Zadeva C-57/02 P

Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox)

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba – Pogodba ESPJ – Omejevalni sporazumi – Dodatna dajatev na zlitine – Vzporednost ravnanj – Znižanje zneska globe – Sodelovanje v upravnem postopku – Pravice obrambe“

Povzetek sodbe

1.        ESPJ – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitev – Dokaz – Breme na strani Komisije – Izjema – Sodelovanje obtoženega podjetja na sestankih, katerih cilj je protikonkurenčen – Obrnjeno dokazno breme

(Pogodba ESPJ, člen 65)

2.        ESPJ – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitev – Upravni postopek – Zahteva za informacije – Pravice do obrambe – Pravica do zavrnitve odgovora, ki bi lahko vseboval priznanje kršitve

(Pogodba ESPJ, člen 36, prvi odstavek)

3.        ESPJ – Omejevalni sporazumi – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obtoženega podjetja – Večje zmanjšanje v primeru priznanja kršitve – Kršitev pravice do obrambe in zlasti pravice do zavrnitve odgovora, ki bi lahko vseboval priznanje kršitve – Neobstoj

(Pogodba ESPJ, člen 65(5); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, točka D)

1.        Podjetje, ki mu je glede na dokaze, ki jih je predložila Komisija, dokazano sodelovanje na sestankih, katerih cilj je očitno protikonkurenčen, mora predložiti dokaze, ki so primerni za ugotovitev, da njegovo sodelovanje na navedenih sestankih ni imelo protikonkurenčnega namena, s tem da izkaže, da je svojim konkurentom pokazalo, da na njih sodeluje z drugačnim namenom kot oni.

(Glej točko 46.)

2.        Čeprav ima v okviru postopka za ugotovitev kršitve pravil o konkurenci Komisija pravico zavezati podjetje, da ji posreduje vse potrebne podatke o dejstvih, s katerimi se ta institucija lahko seznani, pa mu ne more naložiti, da ji posreduje odgovore, s katerimi bi bilo prisiljeno priznati obstoj kršitve, ki jo mora dokazati Komisija.

(Glej točki 85 in 86.)

3.        Čeprav Komisija ne sme prisiliti podjetja, da prizna svoje sodelovanje pri kršitvi na področju konkurence, ji to ne preprečuje, da pri določitvi zneska globe upošteva pomoč zadevnega podjetja, da bi lažje ugotovila obstoj kršitve, in še posebej okoliščino, da je podjetje priznalo svoje sodelovanje pri kršitvi. Podjetju, ki ji je na ta način pomagalo, lahko odobri znatno znižanje zneska njegove globe in odobri bistveno nižje znižanje drugemu podjetju, ki se je zadovoljilo s tem, da ni zanikalo glavnih dejanskih navedb, na katere je Komisija oprla svoje očitke.

Priznanje očitane kršitve s strani zadevnega podjetja je izključno prostovoljno. To ni na noben način prisiljeno k priznanju omejevalnega sporazuma. Okoliščina, da je Komisija upoštevala stopnjo sodelovanja med njo in zadevnim podjetjem, vključno s priznanjem kršitve, da bi se določil nižji znesek globe, zato ne krši pravic obrambe.

Obvestilo o ugodni obravnavi in še posebej njegov del D je treba razumeti tako, da vrsta sodelovanja s strani zadevnega podjetja, ki lahko pripelje do znižanja globe, ni omejena na priznanje narave dejstev, temveč prav tako zajema priznanje sodelovanja pri kršitvi.

(Glej točke od 87 do 91.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 14. julija 2005(*)

„Pritožba – Pogodba ESPJ – Omejevalni sporazumi – Dodatna dajatev na zlitine – Vzporednost ravnanj – Znižanje zneska globe – Sodelovanje v upravnem postopku – Pravice obrambe“

V zadevi C-57/02 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 49 Statuta ESPJ Sodišča, vložene 22. februarja 2002,

Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox), s sedežem v Madridu (Španija), ki jo zastopata A. Vandencasteele in D. Waelbroeck, odvetnika,

tožeča stranka,

druga stranka v postopku je bila

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa A. Whelan, zastopnik, skupaj z J. Flynnom, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

                                                                        tožena stranka na prvi stopnji,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 28. oktobra 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox) (v nadaljevanju: družba Acerinox) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 13. decembra 2001 v zadevi Acerinox proti Komisiji (T-48/98, Recueil, str. II‑3859, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je le delno ugodilo njeni tožbi na razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 98/247/ESPJ z dne 21. januarja 1998 o postopku iz člena 65 Pogodbe ESPJ (Zadeva IV/35.814 – Dodatna dajatev na zlitine) (UL L 100, str. 55, v nadaljevanju: sporna odločba).

 Dejansko stanje

2        Za namene te sodbe je dejstva, ki so podlaga za to tožbo pred Sodiščem prve stopnje, kot jih je le-to predstavilo v izpodbijani sodbi, mogoče povzeti na naslednji način.

3        Družba Acerinox je družba španskega prava, ki deluje na področju nerjavnega jekla in še posebej v sektorju ploščatih izdelkov.

4        Zaradi podatkov, ki so se pojavili v specializiranem tisku, in prijav potrošnikov je Komisija Evropskih skupnosti 16. marca 1995 v skladu s členom 47 Pogodbe ESPJ od več proizvajalcev nerjavnega jekla zahtevala, da ji posredujejo informacije o splošnem dvigu cen, znanem pod imenom „dodatna dajatev na zlitine“, ki naj bi ga uvedli.

5        Dodatna dajatev na zlitine je dodatek k ceni, izračunan glede na tečaje elementov zlitine, ki se doda osnovni ceni nerjavnega jekla. Strošek elementov zlitine, ki jih uporabljajo proizvajalci nerjavnega jekla (nikelj, krom in molibden) je pomemben del proizvodnih stroškov. Tečaji teh elementov so izjemno spremenljivi.

6        Na podlagi zbranih podatkov je Komisija 19. decembra 1995 na devetnajst podjetij, med njimi na družbo Acerinox, naslovila obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah .

7        V decembru 1996 in januarju 1997, potem ko je Komisija izvedla vrsto preverjanj na terenu, so odvetniki in predstavniki nekaterih podjetij, med njimi tudi družba Acerinox, seznanili Komisijo, da želijo sodelovati. V ta namen je družba Acerinox 17. decembra 1996 Komisiji poslala izjavo.

8        Komisija je 24. aprila 1997 na ta podjetja naslovila novo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah , ki je nadomestilo tisto z dne 19. decembra 1995.

9        Komisija je 21. januarja 1998 sprejela sporno odločbo.

10      Po tej odločbi so se cene elementov zlitine nerjavnega jekla v letu 1993 precej znižale. Ko se je septembra 1993 tečaj niklja dvignil, so se dobički proizvajalcev bistveno znižali. Da bi obvladali ta položaj, se je večina proizvajalcev ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla na sestanku v Madridu 16. decembra 1993 (v nadaljevanju: madridski sestanek) dogovorila, da bodo na usklajen način zvišali svoje cene s tem, da bodo spremenili parametre izračuna dodatne dajatve na zlitine. V ta namen so se odločili, da bodo od 1. februarja 1994 dalje uporabljali dodatno dajatev na zlitine, izračunano po formuli, ki je bila nazadnje uporabljena leta 1991, s tem da je za vse proizvajalce kot referenčne vrednosti za elemente zlitine sprejela tiste iz meseca septembra 1993, ko je tečaj niklja dosegel zgodovinski minimum.

11      V sporni odločbi je podrobneje navedeno, da so dodatno dajatev na zlitine, izračunano na podlagi novo določenih referenčnih vrednosti, uporabljali vsi proizvajalci pri svojih prodajah v Evropi od 1. februarja 1994 dalje, razen v Španiji in na Portugalskem.

12      V členu 1 sporne odločbe je Komisija sklenila, da so družbe Acerinox, ALZ NV, Acciai speciali Terni SpA (v nadaljevanju: družba AST), Avesta Sheffield AB (v nadaljevanju: družba Avesta), Krupp Hoesch Stahl AG, ki je 1. januarja 1995 postala Krupp Thyssen Nirosta GmbH, Thyssen Stahl AG, ki se od 1. januarja 1995 imenuje Krupp Thyssen Nirosta GmbH, in Ugine SA, ki je postala Usinor SA (v nadaljevanju: „družba Usinor“), kršile člen 65(1) Pogodbe ESPJ v obdobju od decembra 1993 do novembra 1996 v primeru družbe Avesta in do datuma sporne odločbe v primeru vseh drugih podjetij, ker so spremenila in usklajeno uporabljala referenčne vrednosti formule za izračun dodatne dajatve na zlitine. Po njenem mnenju je bil cilj in učinek tega ravnanja omejevanje in izkrivljanje normalnega delovanja konkurence na skupnem trgu.

13      S členom 2 sporne odločbe so bile naložene naslednje globe:

–        družbi Acerinox:                   3.530.000 ekujev,

–        družbi ALZ NV:                    4.540.000 ekujev,

–        družbi AST:                             4.540.000 ekujev,

–        družbi Avesta:                            2.810.000 ekujev,

–        Krupp Thyssen Nirosta GmbH: 8.100.000 ekujev in

–        družbi Usinor:                             3.860.000 ekujev.

 Tožba pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba

14      Družba Acerinox je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 13. marca 1998, vložila tožbo, s katero je predlagala razglasitev ničnosti sporne odločbe v delu, ki jo zadeva, in podredno znatno znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena s to odločbo.

15      Z izpodbijano sodbo je Sodišče prve stopnje sporno odločbo v večjem delu potrdilo.

16      Sodišče prve stopnje je v točki 45 izpodbijane sodbe razsodilo, da je bilo glede družbe Acerinox treba šteti, da je sodelovala pri omejevalnem sporazumu za uporabo dodatne dajatve na zlitine, izračunane na podlagi referenčnih vrednosti, dogovorjenih na madridskem sestanku (v nadaljevanju: omejevalni sporazum), od 16. decembra 1993 za države članice z izjemo Kraljevine Španije in za slednjo najpozneje od 14. januarja 1994. V točki 64 te sodbe je sklenilo, da je Komisija pravilno ocenila, da omejevalni sporazum ni bil posamičen, ampak je trajal do sprejetja sporne odločbe.

17      Sodišče prve stopnje je v točki 91 izpodbijane sodbe tudi presodilo, da znesek globe, naložene družbi Acerinox, ni bil nesorazmeren glede na težo kršitve. Menilo je, da ravnanje družbe Acerinox ni dopuščalo znižanja globe v istem obsegu kot za družbi Usinor in Avesta, ki sta priznali obstoj usklajenosti.

18      Nasprotno je Sodišče prve stopnje v točki 141 izpodbijane sodbe ocenilo, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja s tem, da je menila, da družba Acerinox in dve drugi podjetji niso predložili novih dejstev v smislu obvestila Komisije o nedoločitvi ali znižanju zneska glob v zadevah, ki zadevajo omejevalne sporazume (UL 1996, C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o sodelovanju), čeprav so priznale obstoj madridskega sestanka. V točki 152 te sodbe je Sodišče prve stopnje menilo, da je bilo tem podjetjem primerno odobriti znižanje posamezno naložene globe za 20 % namesto za 10 % kot v sporni odločbi.

19      Sodišče prve stopnje je tako znižalo globo, naloženo družbi Acerinox, na 3.136.000 evrov in v preostalem delu zavrnilo tožbo.

20      Sodišče prve stopnje je družbi Acerinox naložilo plačilo njenih lastnih stroškov in dve tretjini stroškov Komisije. Slednji je naložilo plačilo tretjine njenih lastnih stroškov.

 Predlogi strank in razveljavitveni razlogi, navedeni v podporo pritožbi

21      Družba Acerinox predlaga Sodišču, naj:

–        razveljavi izpodbijano sodbo;

–        primarno, razglasi za nično sporno odločbo ali vsaj znatno zniža znesek globe, oziroma podredno, zadevo vrne v novo odločanje Sodišču prve stopnje in

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

22      Komisija predlaga Sodišču, naj:

–        zavrne pritožbo;

–        podredno, kolikor bi bilo izpodbijano sodbo treba delno razveljaviti, zavrne predlog za razglasitev ničnosti sporne odločbe in

–        družbi Acerinox naloži plačilo stroškov.

23      Družba Acerinox uveljavlja naslednjih šest pritožbenih razlogov v podporo svoji pritožbi:

–        očitna napaka razlage, ki vodi k napačni obrazložitvi zatrjevanega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu v Španiji;

–        nepravilna obrazložitev zavrnitve trditve o obstoju vzporednosti ravnanj izven Španije;

–        zmotno uporabljeno pravo glede presoje trajanja zatrjevane kršitve;

–        pomanjkanje obrazložitve zavrnitve trditve o trajanju zatrjevane kršitve;

–        napačna obrazložitev glede sorazmernosti globe in

–        kršitev temeljnih pravic obrambe glede znižanja zneska globe.

 Predlog za vložitev stališč v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca in podredno za ponovno odprtje ustnega postopka

24      Družba Acerinox je z vlogo, ki jo je sodno tajništvo Sodišča prejelo 2. decembra 2004, Sodišču predlagala, naj ji dovoli vložitev pisnih stališč v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca in podredno, naj Sodišče na podlagi člena 61 Poslovnika odredi ponovno odprtje ustnega postopka.

25      Družba Acerinox se želi opredeliti o delih teh sklepnih predlogov na eni strani glede dokazne vrednosti telefaksa, omenjenega v točki 37 izpodbijane sodbe, ki ga je družba Avesta 14. januarja 1994 poslala svojim podružnicam (v nadaljevanju: telefaks iz januarja 1994) in na drugi strani glede obrazložitve v točki 90 te sodbe.

26      Glede tega je treba opozoriti, da Statut Sodišča in njegov Poslovnik ne določata možnosti, da stranke vložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (glej sklep z dne 4. februarja 2000 v zadevi Emesa Sugar, C-17/98, Recueil, str. I-665, točka 2). Zato je predlog za vložitev pisnih stališč v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca treba zavrniti.

27      Poleg tega lahko Sodišče v skladu s členom 61 svojega Poslovnika po uradni dolžnosti ali na predlog generalnega pravobranilca ali na zahtevo strank odredi ponovno odprtje ustnega postopka, kadar meni, da ni v zadostni meri poučeno oziroma je v zadevi treba razsoditi na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (glej sodbi z dne 29. aprila 2004 v zadevi Parlament proti Ripa di Meana in drugi, C-470/00 P, Recueil, str. I-4167, točka 33, in z dne 14. decembra 2004 v zadevi Swedish Match, C-210/03, ZOdl., str. I-11893, točka 25). Vendar je Sodišče v tem primeru po opredelitvi generalnega pravobranilca menilo, da ima na voljo vse podatke, ki so potrebni za odločanje o tej pritožbi. Posledično je predlog za ponovno odprtje ustnega postopka treba zavrniti.

 Pritožba

 Prvi pritožbeni razlog

 Trditve strank

28      S prvim pritožbenim razlogom družba Acerinox Sodišču prve stopnje očita, da je očitno napačno tolmačilo njene trditve o vprašanju njenenega sodelovanja pri zatrjevanem omejevalnem sporazumu v Španiji in da je v tej točki napačno obrazložilo izpodbijano sodbo.

29      Ta pritožbeni razlog se nanaša na točki 37 in 38 izpodbijane sodbe, v katerih je Sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje:

„37      […] iz spisa izhaja, da je – kot je navedeno v [točki] 33 [obrazložitve] [sporne odločbe] – družba Avesta s telefaksom z dne 14. januarja 1994 obvestila svoje podružnice, tudi tisto, ki jo zastopa v Španiji, o stališču nekaterih njenih konkurentov glede datuma uporabe dodatne dajatve na zlitine na njihovih domačih trgih. Podrobneje je glede družbe Acerinox navedeno:

‚Družba Acerinox je izjavila, da bi dodatne dajatve na zlitine uporabljala od 1. aprila 1994 dalje (prav ste prebrali april!)‘ [‘Acerinox have announced that surcharges will be applied from 1st april 1994 (yes April!!!)’].

38      Glede tega tožeča stranka ne izpodbija resničnosti izjav, ki so ji bile pripisane, ampak se omejuje na trditev, da taka izjava toliko bolj izkazuje, da na dan madridskega sestanka ni bilo sporazuma ali usklajenega ravnanja glede poznejše uporabe dodatne dajatve na zlitine v Španiji. Vendar ostaja dejstvo, da taka izjava pomeni dokaz o tem, da je 14. januarja 1994 družba Acerinox v vsakem primeru izrazila svoj namen, da dodatno dajatev na zlitine uporabi v Španiji v skladu s pravili, o katerih so se zadevna podjetja dogovorila na madridskem sestanku, in je tako ravnala v skladu z omejevalnim sporazumom."

30      Družba Acerinox zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje v točki 38 izpodbijane sodbe nepravilno presodilo, da ni izpodbijala resničnosti navedb družbe Avesta v njenem telefaksu iz januarja 1994. Navaja, da je v svoji tožbi pred Sodiščem prve stopnje izrecno izpodbijala dokazno vrednost tega telefaksa in da obrazložitev izpodbijane sodbe v tej točki sloni na izkrivljanju dokaznih elementov.

31      Komisija zatrjuje, da je ta razlog hkrati nedopusten in neutemeljen. Nedopusten naj bi bil zato, ker družba Acerinox poskuša nezadostnost obrazložitve uveljaviti s tem, kar naj bi dejansko pomenilo presojo dejstev.

32      V vsakem primeru naj bi Sodišče prve stopnje iz tega telefaksa pravilno sklepalo, da je v primeru, če je družba Acerinox v decembru 1993 oklevala glede sodelovanja pri omejevalnem sporazumu v Španiji, njenega oklevanja januarja 1994 ni bilo več.

 Presoja Sodišča

33      Treba je poudariti, da družba Acerinox v svoji tožbi pred Sodiščem prve stopnje zoper sporno odločbo glede vsebine telefaksa iz januarja 1994 piše, da „[j]e bil ta podatek glede ‚napovedi‘ tožeče stranke, ki naj bi bila sama po sebi neskladna s sprejetim stališčem preostalega dela industrije, netočen. Nobene take ‚napovedi‘ ni bilo “.

34      Tudi iz samega besedila tožbe družbe Acerinox pred Sodiščem prve stopnje izhaja, da je izpodbijala resničnost izjav, ki ji jih pripisuje ta telefaks. Iz tega izhaja, da je Sodišče prve stopnje s tem, da je navedlo nasprotno, nepravilno predstavilo stališče družbe Acerinox.

35      Telefaks iz januarja 1994 torej pomeni odločilni dokazni element, da se dokaže, da je družba Acerinox sodelovala pri omejevalnem sporazumu na španskem trgu.

36      Zato je treba oceniti, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 38 sklepnih predlogov, da Sodišče prve stopnje telefaksa iz januarja 1994 ne bi smelo šteti za dokazni element, ne da bi pojasnilo razlog, zakaj je bilo treba ugovor družbe Acerinox zoper ta telefaks zavrniti. S tem, da ni odgovorilo na trditev, ki jo je slednja navedla v tem delu, je Sodišče prve stopnje kršilo obveznost obrazložitve iz členov 30 in 46, prvi odstavek, Statuta ESPJ Sodišča.

37      Prvemu pritožbenemu razlogu družbe Acerinox je tako treba pritrditi, ker je njegov namen izkazati pomanjkanje obrazložitve izpodbijane sodbe glede sodelovanja tega podjetja pri omejevalnem sporazumu v Španiji.

38      Iz tega sledi, da je izpodbijano sodbo treba razveljaviti, kolikor je ugotovila sodelovanje družbe Acerinox pri omejevalnem sporazumu na španskem trgu iz razloga, ker naj to podjetje ne bi ugovarjalo resničnosti izjav, ki mu jih pripisuje telefaks iz januarja 1994.

39      Vendar, ker je ta razveljavitev izpodbijane sodbe zgolj delna, je treba nadaljevati s pregledom pritožbenih razlogov.

 Drugi pritožbeni razlog

 Trditve strank

40      Z drugim pritožbenim razlogom družba Acerinox Sodišču prve stopnje očita, da ni zadostno obrazložilo zavrnitve trditve, da je bilo njeno delovanje izven Španije odsev preproste vzporednosti ravnanj in ne izvrševanje usklajenega ravnanja.

41      Po mnenju družbe Acerinox je Sodišče prve stopnje v točki 42 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je dodatno dajatev na zlitine uporabila v različnih trenutkih v različnih državah članicah. Več odlomkov tako sporne odločbe kot same izpodbijane sodbe naj bi torej poudarjalo, da je bil, nasprotno, cilj madridskega sestanka sočasno zvišanje cen s to dodatno dajatvijo na zlitine.

42      Družba Acerinox meni, da je v tem kontekstu treba presoditi njeno trditev, da je bilo njeno ravnanje odsev preproste prilagoditve tržnim razmeram in ni bilo posledica usklajenosti podjetij.

43      Družba Acerinox meni, da Sodišče prve stopnje v točki 43 izpodbijane sodbe ni ugotovilo zahtevane vzročne zveze med madridskim sestankom in njenim ravnanjem na trgu in da Sodišče prve stopnje torej ni zadostno obrazložilo svoje ugotovitve o zatrjevanem sodelovanju družbe Acerinox pri kršitvi izven Španije. Zato bi Sodišče od te ugotovitve moralo odstopiti.

44      Komisija navaja, da je Sodišče prve stopnje trditev družbe Acerinox zavrnilo sklicujoč se na dejstva, ki jih Sodišče ne more ponovno preveriti, kot so prisotnost družbe Acerinox na madridskem sestanku, njeno stališče na tem sestanku, to je da se ni distancirala od drugih udeležencev, kot tudi resničnosti in datumov uporabe dodatne dajatve na zlitine v več državah članicah. Sodišče prve stopnje naj bi tako ugotovilo, da določitev cene s strani družbe Acerinox v teh državah ni bila posledica prilagoditve na opažena ravnanja na trgu, ampak usklajenosti.

45      Komisija meni, da obrazložitev Sodišča prve stopnje v točkah od 41 do 43 izpodbijane sodbe v vsakem primeru jasno kaže na obstoj vzročne zveze med usklajenostjo, ki izvira iz madridskega sestanka, in ravnanjem družbe Acerinox na trgu. Te zveze naj ne bi omajalo dejstvo, da je slednja dodatne dajatve na zlitine uvedla s krajšo zamudo glede na predvideni datum.

 Presoja Sodišča

46      Prvič, Sodišče prve stopnje je v točki 30 izpodbijane sodbe pravilno navedlo pravilo, ki velja glede dokaznega bremena, kadar je ugotovljeno sodelovanje podjetij na sestankih, ki so očitno protikonkurenčni. Opirajoč se na sodbi z dne 8. julija 1999 v zadevi Hüls proti Komisiji (C-199/92 P, Recueil, str. I-4287, točka 155), in v zadevi Montecatini proti Komisiji (C-235/92 P, Recueil, str. I-4539, točka 181), je tudi opozorilo, da mora zadevno podjetje predložiti dokaze, ki so primerna za ugotovitev, da njegovo sodelovanje na navedenih sestankih ni imelo protikonkurenčnega namena s tem, da izkaže, da je svojim konkurentom pokazalo, da na njih sodeluje z drugačnim namenom kot oni.

47      Drugič, Sodišče prve stopnje si je to pravilo prizadevalo uporabiti v okoliščinah tega primera. V točki 31 izpodbijane sodbe je najprej na eni strani navedlo, da ni bilo sporno, da je družba Acerinox sodelovala na madridskem sestanku in na drugi strani, da se je ta sestanek nanašal na usklajenost nekaterih proizvajalcev ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla glede elementa njihove končne cene v nasprotju s členom 65(1) Pogodbe ESPJ.

48      Sodišče prve stopnje je potem raziskovalo, ali se je družba Acerinox distancirala od drugih udeležencev tega sestanka, s tem, da je izrazila svoj namen, da dodatne dajatve na zlitine ne bo uporabila v drugih državah članicah kot v Kraljevini Španiji.

49      Glede tega je Sodišče prve stopnje v točki 41 izpodbijane sodbe ugotovilo, da družba Acerinox ni predložila dokaza, da se je distancirala od drugih udeležencev. Nasprotno je, sklicujoč se na izjavo družbe Acerinox v odgovor na vprašanja Komisije, navedlo, da ta družba ni zatrjevala, da je sprejela isto stališče, kot je bilo sprejeto na madridskem sestanku glede uporabe dodatne dajatve na zlitine v Španiji, temveč je priznala, da „je bila večina udeležencev naklonjena čimprejšnji uporabi dodatne dajatve na zlitine“. Sodišče prve stopnje je v točki 42 navedene sodbe natančneje navedlo, da je družba Acerinox dodatno dajatev na zlitine pozneje uporabila v različnih evropskih državah ob različnih datumih med februarjem in majem 1994.

50      Sodišče prve stopnje je glede tega v točki 43 izpodbijane sodbe sklenilo, da družba Acerinox ne more uspešno zatrjevati, da je približevanje teh dodatnih dajatev na zlitine tistim, ki jih uporabljajo drugi proizvajalci, prisotni na teh trgih, posledica preproste vzporednosti ravnanj, ker je to približevanje sledilo usklajenosti zadevnih podjetij, katere predmet je bila raba in uporaba enakih referenčnih vrednosti v formuli za izračun dodatne dajatve na zlitine.

51      Sodišče prve stopnje je v točki 45 izpodbijane sodbe prišlo do sklepa, da je treba šteti, da je družba Acerinox sodelovala pri omejevalnem sporazumu, če je predvidevala uporabo dodatne dajatve na zlitine v drugih državah članicah razen v Španiji.

52      Iz izvedene analize Sodišča prve stopnje izhaja, da je le-to pravilno uporabilo pravno pravilo, navedeno v točki 46 te sodbe. Preden je zavrnilo možnost, da je ta uporaba odsev vzporednosti ravnanj, je tako ugotovilo, prvič, da je družba Acerinox sodelovala na očitno protikonkurenčnih sestankih, drugič, da to podjetje ni predložilo dokaza, ki bi izkazal, da se je distanciralo od ciljev tega sestanka o izračunu dodatne dajatve na zlitine ter njene uporabe, in tretjič, da je družba Acerinox dodatno dajatev na zlitine uporabila v skladu s formulo, določeno na tem sestanku.

53      Sodišče prve stopnje je tako izkazalo zvezo med madridskim sestankom in ravnanjem družbe Acerinox v drugih državah članicah, razen v Španiji, in je zato popolnoma obrazložilo svoj sklep, da je treba šteti, da je to podjetje sodelovalo pri omejevalnem sporazumu v teh državah.

54      Iz tega sledi, da je drugi pritožbeni razlog treba zavrniti kot neutemeljenega.

 Tretji pritožbeni razlog

 Trditve strank

55      S tretjim pritožbenim razlogom družba Acerinox očita Sodišču prve stopnje, da je uporabilo napačno pravno merilo pri presoji trajanja zatrjevane kršitve.

56      Po mnenju družbe Acerinox je Sodišče prve stopnje, ko je v točki 64 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija upravičeno ocenila, da je kršitev trajala vse do januarja 1998, ne da bi omenila obstoj manjše usklajenosti strank po prvih mesecih leta 1994, čeprav je štelo, da je omejevalni sporazum nehal veljati, nepravilno uporabilo sodno prakso Sodišča na tem področju, kot je navedena v točki 63 izpodbijane sodbe. Trajanje kršitve, če je bila le ena, naj bi bilo omejeno na prvo polletje leta 1994.

57      Navedena sodna praksa naj bi izkazovala, da se kršitev pravil iz člena 85 Pogodbe ES (postal člen 81 ES) in po analogiji pravil iz člena 65 Pogodbe ESPJ preganja le, če med zadevnimi podjetji ostaja določena usklajenost. Nikakor naj ne bi bilo torej izkazano, da so ta podjetja redno in usklajeno ponovno preučila dodatno dajatev na zlitine.

58      Komisija navaja, da tretji pritožbeni razlog temelji na napačni premisi, ker nobenega elementa izpodbijane sodbe ni mogoče tolmačiti kot ugotovitve, da je omejevalni sporazum nehal veljati nekaj mesecev po začetku leta 1994.

59      Po mnenju Komisije je Sodišče prve stopnje v točki 61 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da ohranitve referenčnih vrednosti, dogovorjenih na madridskem sestanku, s strani družbe Acerinox v celotnem obravnavanem obdobju ni mogoče pojasniti drugače kot z obstojem usklajenosti, ki je trajala tudi po prvih mesecih leta 1994.

 Presoja Sodišča

60      Glede tega zadošča opozorilo, da je v nasprotju s trditvami družbe Acerinox Sodišče prve stopnje le menilo, da je omejevalni sporazum nehal veljati pred sprejetjem sporne odločbe 21. januarja 1998. Nasprotno pa iz točk 60, 61, 63 in 64 izpodbijane sodbe izhaja, da je po mnenju Sodišča prve stopnje omejevalni sporazum veljal vse do sprejetja te odločbe.

61      Sodišče prve stopnje je v točki 60 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so do tega dne družba Acerinox in druga podjetja še naprej uporabljala referenčne vrednosti, dogovorjene na madridskem sestanku. V točki 61 iste sodbe je opozorilo, da je bil predmet kršitve, očitane družbi Acerinox, določitev zneska dodatne dajatve na zlitine na podlagi formule za izračun z enakimi referenčnimi vrednostmi kot so vrednosti njenih konkurentov ter so skupno in usklajeno določene z drugimi proizvajalci. Sodišče prve stopnje je o tem sklenilo, da ohranitve teh referenčnih vrednosti s strani tega podjetja v formuli za izračun dodatne dajatve na zlitine, ki jo je uporabljalo, ni mogoče pojasniti drugače kot z usklajenostjo.

62      V točki 63 izpodbijane sodbe je Sodišče prve stopnje poudarilo, da so učinki omejevalnega sporazuma trajali do sprejetja sporne odločbe, ne da bi le-ta formalno nehal veljati. Sodišče prve stopnje je v tem pogledu v točki 64 te sodbe sklepalo, da je Komisija upravičeno smela oceniti, da je kršitev trajala do tega dne, ker se družba Acerinox pred sprejetjem te odločbe ni odpovedala uporabi referenčnih vrednosti, dogovorjenih na madridskem sestanku.

63      Zato je treba šteti – kot je to poudaril generalni pravobranilec v točki 107 sklepnih predlogov –, da je trditev družbe Acerinox, da je Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo sodno prakso Sodišča o uporabi pravil konkurence na učinke omejevalnega sporazuma, ki je formalni nehal veljati, v vsakem primeru nerelevantna, ker je oprta na napačno premiso, da naj bi omejevalni sporazum nehal veljati med letom 1994.

64      Zato je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljenega.

 Četrti pritožbeni razlog

 Trditve strank

65      S četrtim pritožbenim razlogom, ki zadeva točko 62 izpodbijane sodbe, družba Acerinox očita Sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo zavrnitve trditve, da je cena niklja v juliju 1994 dosegla svojo izhodiščno raven, tako da naj bi kakršnikoli učinki očitanega usklajenega ravnanja s tem dnem prenehali.

66      Družba Acerinox navaja, da ni sporno, da se je formula za izračun dodatne dajatve na zlitine uporabljala že 25 let. Ker je bil namen tega ravnanja le spremeniti, z znižanjem, sprožitveno vrednost za prej obstoječo dodatno dajatev na zlitine, naj bi bilo nepomembno dejstvo, da je cena niklja v mesecu juliju 1994 dosegla raven, na kateri je bila predhodno določena vrednost. Po mnenju družbe Acerinox so tega dne učinki usklajenega ravnanja, ki je obstajalo v znižanju sprožitvene vrednosti, avtomatično prenehali, ker je bila dodatna dajatev na zlitine v vsakem primeru uporabljiva na podlagi prej obstoječe formule.

67      Komisija zatrjuje, da se lahko družba Acerinox zadovolji le z zagotovitvijo, da bi bilo treba dodatno dajatev na zlitine v vsakem primeru plačati ne glede na metodo, uporabljeno pred izvedbo omejevalnega sporazuma ali po tem. Skladnost med tečajem niklja v juliju 1994 in prejšnjim sprožitvenim pragom dodatne dajatve na zlitine naj bi bila naključna posledica konjunkture in naj bi bila odvisna od razvoja trga niklja. Po mnenju Komisije je pomembno to, da je dodatna dajatev na zlitine na podlagi nove metode izračuna vselej višja od tiste, ki se je zaračunala po prejšnji metodi, neodvisno od tečaja niklja.

 Presoja Sodišča

68      V točki 62 izpodbijane sodbe je Sodišče prve stopnje menilo, da če so referenčne vrednosti elementov zlitine, ki so predmet kršitve, ostale nespremenjene, dejstvo, da je cena niklja določenega dne spet dosegla svojo „prvotno raven“, ni pomenilo le, da so protikonkurenčni učinki kršitve prenehali, ampak preprosto to, da je bilo ta razvoj treba upoštevati pri izračunu dodatne dajatve na zlitine. Iz tega razloga je Sodišče prve stopnje trditev družbe Acerinox zavrnilo kot nebistveno.

69      V tej zvezi je treba ugotoviti, da je Sodišče prve stopnje zavrnitev trditev družbe Acerinox obrazložilo. Iz točke 62 izpodbijane sodbe dejansko izhaja, da je usklajeno znižanje referenčne vrednosti niklja pomenilo, da se je dodatno dajatev na zlitine uporabilo, če je bil tečaj te prve snovi višji od te nove vrednosti. Družba Acerinox torej nikakor ne pojasnjuje razloga za to, da bi znižanje tečaja niklja od julija 1994 oviralo učinkovanje omejevalnega sporazuma.

70      V teh okoliščinah je pravilno, da je Sodišče prve stopnje trditev Acerinoxa zavrnilo kot nebistveno.

71      Zato je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljenega.

 Peti pritožbeni razlog

 Trditve strank

72      S petim pritožbenim razlogom družba Acerinox očita Sodišču prve stopnje, da v točki 90 izpodbijane sodbe pri presoji sorazmernosti globe ni upoštevalo posameznega pomena zadevnih podjetij. Posebej zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo njene trditve, da je razlika med njenim odstotnim tržnim deležem in tistim družbe Usinor, ki je 7 točk, pomenila 65 % njenega tržnega deleža in jo je torej treba šteti kot zelo pomembno. Poleg tega naj bi bila pomembnost te razlike le eno izmed upoštevnih meril za ponderiranje v smislu obvestila Komisije o smernicah za izračun glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: smernice). Sodišče prve stopnje naj torej ne bi zadostno obrazložilo presoje sorazmernosti globe, naložene družbi Acerinox.

73      Komisija zatrjuje, da je številka 65 % delež zavajajoča in da je Sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da Komisija ni napačno presodila, ko je menila, da razlika med tržnimi deleži zadevnih podjetij ni bila znatna in ni upravičevala ponderiranja zneska glob.

 Presoja Sodišča

74      Sodišče prve stopnje je preverilo utemeljenost metode, ki jo je Komisija uporabila za določitev zneska globe, sklicujoč se na smernice v točki 77 izpodbijane sodbe. V točkah 78 in 81 le-te je navedlo, da je Komisija izhodiščni znesek globe določila glede na pomen kršitve v skladu z navedenimi smernicami.

75      Glede odločitve Komisije, da tega zneska ne ponderira glede na zadevna podjetja, je Sodišče prve stopnje v točki 90 izpodbijane sodbe presodilo, da se je Komisija smela pravilno opreti zlasti na velikost in gospodarsko moč teh podjetij, ko je ugotovila, da so bila vsa velika, potem ko je poprej poudarila, da je imelo šest zadevnih podjetij več kot 80 % evropske proizvodnje končnih izdelkov iz nerjavnega jekla.

76      V isti točki 90 je Sodišče prve stopnje natančno navedlo, da primerjava, ki jo je izvedla družba Acerinox, med njenim tržnim deležem, ki je znašal približno 11 %, in tržnim deležem družb Usinor, AST in Avesta, ki so imeli posamezno približno 18-, 15- in 14-odstotni delež na tem trgu, ni mogla razkriti „pomembnega neskladja“ med temi podjetji v smislu točke 1, A, šesti odstavek, smernic, ki bi nujno upravičevalo razlikovanje pri presoji pomena kršitve.

77      V tem smislu se je treba sklicevati na smernice. Točka 1, A, šesti odstavek, le-teh določa, da bi se v primeru kršitev več podjetij, potem ko je bil osnovni znesek globe določen glede na pomen kršitve „v nekaterih primerih lahko dopustilo ponderiranje določenih zneskov [...], da bi upoštevali specifični pomen in tako dejanski vpliv kršitvenega ravnanja vsakega podjetja na konkurenco, zlasti kadar obstaja pomembno neskladje med velikostjo podjetij, ki so povzročili kršitev iste vrste“.

78      S presojo, da razlika med tržnim deležem družbe Acerinox, ki je približno 11 %, in tržnim deležem družb Usinor, AST in Avesta, ki so med 14 in 18 % istega trga, ni bila pomembna in z nepriznanjem 65-odstotnega deleža, ki ga je navedla družba Acerinox, Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene napake v presoji. Kot pravilno zatrjuje Komisija, je ta odstotek dejansko zavajajoč v smislu, da daje vtis, da je razlika med posameznimi tržnimi deleži zadevnih podjetij, ki temelji na nerelevantni primerjavi, znatna.

79      Sicer se slednja razen na domnevno pomembno razliko med tržnimi deleži družb Usinor in Acerinox ni sklicevala na nobeno drugo merilo, ki bi lahko upravičilo ponderiranje zneska glob v skladu s točko 1, A, šesti odstavek, smernic.

80      Posledično je treba ugotoviti, da je Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo sklep, do katerega je prišlo, z navedbo, da razlika med tržnimi deleži zadevnih podjetij ni mogla upravičiti ponderiranja globe, naložene družbi Acerinox, in je pravilno presodilo, da znesek le-te ni bil nesorazmeren.

81      V teh okoliščinah je treba peti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljenega.

 Šesti pritožbeni razlog

 Trditve strank

82      S šestim pritožbenim razlogom družba Acerinox trdi, da je Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravo, ko je zavrnilo znižanje naložene globe v istem obsegu, kot je bilo odobreno drugim podjetjem, ki so bila udeležena v kartelu, zaradi tega, ker je ugovarjala očitkom, naslovljenim nanjo, čeprav je sodelovala s Komisijo na primerljiv način kot druga podjetja. Ta zavrnitev naj bi bila diskriminatorna in naj bi kršila temeljne pravice obrambe.

83      Družba Acerinox navaja, da je Sodišče prve stopnje v točki 139 izpodbijane sodbe priznalo, da so bile stopnje sodelovanja teh podjetij s Komisijo primerljive glede priznanja dejanskih okoliščin, namreč njihovo sodelovanje na madridskem sestanku, narava razprav na tem sestanku in sprejeti ukrepi za uporabo dodatne dajatve na zlitine. Vendar je Sodišče prve stopnje znižanje globe, naloženo družbi Acerinox, omejilo na 20 %, čeprav je bilo znižanje za družbo Usinor 40 %. Družba Acerinox trdi, da pristop Sodišča prve stopnje vodi do drugačnega obravnavanja zadevnih podjetij glede na način, po katerem so se odločila uveljavljati svoje pravice obrambe v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah .

84      Komisija meni, da družba Acerinox, nasprotno kot družbi Usinor in Avesta, ki sta sodelovali in priznali svoje sodelovanje pri usklajenosti, ni mogla biti upravičena do enakega znižanja globe, kot je bilo odobreno tema dvema podjetjema.

 Presoja Sodišča

85      Da bi ugotovili, ali je Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravo, ko je družbi Acerinox dodelilo nižje znižanje naložene globe kot družbama Usinor in Avesta, se je treba opreti na sodno prakso Sodišča glede obsega pooblastil Komisije v predhodnih postopkih poizvedb in upravnih postopkih upoštevajoč potrebo zagotoviti spoštovanje pravic obrambe.

86      V skladu s sodbo z dne 18. oktobra 1989 v zadevi Orkem proti Komisiji (374/87, Recueil, str. 3283, točki 34 in 35) ima Komisija pravico zavezati podjetje, da ji posreduje vse potrebne podatke o dejstvih, s katerimi se ta institucija lahko seznani, vendar mu ne more naložiti, da ji posreduje odgovore, s katerimi bi bilo prisiljeno priznati obstoj kršitve, ki jo mora dokazati Komisija.

87      Vendar ker Komisija ne sme prisiliti podjetja, da prizna svoje sodelovanje pri kršitvi, ji to ne preprečuje, da pri določitvi zneska globe upošteva pomoč, ki jo je to podjetje po lastni volji ponudilo, da bi se ugotovil obstoj kršitve.

88      V zvezi s tem iz sodbe z dne 16. novembra 2000 v zadevi Finnboard proti Komisiji (C-298/98 P, Recueil, str. I‑10157) in še posebej njenih točk 56, 59 in 60 izhaja, da sme Komisija pri določitvi zneska globe upoštevati pomoč zadevnega podjetja, da bi lažje ugotovila obstoj kršitve in še posebej okoliščine, da je podjetje priznalo svoje sodelovanje pri kršitvi. Podjetju, ki ji je na ta način pomagalo, lahko odobri znatno znižanje zneska njegove globe in odobri bistveno nižje znižanje drugemu podjetju, ki se je zadovoljilo s tem, da ni zanikalo glavnih dejanskih navedb, na katere je Komisija oprla svoje očitke.

89      Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 140 sklepnih predlogov, je treba poudariti, da je priznanje očitane kršitve s strani zadevnega podjetja izključno prostovoljno. Podjetje na noben način ni prisiljeno k priznanju omejevalnega sporazuma.

90      Posledično je treba šteti, da upoštevanje Komisije stopnje sodelovanja med njo in zadevnim podjetjem, vključno priznanja kršitve, da bi se določil nižji znesek globe, ne krši pravic obrambe.

91      V tem smislu je treba razumeti Obvestilo o ugodni obravnavi in še posebej njen del D, po katerem lahko Komisija podjetju odobri znižanje od 10 do 50 % zneska globe, ki bi mu jo naložila zaradi nesodelovanja, predvsem kadar to podjetje obvesti Komisijo, da ne ugovarja dejstvom, na katera je le-ta oprla svoje obtožbe. Tako vrsta sodelovanja s strani zadevnega podjetja, ki lahko pripelje do znižanja globe, ni omejena na priznanje narave dejstev, temveč prav tako zajema priznanje sodelovanja pri kršitvi.

92      V tem primeru je Sodišče prve stopnje v točki 146 izpodbijane sodbe opozorilo, da sta glede na sporno odločbo edino družbi Usinor in Avesta priznali obstoj usklajenosti. Natančneje je navedlo, da je glede na to odločbo družba Acerinox priznala, da je obstajala usklajenost in zanikala, da bi pri njej sodelovala, tako da je bilo njeno sodelovanje s Komisijo bolj omejeno kot sodelovanje družb Usinor in Avesta.

93      Sodišče prve stopnje je v točki 147 izpodbijane sodbe ugotovilo, da v primeru, če je družba Acerinox priznala dejstva, na katera se je oprla Komisija, s čimer je upravičila 10-odstotno zmanjšanje zneska globe, naložene tej družbi, iz spisa nikakor ne izhaja, da naj bi prav tako izrecno priznala svojo vpletenost v kršitev.

94      Sklicujoč se na sodno prakso Sodišča je Sodišče prve stopnje v točki 148 izpodbijane sodbe poudarilo, da je znižanje naložene globe upravičeno le, če je ravnanje zadevnega podjetja omogočalo Komisiji, da lažje ugotovi kršitev in da ne gre za tak primer, kadar to podjetje v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ugovarja vsakemu sodelovanju pri kršitvi.

95      Sodišče prve stopnje je v točki 149 izpodbijane sodbe pravilno sklepalo, da je Komisija glede na odgovor družbe Acerinox na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah pravilno ocenila, da ta ni ravnala na način, ki bi upravičil dodatno znižanje zneska globe iz naslova njenega sodelovanja v upravnem postopku.

96      Zato je treba šesti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljenega.

97      Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da je utemeljen le prvi pritožbeni razlog, ki ga je družba Acerinox navedla v podporo svoji pritožbi.

 Posledice delne razveljavitve izpodbijane sodbe

98      Sodišče lahko v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča, če je pritožba utemeljena in če razveljavi odločitev Sodišča prve stopnje, samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v novo odločanje Sodišču prve stopnje.

99      V tem primeru stanje postopka to dovoljuje glede pritožbenega razloga družbe Acerinox glede neobstoja dokaza o njenem sodelovanju pri kršitvi na španskem trgu in še posebej o pomanjkanju dokazne vrednosti telefaksa iz januarja 1994.

 Trditve strank

100    Pred Sodiščem prve stopnje je družba Acerinox zatrdila, da čeprav je sodelovala na madridskem sestanku, je na njem zavrnila, da pristopi k skupnemu sistemu dodatne dajatve na zlitine in zato ni nikoli sodelovala pri sporazumu za uporabo te dodatne dajatve na zlitine. Po njenem mnenju telefaks iz januarja 1994, ki glede na točko 33 obrazložitve sporne odločbe navaja, da „je družba Acerinox izjavila, da bi dodatne dajatve na zlitine uporabljala od 1. aprila 1994 dalje (prav ste prebrali april!)“, ne pomeni nikakršnega dokaza o njenem sodelovanju pri omejevalnem sporazumu, posebej še na španskem trgu.

101    Družba Acerinox glede tega telefaksa v vlogi pred Sodiščem prve stopnje navaja:

„Ta podatek glede ‘napovedi‘ [družbe Acerinox], ki naj bi bila sama po sebi neskladna s sprejetim stališčem preostalega dela industrije, je bil netočen. Nobene take ‘napovedi‘ ni bilo. [...] edina država, v kateri je družba Acerinox objavila seznam javnih cen in torej ‘napovedala‘ svoje cene, je Španija. Ni sporno, da se ta seznam cen ni spremenil do 20. maja 1994, ko je tožeča stranka naznanila Komisiji in svojim strankam svojo odločitev, da bo junija 1994 svojo dodatno dajatev na zlitine prilagodila tisti, ki so jo njeni konkurenti že od februarja uporabljali v drugih državah članicah.“

102    Družba Acerinox v svoji repliki pred Sodiščem prve stopnje dodaja, da naj bi izjave, ki ji jih ta telefaks pripisuje, „prej potrjevale neobstoj kakršnega koli sporazuma ali usklajenega ravnanja glede odloga uporabe dodatne dajatve na zlitine s strani tožeče stranke. Ni sporno, da je bil ta podatek napačen. Če bi obstajal kakršenkoli sporazum ali usklajeno ravnanje, bi se lahko pričakovalo, da bi bila izjava točna“.

 Presoja Sodišča

103    Treba je opozoriti, da mora, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 200 sklepnih predlogov, Komisija v primeru spora o obstoju kršitve pravil konkurence predložiti dokaz o kršitvah, ki jih je ugotovila, in posredovati lastne dokazne elemente, da pravno zadostno izkaže obstoj dejstev, ki sestavljajo tako kršitev.

104    V tej zvezi je treba ugotoviti, da je Komisija določila določeno število točk in da družba Acerinox temu ni ugovarjala:

–        najprej, Komisija je v točki 21 obrazložitve sporne odločbe jasno navedla, da je družba Acerinox organizirala madridski sestanek in da je na njem sodelovala;

–        potem, kot je družba Acerinox to omenila, je dodatne dajatve na zlitine s tem, da je uporabila isto formulo, kot je bila sprejeta na tem sestanku, uporabljala od meseca februarja 1994 na Danskem, potem v drugih državah članicah med marcem in junijem istega leta. Uporaba dodatne dajatve na zlitine je bila v Španiji predvidena v junija tega leta;

–        končno, telefaks iz januarja 1994, ki ga je sestavil predstavnik družbe Avesta na madridskem sestanku in je bil poslan po tem sestanku, predstavlja družbo Acerinox kot udeleženko tega sestanka in kot da je že sporočila svoj namen, da bo uporabila dodatne dajatve na zlitine.

105    Glede omenjenega telefaksa, čeprav družba Acerinox dvomi v izvedeno razlago, ne ugovarja niti njegovemu obstoju niti dejstvu, da vsebuje izjave, ki se ji pripisujejo. Torej, če je bil ta telefaks sestavljen po madridskem sestanku in je v njem zapisano, da je družba Acerinox od meseca januarja 1994 izražala svoj namen uporabe dodatnih dajatev na zlitine, sprejetih na tem sestanku, je imela Komisija pravico oceniti, da pomeni listino, ki lahko izkaže sodelovanje tega podjetja pri kršitvi.

106    Dejstvo, da datum, omenjen v tem telefaksu, ne ustreza datumom dejanske uporabe dodatnih dajatev na zlitine s strani družbe Acerinox v državah članicah, ne zadošča za zavrnitev listine kot dokaznega elementa o njenem očitnem namenu, da le-to izvede.

107    Glede na dejanske navedbe iz točke 104 te sodbe je Komisija, ne da bi zmotno presodila, smela skleniti, da je družba Acerinox sodelovala pri omejevalnem sporazumu v vseh zadevnih državah članicah, vključno v Španiji.

108    Iz zgoraj navedenega izhaja, da pritožbeni razlog, ki ga je družba Acerinox uveljavljala v podporo svoji tožbi pred Sodiščem prve stopnje, da telefaks iz januarja 1994 ne more služiti kot dokazni element, ki bi izkazal njen pristop k navedenemu omejevalnem sporazumu, ni utemeljen in ga je zato treba zavrniti.

109    Posledično je samo tožbo družbe Acerinox pred Sodiščem prve stopnje v delu, v katerem temelji na tem razlogu, treba zavrniti.

 Stroški

110    V skladu s členom 122, prvi odstavek, Poslovnika Sodišče odloči tudi o stroških, kadar je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči o sporu. V skladu s členom 69(2), prvi pododstavek, istega poslovnika, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 le-tega, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se družbi Acerinox naloži plačilo stroškov, in ker ta ni uspela v bistvenem delu svojih pritožbenih razlogov kot tudi z edinim tožbenim razlogom pred Sodiščem prve stopnje, ki ga je Sodišče obravnavalo po delni razveljavitvi izpodbijane sodbe, se družbi Acerinox naloži plačilo stroškov tega postopka. Stroški postopka na prvi stopnji, ki je pripeljal do izpodbijane sodbe, se naložijo v skladu s pravili, določenimi v točki 3 izreka le-te.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1)      Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 13. decembra 2001 v zadevi Acerinox proti Komisiji (T‑48/98) se razveljavi v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni razlog družbe Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox) glede pomanjkanja obrazložitve o njenem zatrjevanem sodelovanju pri omejevalnem sporazumu na španskem trgu.

2)      V preostalem se pritožba zavrne.

3)      Ničnostna tožba družbe Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox) se zavrne v delu, v katerem temelji na tožbenem razlogu, da je Komisija Evropskih skupnosti napačno priznala dokazno vrednost telefaksu, ki ga je družba Avesta Sheffield AB 14. januarja 1994 poslala svojim podružnicam.

4)      Družbi Compañía española para la fabricación de aceros inoxidables SA (Acerinox) se naloži plačilo stroškov tega postopka. Stroški postopka na prvi stopnji, ki je pripeljal do sodbe Sodišča prve stopnje iz točke 1 tega izreka, se naložijo v skladu s pravili, določenimi v točki 3 izreka omenjene sodbe.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.