, ker je bila vložena po preteku roka dveh mesecev in desetih dni, na podlagi člena 230, peti pododstavek, ES v zvezi s členom 102(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

16. Tožeča stranka dodaja, da je tožba, vložena zoper sporno odločbo, „tožba v sporu polne jurisdikcije“, ki temelji na členu 229 ES. S tožbo tožeča stranka ne želi spodbijati niti kršitve niti kaznovanja. Tožeča stranka le nasprotuje naloženi globi, ki se ji ne zdi primerna in je pretirana. V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da „tožba v sporu polne jurisdikcije“ ni omejena z nobenim rokom.

Presoja Sodišča prve stopnje

17. V skladu s členom 114 Poslovnika in pod pogoji, določenimi v odstavkih 3 in 4 tega člena, lahko Sodišče prve stopnje na predlog stranke odloči o nedopustnosti, ne da bi odločalo o zadevi po temelju. V omenjeni zadevi Sodišče prve stopnje meni, da je na podlagi listin v spisu zadeva dovolj razjasnjena, in odloča brez začetka ustnega postopka in brez odločanja o zadevi po temelju.

18. Tožeča stranka v bistvu zatrjuje, da je podlaga za njeno tožbo člen 229 ES. Posledično naj za to tožbo ne bi veljal dvomesečni rok, ki je za prekluzijo določen v členu 230, peti pododstavek, ES, saj ta velja le za ničnostno tožbo iz člena 230 ES.

19. Tako navajanje ni utemeljeno. 

20. V skladu s členom 220 ES Sodišče in Sodišče prve stopnje v okviru svojih pristojnosti zagotavljata spoštovanje prava pri razlagi in uporabi Pogodbe.

21. V členu 225(1) ES, kot izhaja iz Pogodbe iz Nice, so naštete tožbe, ki sodijo v pristojnost Sodišča prve stopnje. Ta določba v ničemer ne omenja člena 229 ES, medtem ko izrecno omenja člene 230 ES (ničnostna tožba), 232 ES (tožba zaradi nedelovanja), 235 ES (odškodninska tožba), 236 ES (tožba na področju delovnopravnih sporov) in 238 ES (tožba na podlagi arbitražnih klavzul v pogodbah, ki jih sklene Skupnost ali so sklenjene v njenem imenu). Člena 229 torej ni med vrstami tožb, ki sodijo v pristojnost Sodišča prve stopnje.

22. V nasprotju s trditvami tožeče stranke Pogodba ne pozna „tožbe v sporu polne jurisdikcije“ kot samostojnega pravnega sredstva. V členu 229 ES je določeno le, da se z uredbami, sprejetimi v skladu z določbami Pogodbe ES, sodišču Skupnosti lahko dodeli neomejena pristojnost glede kazni, predvidenih v teh uredbah.

23. Različne uredbe so na podlagi člena 229 ES sodišču Skupnosti dodelile neomejeno pristojnost glede kazni. Še zlasti v členu 17 Uredbe št. 17 je določeno, da ima „Sodišče […] neomejeno pristojnost v smislu člena [229 ES], da pregleda odločbe, s katerimi je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen […]“.

24. V okviru pooblastila za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ki ga ima Sodišče prve stopnje na podlagi člena 229 Pogodbe ES in člena 17 Uredbe št. 17, je Sodišče prve stopnje pristojno za presojo primernosti višine globe (sodbe Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi KNP BT proti Komisiji, C-248/98 P, Recueil, str. I-9641, točka 40; v zadevi Cascades proti Komisiji, C-279/98 P, Recueil, str. I-9693, točka 42, in v zadevi Weig proti Komisiji, C-280/98 P, Recueil, str. I-9757, točka 41). Dejansko v okviru pooblastila za odločanje v sporu polne jurisdikcije sodišče Skupnosti ni omejeno na razglasitev izpodbijane odločbe za nično v skladu s členom 231 ES, ampak lahko tudi spremeni s to odločbo naloženo kazen.

25. Tako neomejeno pristojnost pa lahko sodišče Skupnosti izvršuje le v okviru nadzora aktov institucij Skupnosti, še zlasti v okviru ničnostne tožbe. V členu 229 ES je dejansko le razširjen domet pristojnosti, ki jih ima sodišče Skupnosti v postopku iz člena 230 ES. Zato tožba, v kateri se od sodišča Skupnosti pričakuje izvrševanje neomejene pristojnosti glede odločbe, ki nalaga kazen, nujno obsega ali vsebuje predlog za razglasitev ničnosti te odločbe, ali v celoti ali deloma. Posledično je za vložitev take tožbe treba spoštovati rok, določen v členu 230, peti pododstavek, ES.

26. Zato je to tožbo, ki je bila vložena po preteku roka, določenega v členu 230, peti pododstavek, ES, podaljšanega za rok zaradi oddaljenosti, določen v členu 102(2) Poslovnika, treba zavreči kot prepozno. O sporni odločbi je bila tožeča stranka uradno obveščena 10. aprila 2003, tako da je 7. julija 2003, ko je bila tožba vložena v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje, rok dveh mesecev in desetih dni že pretekel.

27. Posledično je treba tožbo zavreči kot nedopustno.

Stroški

28. V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija ni priglasila stroškov, nastalih v postopku s tožbo, nosita tožeča stranka in Komisija vsaka svoje stroške.

29. V zavrnilnem sklepu predsednika Sodišča prve stopnje z dne 21. januarja 2004 je bilo odločanje glede stroškov, nastalih v postopku za izdajo začasne odredbe, pridržano. Ker tožeča stranka v postopku ni uspela, nosi svoje stroške in stroške Komisije, nastale v postopku za izdajo začasne odredbe, ki jih je priglasila Komisija.

30. Na podlagi člena 87(4) Poslovnika Francoska republika, intervenient, nosi svoje stroške.

Izrek

Iz teh razlogov je

SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)

sklenilo:

1) Tožba se zavrže kot nedopustna.

2) Tožeča stranka in Komisija nosita vsaka svoje stroške, nastale v postopku s tožbo.

3) Tožeča stranka nosi svoje stroške, nastale v postopku za izdajo začasne odredbe, kakor tudi stroške Komisije, nastale v omenjenem postopku.

4) Francoska republika nosi svoje stroške.

V Luxembourgu, 9. novembra 2004.