Zadeva C-397/02

Clinique La Ramée ASBL in Winterthur Europe Assurance SA

proti

Jeanu-Pierru Riehlu in Svetu Evropske unije

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d'appel de Bruxelles)

„Uradniki – Socialne ugodnosti – Vstop Skupnosti v pravice in obveznosti uradnika proti tretji osebi, odgovorni za škodni dogodek“

Povzetek sodbe

Uradniki – Vstop Skupnosti v pravice in obveznosti uradnika proti tretji osebi, odgovorni za škodni dogodek – Omejitve – Uporaba nacionalnega prava za določitev obsega obveznosti plačati odškodnino – Nacionalna zakonodaja, ki izključuje družinsko pokojnino iz navedene obveznosti

(Kadrovski predpisi, člen 85a(1))

Subrogacija, določena s členom 85a Kadrovskih predpisov, je zakonska subrogacija. Nastopi, v mejah obveznosti, prenesenih na Skupnosti skladno z določbami navedenih Kadrovskih predpisov, ob nastanku škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.

Vendarle iz odstavka 1 navedene določbe jasno izhaja, da Skupnosti nimajo večjih pravic nasproti tretji osebi, kot jih ima žrtev ali tisti, upravičeni po njej.

Namen člena 85a Kadrovskih predpisov ni spremeniti veljavna nacionalna pravila za določitev, ali in koliko je odgovorna tretja oseba, ki je povzročila poškodbo. Odgovornost tretje osebe ostane predmet materialnih pravil, ki jih nacionalno sodišče, pred katerim je žrtev začela postopek, običajno uporabi, to pomeni praviloma zakonodajo države članice, na katere ozemlju je nastala poškodba.

Iz tega sledi, da če nacionalno pravo o odgovornosti, ki se ga lahko uporabi v tej zadevi, izključuje vdovsko pokojnino, kot je določena s členoma 79 in 79a Kadrovskih predpisov za uradnike, iz obsega obveznosti storilca protipravnega dejanja plačati odškodnino, Skupnosti ne morejo dobiti povračila vsot, ki ustrezajo vdovski pokojnini, s subrogacijo, določeno v členu 85a Kadrovskih predpisov.

(Glej točke od 15 do 18.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 9. septembra 2004(*)

„Uradniki – Socialne ugodnosti – Vstop Skupnosti v pravice in obveznosti uradnika proti tretji osebi, odgovorni za škodni dogodek“

V zadevi C-397/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče na podlagi odločbe Cour d'appel de Bruxelles (Belgija) z dne 6. novembra 2002, ki je bila pri sodnem tajništvu vpisana 11. novembra 2002, v postopku

Clinique La Ramée ASBL,

Winterthur Europe Assurance SA

proti

Jeanu-Pierru Riehlu,

Svetu Evropske unije,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas in S. von Bahr, sodnika, R. Silva de Lapuerta, sodnica, in K. Lenaerts, sodnik,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodna tajnica: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. decembra 2003,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za clinique La Ramée ASBL in Winterthur Europe Assurance SA M. Mahieu, avocat,

–        za J.-P. Riehla J. Buekenhoudt, avocat,

–        za Svet Evropske unije M. Sims in M. Bauer, zastopnika, skupaj z F. Lagassom, avocat,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti J. Currall in F. Clotuche-Duvieusart, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. februarja 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 85a Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo tudi za uradnike, zaposlene na Komisiji (ESPJ, EGS, Euratom) (UL L 56, str. 1), ki je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2799/85 z dne 27. septembra 1985 (UL L 265, str. 1, v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med clinique La Ramée ASBL (v nadaljevanju: klinika La Ramée) in njeno zavarovalnico Winterthur Europe Assurance SA (v nadaljevanju: Winterthur) ter Svetom Evropske unije in J.‑P Riehlom zaradi odškodnine za škodo, ki jo je utrpel kot posledico smrti soproge v tej kliniki, in zaradi vstopa Evropskih skupnosti v pravice J.-P. Riehla.

 Pravni okvir

3        Člen 85a Kadrovskih predpisov določa:

„1.      Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, vstopijo Skupnosti v mejah obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, ki nastanejo zaradi dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, v pravice žrtve ali tistih, ki so po njej upravičeni, vključno s pravico tožbe, nasproti tretji osebi.

2.      Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

–        neprekinjeno izplačevanje osebnih prejemkov uradniku v skladu s členom 59 med začasno nezmožnostjo za delo,

–        izplačila po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine v skladu s členom 70,

–        izplačilo prejemkov skladno s členoma 72 in 73 ter pravili za njuno izvajanje, ki izhajajo iz zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja,

–        plačilo stroškov za prevoz trupla, kakor določa člen 75,

–        dodatne družinske dodatke […],

–        invalidske pokojnine, izplačane v primeru nezgode ali bolezni, ki povzroči trajno invalidnost, zaradi katere uradnik ne more več izpolnjevati svoje dolžnosti,

–        vdovsko pokojnino, ki se izplačuje v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika ali smrti zakonca uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, če zakonec ni niti uradnik niti začasni uslužbenec,

[…]

3.      Vendar pa Skupnosti ne vstopijo v pravice do odškodnine za povsem osebno škodo, kot je zlasti odškodnina za nepremoženjsko škodo, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presegajo znesek odškodnine, ki bi bila odobrena skladno s členom 73.

4.      Določbe odstavkov 1, 2 in 3 Skupnosti ne preprečujejo neposredne tožbe.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

4        Mireille Guette, soproga Jeana-Pierra Riehla, je bila uradnica Sveta Evropske unije in je prejemala invalidsko pokojnino skladno s členom 78 Kadrovskih predpisov. Umrla je 25. septembra 1990 med hospitalizacijo na kliniki La Ramée ASBL. Ugotovljeno je bilo, da je njeno smrt povzročila napaka zaposlenega te klinike.

5         Po smrti Mireille Guette je Svet J.-P. Riehlu izplačal:

–        odškodnino za stroške pogreba, skladno s členom 10 Pravil o zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti za nezgodno tveganje in poklicno bolezen;

–        znesek, ki ustreza invalidski pokojnini, ki jo je prejemala M. Guette, do konca tretjega meseca, ki sledi mesecu njene smrti, skladno s členom 70 Kadrovskih predpisov, in

–        vdovsko pokojnino, plačano mesečno od četrtega meseca, ki sledi mesecu njene smrti, skladno s členoma 79 in 79a Kadrovskih predpisov.

6        S sodbo z dne 15. decembra 1997 je Tribunal de première instance de Bruxelles (sodišče prve stopnje, Bruselj, Belgija) razsodilo o posledicah civilne odgovornosti klinike La Ramée.

7        Na podlagi zahteve J.-P. Riehla je omenjeno sodišče odredilo kliniki La Ramée in Winterthuru, naj mu povrneta škodo za oboje, za izgubo gospodinjske pomoči njegove soproge in za nepremoženjsko škodo, ki je posledica njene smrti. Na drugi strani pa je kot neutemeljenega zavrnilo zahtevek J.-P. Riehla za povračilo izgube dohodka z utemeljitvijo, da je taka izguba manjša od zneska vdovske pokojnine, ki ga je izplačal Svet.

8        Glede Sveta je Tribunal de première instance de Bruxelles ugodilo zahtevam institucije, ki temeljijo na členu 85a Kadrovskih predpisov, da klinika La Ramée in Winterthur povrneta vsote, ki so bile izplačane ali se dolgujejo J.-P. Riehlu.

9        Klinika La Ramée in Winterthur sta vložila pritožbo zoper to sodbo. Trdila sta, da je Tribunal de première instance de Bruxelles kršilo prenosni učinek subrogacije s tem, ko je odobrilo Svetu, kot subrogirancu pravic J.-P. Riehla, vsote, večje od tistih, ki bi jih ta lahko zahteval od tretje osebe, odgovorne za škodo.

10      J.-P. Riehl in Svet sta vložila nasprotno pritožbo. J.-P. Riehl je zlasti zahteval odškodnino za škodo, za katero je trdil, da jo je utrpel kot posledico izgube gospodinjskega dohodka. Svet je zahteval novo presojo zneska škode na dan izdaje sodbe.

11      Glede zahteve za odškodnino na podlagi izgube dohodka, za katero je J.-P. Riehl trdil, da jo je utrpel, je Cour d’appel de Bruxelles (pritožbeno sodišče, Bruselj) v predložitveni sodbi razsodilo, da skladno z belgijskim pravom pravica do vdovske pokojnine ni povezana z obveznostjo storilca protipravnega dejanja, da v celoti povrne škodo, in da je bilo torej, drugače kot je odločilo prvostopenjsko sodišče, potrebno določiti izgubo dohodkov gospodinjstva, ne da bi se upoštevalo vdovsko pokojnino, plačano J.-P. Riehlu. Edini znesek, ki se je moral odšteti od zneska, ki je bil izplačan J.-P. Riehlu, je invalidska pokojnina umrlega zakonca, plačana do konca tretjega meseca po njeni smrti. Z uporabo te metode izračuna je Cour d’appel ocenilo premoženjsko škodo, ki jo je utrpel J.-P. Riehl kot posledico izgube dohodkov soproge, v višini 479,80 EUR na mesec, od 1. oktobra 1990, kar je manjši znesek od zneska vdovske pokojnine, ki jo je plačal Svet.

12      Glede pravice subrogacije, za katero je zaprosil Svet, je Cour d’appel de Bruxelles odločilo, da je postopek pred njim sprožilo vprašanje o naravi in obsegu take subrogacije, in je zato odločilo, da prekine odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predloži naslednje vprašanje:

„Ali se mora člen 85a Kadrovskih predpisov Evropskih skupnosti, kot je določeno s členoma 2 in 3 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 in uredbami, ki jo spreminjajo, razlagati tako, da podeljuje Skupnostim pravico, da zahtevajo od tretje osebe, odgovorne za smrt uradnika, povračilo celotne vdovske pokojnine, izplačane preživelemu zakoncu skladno s členoma 79 in 79a Kadrovskih predpisov, čeprav zakon, ki se nanaša na odškodninske terjatve, določa, da je pravica do vdovske pokojnine neodvisna od obveznosti storilca protipravnega dejanja, da v celoti povrne škodo, in čeprav je škoda, ki jo je utrpel preživeli soprog kot posledico izgube dohodka pokojne soproge, manjša od zneska vdovske pokojnine, ki se mu jo izplačuje?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

13      Po mnenju klinike La Ramée in Winterthura člen 85a Kadrovskih predpisov določa, da Skupnosti vstopijo v pravice do zneska, ki ustreza vdovski pokojnini, ki so jo dolžni plačati preživelemu zakoncu pokojnega uradnika, in ne dovoljuje, da preživeli zakonec pridobi oboje, vdovsko pokojnino in odškodnino, za lastni dobiček tega zakonca, za izgubo dohodka kot posledico smrti. Ker pa subrogiranec ne more biti upravičen do večjih pravic, kot jih ima subrogant, mora biti pravica Skupnosti, da zahtevajo povračilo celotne vdovske pokojnine, plačane preživelemu zakoncu, omejena na znesek, ki ustreza presoji škode, ki jo je utrpel ta zakonec zaradi izgube dohodka kot posledico smrti drugega zakonca, skladno s pravili veljavnega nacionalnega prava.

14      J.-P. Riehl, Svet in Komisija Evropskih skupnosti trdijo, da je subrogacija, določena s členom 85a Kadrovskih predpisov, mehanizem, ki je svojevrsten za pravo Skupnosti, ki na podlagi načel primarnosti in neposrednega učinka ne more biti izključeno z uporabo pravila nacionalnega prava. Subrogacija Skupnosti ni omejena na odškodnino, ki je dana po nacionalnem pravu uradniku, ki je utrpel škodo, ali tistim, ki so po njem upravičeni, ampak se razteza na celotne prejemke, naštete v členu 85a(2).

15      V tem smislu je treba upoštevati, da je subrogacija, določena s členom 85a Kadrovskih predpisov, zakonska subrogacija. Nastopi, v mejah obveznosti, prenesenih na Skupnosti skladno z določbami Kadrovskih predpisov, ob nastanku škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba (sodba z dne 26. februarja 1992 v zadevi Royale belge, C-333/90, Recueil, str. I-1135, točka 8).

16      Vendar člen 85a(1) Kadrovskih predpisov določa, da Skupnosti vstopijo „v pravice žrtve ali tistih, ki so po njej upravičeni, vključno s pravico tožbe, nasproti tretji osebi.“ Kot je poudaril generalni pravobranilec v odstavku 26 sklepnih predlogov, iz tega stavka jasno izhaja, da Skupnosti nimajo večjih pravic nasproti tretji osebi, kot jih ima žrtev ali tisti, upravičeni po njej.

17      V tem smislu je treba ugotoviti, da namen člena 85a Kadrovskih predpisov ni spremeniti veljavna nacionalna pravila za določitev, ali in koliko je odgovornost na tretji osebi, ki je povzročila poškodbo. Odgovornost tretje osebe ostane predmet materialnih pravil, ki jih nacionalno sodišče, pred katerim je žrtev začela postopek, običajno uporabi, to pomeni praviloma zakonodajo države članice, na katere ozemlju je nastala poškodba (glede subrogacije nosilcev socialne varnosti v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena in dopolnjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2001/83 z dne 2. junija 1983 (UL L 230, str. 6), glej sodbo z dne 2. junija 1994 v zadevi DAK, C-428/92, Recueil, str. I-2259, točka 21).

18      Iz tega sledi, da če nacionalno pravo o odgovornosti, ki se ga lahko uporabi v tej zadevi, izključuje vdovsko pokojnino, kot je določena s členoma 79 in 79a Kadrovskih predpisov za uradnike, iz obsega obveznosti storilca protipravnega dejanja plačati odškodnino, Skupnosti ne morejo dobiti povračila vsot, ki ustrezajo vdovski pokojnini, s subrogacijo, določeno v členu 85a Kadrovskih predpisov.

19      Skladno s tem mora biti odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, da se mora člen 85a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti razlagati tako, da ne podeljuje Skupnostim pravice, da pridobijo od tretje osebe, odgovorne za smrt uradnika, povračilo vdovske pokojnine v celoti, plačane preživelemu zakoncu skladno s členoma 79 in 79a navedenih predpisov, če veljavno pravo o odškodninskih terjatvah določa, da je pravica do vdovske pokojnine neodvisna od obveznosti storilca protipravnega dejanja, da v celoti nadomesti škodo, in če je škoda, ki jo je preživeli zakonec utrpel zaradi izgube dohodka pokojne soproge, manjša od zneska vdovske pokojnine, ki mu je bila izplačana.

 Stroški

20      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 85a Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo tudi za uradnike, zaposlene na Komisiji, kot so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2799/85 z dne 27. septembra 1985, se mora razlagati tako, da Skupnostim ne podeljuje pravice, da pridobijo od tretje osebe, odgovorne za smrt uradnika, povračilo vdovske pokojnine v celoti, plačane preživelemu zakoncu skladno s členoma 79 in 79a navedenih predpisov, če veljavno pravo o odškodninskih terjatvah določa, da je pravica do vdovske pokojnine neodvisna od obveznosti storilca protipravnega dejanja, da v celoti nadomesti škodo, in če je škoda, ki jo je preživeli zakonec utrpel zaradi izgube dohodkov pokojne soproge, manjša od zneska vdovske pokojnine, ki mu je bila izplačana.

Podpisi

---

* Jezik postopka: francoščina.