SODBA SODIŠČA

z dne 20. maja 2003(*)

„Zaščitene označbe porekla – Uredba (EGS) št. 2081/92 – Uredba (ES) št. 1107/96– ‚Prosciutto di Parma‘ – Specifikacija – Pogoj rezanja in embaliranja pršuta na območju proizvodnje– Člena 29 ES in 30 ES – Utemeljitev – Ali se je na ta pogoj mogoče sklicevati v razmerju do tretjih strank – Pravna varnost – Objava“

V zadevi C‑108/01,

zaradi predloga House of Lords (Združeno kraljestvo), naslovljenega na Sodišče, naj na podlagi člena 234 ES v postopku, ki poteka pred tem sodiščem med

Consorzio del Prosciutto di Parma,

Salumificio S. Rita SpA

in

Asda Stores Ltd,

Hygrade Foods Ltd,

sprejme predhodno odločbo o razlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L, št. 208, str. 1), spremenjene in dopolnjene z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 1994, C 241, str. 21 in UL 1995, L 1. str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 2081/92), ter Uredbe Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, str. 1),

SODIŠČE,

v sestavi G. C. Rodríguez Iglesias, predsednik, J. P. Puissochet, M. Wathelet, R. Schintgen in C. W. A. Timmermans, predsedniki senata, C. Gulmann (poročevalec), D. A. O. Edward, P. Jann in V. Skouris, sodniki, F. Macken in N. Colneric, sodnici, S. von Bahr in J. N. Cunha Rodrigues, sodnika,

generalni pravobranilec: S. Alber,

sodna tajnica: F. Contet, glavna administratorka,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

–        za Consorzio del Prosciutto di Parma in Salumificio S. Rita SpA F. Capelli, odvetnik, in A. Barone, solicitor,

–        za Asda Stores Ltd in Hygrade Foods Ltd N. Green, QC, in M. Hoskins, barrister, po pooblastilu Eversheds, solicitors, in Clarke Willmott in Clarke, solicitors,

–        za vlado Združenega kraljestva G. Amodeo, zastopnica, skupaj s C. Lewis, barrister,

–        za špansko vlado M. López Monís Gallego, zastopnica,

–        za francosko vlado G. de Bergues in L. Bernheim, zastopnika,

–        za italijansko vlado U. Leanza, zastopnik, skupaj z O. Fiumara, avvocato dello Stato,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti J. L. Iglesias Buhigues, C. O'Reilly in A. M. Rouchaud, zastopniki,

na podlagi poročila za obravnavo,

po predstavitvi ustnih stališč Consorzio del Prosciutto di Parma in Salumificio S. Rita SpA, Asda Stores Ltd, Hygrade Foods Ltd, francoske in italijanske vlade ter Komisije na obravnavi 19. februarja 2002,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 25. aprila 2002

izreka naslednjo

Sodbo

1        House of Lords je s sklepom z dne 8. februarja 2001, ki je prispel na Sodišče 7. marca 2001, v skladu s členom 234 ES, Sodišču predložilo v predhodno odločanje vprašanje glede razlage Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L, št. 208, str. 1), spremenjene in dopolnjene z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 1994, C 241, str. 21 in UL 1995, L 1, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 2081/92), ter Uredbe Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, str. 1).

2        Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru spora med, na eni strani, Consorzio del Prosciutto di Parma (v nadaljevanju: Consorzio), združenjem proizvajalcev pršuta iz Parme, s sedežem v Italiji, in Salumificio S. Rita Spa (v nadaljevanju: Salumificio), družba, ki ima prav tako sedež v Italiji ter je proizvajalka parmskega pršuta in članica združenja Consorzio, ter na drugi strani, Asda Stores Ltd (v nadaljevanju: Asda), družba s sedežem v Združenem kraljestvu, ki je upravljavka supermarketov, in Hygrade Foods Ltd (v nadaljevanju: Hygrade), tudi s sedežem v Združenem kraljestvu, uvoznik parmskega pršuta, v zvezi s trženjem, v Združenem kraljestvu, z zaščiteno označbo porekla „Prosciutto di Parma“ (v nadaljevanju ZOP „Prosciutto di Parma“), parmskega pršuta, narezanega in embaliranega v tej državi članici.

 Pravni okvir

 Nacionalna zakonodaja

3        Na podlagi člena 1 Legge No 26 tutela della denominazione di origine „Prosciutto di Parma“ (zakon št. 26 o zaščiti označbe porekla „Prosciutto di Parma“) z dne 13. februarja 1990 (GURI št. 42 z dne 20. februarja 1990, str. 3, v nadaljevanju: zakon z dne 13. februarja 1990) je označba „Prosciutto di Parma“ (v nadaljevanju: parmski pršut) pridržana izključno za pršut, ki je označen z razlikovalno oznako, ki omogoča njegovo identifikacijo, je narejen iz svežih stegen prašičev, ki so bili vzrejeni in zaklani na celinskem delu Italije, proizveden v skladu z določbami zakona in zorjen na tipičnem območju proizvodnje, najmanj toliko časa, kot to določa zakon.

4        Člen 2 zakona z dne 13. februarja 1990 določa, da so tipično območje proizvodnje ustrezni deli pokrajine Parma. V členu 3 so navedene posebne lastnosti parmskega pršuta, vključno z njegovo težo, barvo, vonjem in okusom.

5        Člen 6 tega zakona določa:

–        da se parmski pršut po označitvi z označbo lahko trži izkoščen in v kosih, različnih oblik in teže, oziroma narezan in ustrezno pakiran;

–        če na proizvodu ni mogoče obdržati označbe, jo je treba pod nadzorom pristojnega telesa in v skladu z metodo, ki je določena z izvedbeno uredbo, neizbrisno in neodstranljivo odtisniti na embalažo;

–        v tem primeru je treba pakiranje opraviti na območju proizvodnje, ki je določeno v členu 2.

6        Člen 11 določa, da se pristojna ministrstva za pomoč pri nadzoru in kontroli lahko obrnejo na združenje proizvajalcev.

7        Člen 25 decreto 15 febbraio 1993, n 253, regolamento di esecuzione della legge 13 febbraio 1990, n˚ 26 (dekret št. 253, ki se nanaša na uredbo o izvedbi zakona št. 26 z dne 13. februarja 1990), z dne 15. februarja 1993 (GURI št. 173 z dne 26. julija 1993, str. 4, v nadaljevanju: dekret z dne 15. februarja 1993), določa, da je treba parmski pršut narezati in embalirati v obratih, ki se nahajajo na območju proizvodnje, in imajo za to dovoljenje Consorzia.

8        S členom 26 tega dekreta se zahteva, da se rezanje in embaliranje proizvoda opravi v navzočnosti pooblaščenih predstavnikov združenja Consorzio.

9        Dekret z dne 15. februarja 1993 vsebuje tudi določbe glede pakiranja in označevanja.

10      Na podlagi dekreta z dne 12. aprila 1994 ima združenje Consorzio nalogo, da nadzira izvajanje določb v zvezi z označbo porekla „Prosciutto di Parma“.

 Pravo Skupnosti

11      Člen 29 ES določa:

„Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med državami članicami prepovedani.“

12      Člen 29 ES na podlagi člena 30 ES ne izključuje prepovedi ali omejitev pri izvozu, če so te, med drugim, utemeljene z varstvom industrijske in poslovne lastnine.

13      V členu 2 Uredbe št. 2081/92 je določeno:

„1.      Zaščita Skupnosti za označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov in živil se pridobi v skladu s to uredbo.

2.      Za namene te uredbe:

a)      ‚označba porekla‘: pomeni ime regije, posebnega kraja ali, v izjemnih primerih, državo, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:

–        s poreklom iz navedene regije, posebnega kraja ali države,

in

–        katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi faktorji ter katerega proizvodnja, predelave in priprava za trg, potekajo znotraj definiranega geografskega območja;

[...]“

14      Člen 4 te uredbe določa:

„1.      Da ima kmetijski proizvod ali živilo pravico uporabljati zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO), mora izpolnjevati zahteve navedene v specifikaciji.

2.      Specifikacija proizvoda vsebuje najmanj:

a)      ime kmetijskega proizvoda ali živila, vključno z označbo porekla [...];

b)      opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključujoč surovine in glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke in/ali organoleptične lastnosti proizvoda ali živila;

c)      opredelitev geografskega območja [...];

d)      dokazilo, da kmetijski proizvod ali živilo izvira iz geografskega območja v skladu s členom 2(2)(a) [...];

e)      opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila in če je primerno opis avtentičnih in nespremenljivih lokalnih metod;

f)      podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom v smislu člena 2(2)(a) oziroma (b) [...];

g)      podrobnosti o strukturi kontrole iz člena 10;

h)      podrobne navedbe označevanja, ki se nanašajo na označbo ZOP […] ali na enakovredne tradicionalne nacionalne označbe;

i)      kakršne koli zahteve Skupnosti ali nacionalnih določb.“

15      Členi od 5 do 7 urejajo redni postopek za registracijo ZOP. V tem postopku je treba prek države članice zaprositi za registracijo pri Komisiji (člen 5(4) in (5)). Vloga mora vsebovati specifikacijo iz člena 4 (člen 5(3)). Komisija mora preveriti, ali vloga zajema vse zahtevane podatke iz člena 4 (člen 6(1)). Če Komisija vlogi ugodi, se v Uradnem listu Evropskih skupnosti med drugim objavi: ime proizvoda, glavne točke vloge, sklicevanja na nacionalne zahteve, ki določajo pripravo, proizvodnjo ali predelavo proizvoda (člen 6(2)). Vsaka država članica ali fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes, lahko ugovarja predlagani registraciji v skladu z določenim postopkom (člen 7). Če Komisija ne prejme nobenih ugovorov, se ime vpiše v register in objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti (člen 6(3) in (4)).

16      Člen 8 določa:

„Označbe ZOP […] ali enakovredne tradicionalne nacionalne označbe se lahko pojavijo le na kmetijskih proizvodih in živilih, ki so skladni s to uredbo.“

17      Člen 10(1) določa:

„Države članice zagotovijo, da bodo najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vzpostavljene strukture kontrole, katerih naloga je zagotavljati, da kmetijski proizvodi in živila, ki nosijo zaščiteno ime, izpolnjujejo zahteve, določene v specifikacijah.“

18      Člen 13(1)(a) določa, da so registrirana imena zaščitena proti vsaki neposredni ali posredni komercialni uporabi registriranega imena za proizvode, ki niso zajeti v registraciji, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tistim imenom, ali če uporaba imena izkorišča ugled zaščitenega imena.

19      Člen 17 določa skrajšan registracijski postopek za imena, ki so že pravno zaščitena:

„1.      V šestih mesecih od začetka veljavnosti uredbe države članice obvestijo Komisijo, katera od njihovih pravno zaščitenih imen […] želijo registrirati v skladu s to uredbo. [.]

2.      Na podlagi postopka, predvidenega v členu 15 [pomoč odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, in, če je to primerno, posredovanje Sveta], Komisija registrira imena iz odstavka 1, ki so v skladu s členoma 2 in 4. Člen 7 [ki se nanaša na pravico do ugovora] se ne uporablja. [...]

3.      Države članice lahko obdržijo nacionalno zaščito imen, ki so sporočena v skladu z odstavkom 1, do takrat, ko se sprejme odločitev o registraciji.“

20      Uredba št. 1107/96, ki je začela veljati 21. junija 1996, se pod naslovom „Mesni proizvodi“ med drugim nanaša na registracijo ZOP „Prosciutto di Parma“.

21      Komisija je 26. oktobra 1996 v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavila obvestilo o strukturah kontrole, ki jih na podlagi člena 10(2) Uredbe št. 2081/92 (UL C 317, str. 3) posredujejo države članice. Namen objave je zagotoviti podatke glede kontrolnih organov za vsako posamezno geografsko označbo in označbo porekla, ki je registrirana na podlagi Uredbe št. 2081/92. Za ZOP „Prosciutto di Parma“ je kot kontrolni organ navedeno združenje Consorzio, katerega naslov je naveden.

 Spor o glavni stvari

22      Družba Asda upravlja verigo supermarketov v Združenem kraljestvu. Med drugim tam prodaja pršut, ki je označen kot „parmski pršut“, kupljen že narezan pri družbi Hygrade, ki je pršut kupila izkoščen, vendar nenarezan, od italijanskega proizvajalca, ki je član združenja Consorzio. Družba Hygrade pršut nareže in vakuumsko embalira v zavitke s petimi rezinami.

23      Na zavitku piše: „ASDA A taste of Italy PARMA HAM Genuine Italian Parma Ham“ („ASDA Okus Italije PARMSKI PRŠUT Pristen italijanski parmski pršut“).

24      Na zadnji strani zavitka piše: „PARMA HAM All authentic Asda continental meats are made by traditional methods to guarantee their authentic flavour and quality“ („PARMSKI PRŠUT Vsi pristni celinski mesni izdelki družbe Asda so pripravljeni po tradicionalnih metodah, ki zagotavljajo pristen okus in kakovost”) ter „Produced in Italy, packed in the UK for Asda Stores Limited“ („Proizvedeno v Italiji, zapakirano v Združenem kraljestvu za družbo Asda stores limited“).

25      Združenje Consorzio je 14. novembra 1997 v Združenem kraljestvu zoper družbi Asda in Hygrade sprožilo sodni postopek, v katerem je predlagalo izdajo več začasnih odredb, s katerimi je želelo doseči prenehanje dejavnosti teh družb, v glavnem glede prepovedi nadaljnje prodaje, ker naj bi bila ta v nasprotju s predpisi, ki se uporabljajo za prodajo parmskega pršuta.

26      Združenje Consorzio je 17. novembra 1997 predlagalo, da se v zvezi s tema družbama izdajo začasne uredbe, ki jih predlaga v tožbi in pisanju o začetku postopka.

27      Družbi Asda in Hygrade sta ugovarjala in predlagala zavrnitev predlogov ter predvsem navajala, da Uredba št. 2081/92 in/ali Uredba št. 1107/96 združenju Consorzio ne dajeta zatrjevanih pravic.

28      Predlogi so bili zavrnjeni.

29      Združenje Consorzio je vložilo pritožbo pri Court of Appeal (England and Wales) (Združeno kraljestvo). Družbi Salumificio je bilo dovoljena intervencija v postopku. Pritožba je bila 1. decembra 1998 zavrnjena.

30      Združenje Consorzio in družba Salumificio sta se nato obrnila na House of Lords.

31      Ker je House of Lords menilo, da je odločitev v sporu odvisna od razlage Uredbe št. 2081/92 in Uredbe št. 1107/96, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali v skladu s pravom Skupnosti Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92, v povezavi z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 in specifikacijo zaščitene označbe porekla (ZOP) „Prosciutto di Parma“, ustvarja veljavno pravico v pravu Skupnosti, na katero se je pred sodiščem države članice mogoče sklicevati neposredno, katere vsebina je prepoved prodaje na drobno kot ‚parmskega pršuta‘, narezanega in embaliranega pršuta, pridobljenega iz pršuta, ki je bil pravilno uvožen iz Parme, v skladu z zahtevami ZOP, ki pa potem ni bil narezan, embaliran in označen v skladu s to specifikacijo?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

32      Najprej je treba ugotoviti, da je v specifikaciji, na podlagi katere je bila ZOP „Prosciutto di Parma“ registrirana z Uredbo št. 1107/96, izrecno navedena zahteva, da je treba pršut, ki se trži narezan, narezati in embalirati na območju proizvodnje, pri čemer se sklicuje na zakon z dne 13. februarja 1990 in dekret z dne 15. februarja 1993 glede pogojev, ki jih je treba spoštovati na podlagi nacionalnih predpisov v smislu člena 4(2)(i) Uredbe št. 2081/92.

33      Prav tako je treba opozoriti, da je predmet obravnave postopka v glavni stvari rezanje in embaliranje, do katerih pride na stopnji, na kateri ne gre za prodajo na drobno oziroma v restavracijah, saj v teh primerih ni sporno, da rezanja in pakiranja ni treba izvesti na območju proizvodnje.

34      Kadar bo v nadaljevanju te sodbe naveden pogoj rezanja in pakiranja na območju proizvodnje, se bo to nanašalo samo na rezanje in pakiranje, če ne gre za prodajo na drobno ali v restavracijah.

35      Glede na te ugotovitve vprašanje za predhodno odločanje v bistvu zajema štiri elemente.

36      Prvi element se nanaša na vprašanje, ali je treba Uredbo št. 2081/92 razlagati tako, da ta nasprotuje temu, da bi bila uporaba ZOP pogojena s tem, da morajo postopki, kot sta rezanje in embaliranje proizvoda, potekati na območju proizvodnje.

37      Drugi element se nanaša na vprašanje, ali dejstvo, da se uporabo ZOP „Prosciutto di Parma“ za pršut, ki se trži narezan, pomeni ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri izvozu v smislu člena 29 ES.

38      Tretji element se nanaša na vprašanje, ali se lahko, če je odgovor pritrdilen, navedeni pogoj šteje kot utemeljen in zato v skladu s členom 29 ES.

39      Nazadnje, četrti element se nanaša na vprašanje, ali se ta pogoj lahko uveljavlja v razmerju do gospodarskih subjektov, kadar ti o njem niso bili obveščeni.

 Možnost, da je uporaba ZOP pogojena s tem, da postopki, kot sta rezanje in embaliranje proizvoda, potekajo na območju proizvodnje

40      Consorzio, Salumificio, španska, francoska in italijanska vlada ter Komisija v bistvu menijo, da Uredba št. 2081/92 načeloma dovoljuje, da proizvajalci pogojujejo uporabo ZOP s tem, da morajo postopki, kot sta rezanje in embaliranje proizvoda, potekati na območju proizvodnje.

41      Družbi Asda in Hygrade dvomita, da bi bil ta pogoj lahko del prava Skupnosti. Vlada Združenega kraljestva meni, da Uredba št. 2081/92 proizvajalcem ne daje pravice, da bi v okviru zaščitene označbe porekla prepovedali prodajo proizvoda, ki je narezan in embaliran zunaj območja proizvodnje.

42      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da iz besedila in sistematike Uredbe št. 2081/92 izhaja, da je specifikacija instrument, s katerim se določi obseg enakega varstva, ki ga znotraj Skupnosti zagotavlja ta uredba.

43      Člen 4(1) Uredbe št. 2081/92 določa, da se ZOP lahko uporablja, če proizvod izpolnjuje zahteve, navedene v specifikaciji. Člen 8 te uredbe določa, da se proizvod lahko označi z ZOP, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa Uredba in posledično specifikacija. Člen 13 nadalje določa vsebino enakega varstva, ki ga ima registrirano ime. Člen 10(1) določa, da je namen struktur kontrole, vzpostavljenih v državah članicah, zagotoviti, da proizvodi, ki nosijo ZOP, izpolnjujejo zahteve, določene v specifikaciji.

44      Na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 2081/92 mora specifikacija vsebovati najmanj tri podatke, ki so primeroma navedeni v tej določbi.

45      Med drugim vsebuje podatke, navedene v odstavkih (b), (d), (e), (h) ter (i) navedene določbe, in sicer:

–        opis proizvoda in glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke in/ali organoleptične lastnosti proizvoda;

–        dokazilo, da proizvod izvira z omejenega geografskega območja;

–        opis metode pridobivanja proizvoda, in če je primerno, opis avtentičnih in nespremenljivih lokalnih metod;

–        podrobne navedbe označevanja, ki se nanašajo na označbo ZOP;

–        kakršne koli zahteve Skupnosti ali nacionalnih določb.

46      Specifikacija torej vsebuje podrobno opredelitev zaščitenega proizvoda, ki so jo, pod nadzorom države članice, ki prijavo pošlje Komisiji, ter Komisije, ki jo v okviru rednega postopka na podlagi členov od 5 do 7 oziroma skrajšanega postopka na podlagi člena 17 Uredbe 2081/92 registrira, pripravili zadevni proizvajalci.

47      Navedena opredelitev hkrati določa obseg zahtev, ki jih je treba izpolnjevati, da se lahko uporablja ZOP, ter obseg, v katerem je ta pravica, zaradi registracije ZOP, ki na ravni Skupnosti določa pravila, ki so navedena v specifikaciji oziroma se specifikacija sklicuje nanja, zaščitena v odnosu do tretjih.

48      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da besedilo člena 4 Uredbe št. 2081/92 ne izključuje uporabe posebnih tehničnih pravil, ki se nanašajo na samo predstavitev proizvoda na trgu, zato da je proizvod vedno ustrezne kvalitete, kateri v skladu s tretjo uvodno navedbo v preambuli k tej uredbi, potrošniki v zadnjih letih pripisujejo večji pomen, ter zagotavljajo, da imajo proizvodi prepoznavno geografsko poreklo, za katerega je kot izhaja iz navedene uvodne navedbe povpraševanje povečano.

49      V luči navedenih dveh ciljev so lahko torej predpiše posebna tehnična pravila postopke kot sta na primer rezanje in pakiranje proizvoda.

50      Ugotoviti je torej treba, da je treba Uredbo št. 2081/92 razlagati v tem smislu, da ne izključuje možnosti, da bi bila uporaba ZOP pogojena s tem, da morajo postopki kot sta na primer rezanje in embaliranje proizvoda potekati na območju proizvodnje, kadar so takšni pogoji predpisani v specifikaciji.

 Lastnost pogoja glede ZOP „Prosciutto di Parma“, da je proizvod treba narezati in zapakirati na območju proizvodnje, kot ukrepa, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri izvozu

51      Družbi Asda in Hygrade trdita, da lahko pogoji, ki se nanašajo na pakiranje proizvoda, pomenijo omejitev v smislu členov 28 in 29 ES. Še posebej uporaba pravila, da se za narezan parmski pršut lahko uporablja ZOP v Združenem kraljestvu samo, če je bil narezan in embaliran na območju proizvodnje, očitno lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovira trgovanje v Skupnosti.

52      Vlada Združenega kraljestva meni, da sporni pogoj iz postopka v glavni stvari pomeni količinsko omejitev pri izvozu.

53      V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso prepoved količinskih omejitev in ukrepov, ki imajo enak učinek kot količinska omejitev, ne nanaša samo na nacionalne ukrepe, temveč tudi na ukrepe, ki jih sprejmejo institucije Skupnosti (glej med drugim sodbi z dne 25. junija 1997 v zadevi Kieffer in Thill, C‑114/96, Recueil, str. I‑3629, točka 27, in z dne 13. septembra 2001 v zadevi Schwarzkopf, C‑169/99, Recueil, str. I‑5901, točka 37).

54      Člen 29 ES prepoveduje vse ukrepe, katerih namen ali posledica je specifična omejitev izvoznih tokov ter s tem različno obravnavanje notranje in zunanje trgovine v državi članici, tako da se zagotovi specifično prednost nacionalni proizvodnji oziroma domačemu trgu zadevne države članice (glej med drugim v zvezi z nacionalnimi ukrepi sodbo z dne 23. maja 2000 v zadevi Sydhavnens Sten & Grus, C‑209/98, Recueil, str. I‑3743, točka 34).

55      Kot je bilo ugotovljeno zgoraj v točki 32, specifikacija ZOP „Prosciutto di Parma“ izrecno navaja, da je treba pršut, ki se trži narezan, narezati in embalirati na območju proizvodnje, in se pri tem sklicuje na zakon z dne 13. februarja 1990 ter dekret z dne 15. februarja 1993, ki vsebujeta zahteve določene z nacionalnimi predpisi v smislu člena 4(2)(i) Uredbe št. 2081/92. S tem ko je bila z Uredbo št. 1107/96 registrirana ZOP „Prosciutto di Parma“, sta obenem rezanje in embaliranje na območju proizvodnje postala pogoja za uporabo ZOP „Prosciutto di Parma“ za pršut, ki se trži narezan.

56      Ta pogoj ima za posledico, da se pršuta, ki je proizveden na območju proizvodnje in izpolnjuje pogoje za uporabo ZOP „Prosciutto di Parma“, ne sme rezati zunaj navedenega območja, ker sicer izgubi navedeno označbo.

57      Nasprotno pa parmski pršut, ki se prenaša znotraj območja proizvodnje, obdrži pravico do ZOP, če je narezan in embaliran v skladu s pravili, na katera se sklicuje specifikacija.

58      Navedena pravila imajo torej za posledico specifično omejitev izvoznih tokov za pršut, za katerega se lahko uporablja ZOP „Prosciutto di Parma“, ter različno obravnavanje domače in zunanje trgovine v državi članici. Ta pravila torej uvajajo količinske omejitve pri izvozu v smislu člena 29 ES (glej sodbo z dne 16. maja 2000 v zadevi Belgija proti Španiji, C‑388/95, Recueil, str. I‑3123. točka 38 in točke od 40 do 42).

59      Ugotoviti je torej treba, da je pogoj, ki določa, da je za uporabo ZOP „Prosciutto di Parma“ treba pršut, ki se trži narezan, narezati in embalirati na območju proizvodnje, ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri izvozu v smislu člena 29 ES.

 Utemeljenost pogoja, da je treba proizvod narezati in embalirati na območju proizvodnje

60      Consorzio, Salumificio, španska in italijanska vlada ter Komisija navajajo, da je Sodišče že v zgoraj navedeni sodbi Belgija proti Španiji razsodilo, da je ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri izvozu, in sicer obveznost, da je treba vino, ki ima zaščiteno označbo porekla, zato da se označba porekla lahko uporablja, ustekleničiti na območju proizvodnje, utemeljen, saj je njegov namen ohraniti ugled navedene označbe, tako da poleg pristnosti proizvoda ohranja tudi njegovo kakovost in lastnosti. Menijo, da je navedeno stališče sodne prakse mogoče uporabiti za pogoj, ki določa, da je parmski pršut treba narezati in embalirati na območju proizvodnje, saj naj bi bil navedeni pogoj utemeljen, zato ker naj bi zagotavljal pristnost in kakovost proizvoda. Francoska vlada poudarja, da navedeni pogoj pomeni zagotovilo, da proizvod dejansko izvira z geografskega območja.

61      Asda, Hygrade in vlada Združenega kraljestva trdijo, da rezanje in embaliranje ne vplivata na kakovost parmskega pršuta in ne škodita njegovi pristnosti. Na podlagi tega dejstva vlada Združenega kraljestva meni, da je v obravnavani zadevi treba dejansko slediti stališču, ki je bilo sprejeto v že navedeni sodbi Belgija proti Španiji, kar mora voditi do odločitve, ki nasprotuje odločitvi v omenjeni sodbi.

62      Najprej je treba opozoriti, da člen 29 ES – v skladu s členom 30 ES – ne izključuje prepovedi ali omejitev pri izvozu, če so, med drugim, utemeljene z varstvom industrijske in poslovne lastnine.

63      Poudariti je treba, da je v zakonodaji Skupnosti v okviru skupne kmetijske politike mogoče opaziti splošno težnjo k izboljševanju kakovosti in ugleda proizvodov, med drugim, zahvaljujoč uporabi zaščitenih označb porekla, ki uživajo posebno varstvo (glej zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točka 53). Navedena težnja je bila najprej uveljavljena na področju kakovostnih vin s sprejetjem Uredbe Sveta (EGS) št. 823/87 z dne 16. marca 1987, ki določa posebno ureditev glede kakovostnih vin, proizvedenih na določenih proizvajalnih območjih (UL L, št. 84, str. 59), ki je bila kasneje razveljavljena in jo je nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, str. 1). Omenjena težnja je prišla do izraza tudi pri drugih kmetijskih proizvodih, in sicer s sprejetjem Uredbe št. 2081/92, ki v preambuli navaja tudi, da je njen namen ustreči pričakovanjem potrošnikov glede kakovosti proizvodov in prepoznavnosti geografskega porekla ter omogočiti, da si proizvajalci v pogojih lojalne konkurence zagotovijo višji dohodek v zameno za dejanske napore za izboljšanje kakovosti.

64      Označbe porekla spadajo v okvir pravic intelektualne in poslovne lastnine. Navedeni predpisi varujejo imetnike teh pravic pred neupravičeno uporabo označb s strani tretjih oseb, ki se želijo okoristiti z ugledom, ki so si ga ustvarile navedene označbe. Njihov namen je zagotoviti, da proizvod, ki nosi označbo, dejansko prihaja z določenega geografskega območja in ima določene posebne značilnosti. Takšne označbe imajo lahko pri potrošnikih velik ugled, zato pomenijo za proizvajalce, ki izpolnjujejo pogoje za njihovo uporabo, bistveno sredstvo za pridobivanje kupcev. Ugled označbe porekla je odvisen od predstave, ki jo imajo o njej potrošniki. Navedena predstava pa je odvisna predvsem od posebnih značilnosti in v splošnem od kakovosti proizvoda. Od te je odvisen ugled proizvoda (glej zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točke od 54 do 56). Za potrošnika je vez med ugledom proizvajalcev in kakovostjo proizvodov poleg tega odvisna tudi od zagotovil, ki so dana potrošniku, da so proizvodi, ki se tržijo z označbo porekla, pristni.

65      Specifikacija ZOP „Prosciutto di Parma“ ima, s tem ko zahteva, naj se rezanje in embaliranje proizvoda opravita na območju proizvodnje, namen zagotoviti, da lahko osebe, ki so upravičene uporabljati ZOP, kontrolirajo enega izmed načinov, na katerega proizvod pride na trg. Pogoj, ki ga predpisuje, je namenjen varstvu kakovosti in pristnosti proizvoda ter s tem ugleda ZOP, za katerega so imetniki, ki so upravičeni do njene uporabe, v celoti in kolektivno odgovorni.

66      V teh okoliščinah je za takšen pogoj, kot je na primer pogoj, ki ga obravnavamo v tej zadevi, treba ugotoviti, da je v skladu s pravom Skupnosti, čeprav učinkuje omejevalno na trgovino, če je takšen pogoj nujen in sorazmeren ter lahko pripomore k ohranjanju ugleda ZOP „Prosciutto di Parma“ (glej v zvezi s tem zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točki 58 in 59).

67      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se parmski pršut uživa predvsem narezan in da so postopki priprave narezanega pršuta v celoti namenjeni temu, da se dosežejo okus, barva in tekstura, ki jih potrošniki cenijo.

68      Rezanje in embaliranje pršuta sta torej pomembna postopka, ki lahko škodita kakovosti in s tem ugledu ZOP, če sta izvedena v takšnih pogojih, da končni proizvod nima pričakovanih organoleptičnih značilnosti. Navedeni postopki lahko zato, ker je s celih stegen prašičev treba odstraniti označbo porekla, tudi ogrozijo zagotovitev pristnosti proizvoda.

69      Specifikacija ZOP „Prosciutto di Parma“ – s pravili, ki jih navaja ter z zahtevami nacionalnega prava, na katere se sklicuje – določa skupek natančno opredeljenih in strogih pravil, ki urejajo tri faze, ki pripeljejo do tega, da se da v promet embaliran narezan pršut. Prva faza obsega odstranjevanje kosti, pripravo celega kosa, njegovo hlajenje in zamrznitev zaradi rezanja. Druga faza se nanaša na postopek rezanja. Tretja faza obsega vakuumsko embaliranje narezanega pršuta ali embaliranje v zaščiteni atmosferi.

70      Pri tem industrijskem postopku je treba upoštevati tri glavna pravila.

71      Prvič, je treba, potem ko se preveri pristnost uporabljenih prašičjih stegen, med njimi opraviti izbiro. Samo tista stegna, ki ustrezajo dodatnim, zahtevnejšim pogojem, ki se nanašajo predvsem na težo, čas zorenja, stopnjo notranje vlage in neobstoj vidnih napak, je mogoče narezati in embalirati. Nadaljnja izbira se opravi v različnih fazah postopka, če se na proizvodu pokažejo napake, ki jih ni bilo mogoče odkriti pred odstranjevanjem kosti in rezanjem, kot na primer pike, ki so rezultat mikrokrvavitev, bela območja na mišici ali pretirana medmišična maščoba.

72      Drugič, gospodarski subjekti na območju proizvodnje, ki nameravajo rezati in embalirati parmski pršut, morajo za to prejeti dovoljenje inšpekcijskih organov, ki odobrijo tudi dobavitelje embalaže.

73      Tretjič, predstavniki inšpekcijskih organov morajo biti prisotni pri vseh treh fazah postopka. Ves čas nadzorujejo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz specifikacije, vključno z označevanjem proizvoda v vsaki fazi. Ko je postopek končan, potrdijo število izdelanih paketov.

74      V posameznih fazah se opravijo tehnične operacije ter natančna in stroga kontrola pristnosti, kakovosti, higiene in označevanja. V nekaterih fazah, še posebej pri hlajenju in zamrzovanju kosov pršuta, je potrebna ocena strokovnjaka.

75      V teh okoliščinah je treba priznati, da daje kontrola zunaj območja proizvodnje manj zagotovil glede kakovosti in pristnosti proizvoda v primerjavi s kontrolo, ki se opravlja na območju proizvodnje in v skladu s postopkom, navedenim v specifikaciji (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točka 67). Prvič, kontrola, ki se opravi v skladu s tem postopkom, je namreč temeljita in sistematična, opravljajo jo strokovnjaki, ki imajo specialistično znanje o značilnostih parmskega pršuta. Drugič, težko bi si bilo predstavljati, da bi lahko predstavniki upravičencev do uporabe ZOP učinkovito vzpostavili navedene kontrole v drugih državah članicah.

76      Iz navedenega izhaja, da je nevarnost za kakovost in pristnost proizvoda, ki je dan v končno potrošnjo, torej večja, če je bil proizvod narezan in embaliran zunaj območja proizvodnje, kot če je to opravljeno na območju proizvodnje (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točka 74).

77      Navedena ugotovitev ni odvisna od dejstva, ki je poudarjeno v tej zadevi, da lahko pršut, vsaj pod nekaterimi pogoji, režejo trgovci na drobno in gostilničarji zunaj območja proizvodnje. Navedeni postopek mora biti načeloma opravljen v prisotnosti potrošnika oziroma lahko potrošnik to zahteva, še posebej zato, da lahko preveri, ali je na pršutu označba porekla. Še posebej rezanje in embaliranje, ki se v prodaji na drobno opravita vnaprej, zaradi količine proizvodov, pomenita veliko večjo nevarnost za ugled ZOP, v primeru nezadostne kontrole pristnosti in kakovosti proizvoda, kot postopki, ki jih opravijo trgovci na drobno ali gostilničarji.

78      Iz navedenega izhaja, da pogoj rezanja in embaliranja na območju proizvodnje, katerega namen je varovanje ugleda parmskega pršuta s povečano kontrolo njegovih značilnosti in kakovosti, lahko štejemo za upravičen, saj gre za ukrep, ki ščiti ZOP, ki koristi vsem zadevnim gospodarskim subjektom in ima zanje odločilen pomen (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točka 75).

79      Omejitev, ki izvira iz tega, lahko torej štejemo za nujno za uresničitev zasledovanega cilja, v tem smislu, da ni na voljo alternativnih manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi lahko dosegli ta cilj.

80      ZOP „Prosciutto di Parma“ ni mogoče zaščititi na primerljiv način, tako da se gospodarskim subjektom zunaj območja proizvodnje naloži, naj potrošnike obvestijo z ustrezno oznako na embalaži, da je bilo rezanje in embaliranje opravljeno zunaj tega območja. Dejansko bi vsako poslabšanje kakovosti ali pristnosti pršuta, ki je narezan in embaliran zunaj območja proizvodnje, ki bi bilo posledica uresničitve tveganj v zvezi z rezanjem in embaliranjem, lahko škodovalo ugledu vsega pršuta, ki se trži pod ZOP „Prosciutto di Parma“, vključno s tistim, ki je narezan in embaliran na območju proizvodnje pod nadzorom skupine proizvajalcev, ki so upravičeni do uporabe ZOP (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Belgija proti Španiji, točki 76 in 77).

81      Sklepamo lahko torej, da je pogoj, ki določa, da je za uporabo ZOP „Prosciutto di Parma“ treba pršut, ki se trži narezan, narezati in embalirati na območju proizvodnje, upravičen in zato v skladu s členom 29 ES.

 Uveljavljanje pogoja, da je treba rezanje in embaliranje opraviti na območju proizvodnje, proti gospodarskim subjektom

 Stališča, predložena Sodišču

82      Consorzio in Salumificio menita, da pri nacionalnih sodiščih lahko uveljavljata pogoj, določen v specifikaciji ZOP „Prosciutto di Parma“, da je rezanje in embaliranje treba opraviti na območju proizvodnje. Trdita, da se gospodarski subjekt lahko sklicuje na nepoznavanje tega pogoja, ki izvira iz dejstva, da nima dostopa do aktov in določb, samo če se mu želi izreči sankcija. Tako kot italijanska vlada menita, da se hkrati gospodarski subjekt ne more sklicevati na nepoznavanje tega pogoja, če se – kot v postopku v glavni stvari– od njega zahteva, naj preneha tržiti parmski pršut, ki je narezan in embaliran zunaj območja proizvodnje. Prav tako navajata, da družbi Asda in Hygrade nista imeli nobenih težav pri pridobivanju in uporabi vseh pomembnih podatkov in dokumentov, še posebej specifikacije v angleškem jeziku, ki je na voljo od leta 1997.

83      Francoska vlada navaja, da se lahko na podlagi člena 249 ES vsak posameznik neposredno sklicuje na uredbo Skupnosti v okviru civilnega postopka pred nacionalnim sodiščem.

84      Komisija trdi, da dejstvo, da specifikacija ni bila objavljena, izvira iz ekonomije Uredbe št. 2081/92 in posebnega postopka registracije, ki ga uvaja. Po njenem mnenju se postavljeno predhodno vprašanje nanaša na bistvo zakonodaje in vzbuja pomisleke o celotnem postopku registracije, ki ga določa Uredba št. 2081/92. Neobjava specifikacije je zavestna odločitev zakonodajalca Skupnosti v okviru skrajšanega postopka. Ta postopek se nanaša na vse označbe, ki so že zaščitene z nacionalnimi zakonodajami. Imena, ki so bila registrirana na podlagi tega postopka, so bila že dobro znana, ne samo v javnosti, temveč tudi verjetno gospodarskim subjektom, ne glede na to, ali so uvozniki, distributerji ali trgovci na drobno. Prav tako je mogoče sklepati, da so navedeni gospodarski subjekti navedene proizvode tržili že pred registracijo ZOP. Namen zakonodajalca Skupnosti je bil izključno omogočiti imenom, ki so že zaščitena na nacionalni ravni, ugodnosti zaščite na ravni Skupnosti, potem ko je bilo preverjeno, da so v skladu z določbami ter s pogoji iz členov 2 in 4 Uredbe št. 2081/92.

85      Družbi Asda in Hygrade navajata, da se ukrepa, ki ni bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ne more uporabiti proti posamezniku, če kot v postopku v glavni stvari, nima pravno zavarovane pravice pridobiti prepisa ukrepa, v svojem ali tujem jeziku. Kljub načelu neposredne učinkovitosti uredb iz člena 249 ES lahko ukrep Skupnosti ustvarja posamezne pravice samo, če je dovolj jasen, določen in brezpogojen. Obseg in učinek določbe prava Skupnosti mora biti jasen in predvidljiv za posameznika, saj sta sicer kršeni načeli pravne varnosti in transparentnosti. Sprejete določbe morajo zadevnim posameznikom omogočati, da so seznanijo z natančnim obsegom obveznosti, ki so jim naložene. Neobjava akta preprečuje, da bi se obveznost, ki jo vsebuje, naložila posamezniku. Prav tako je zahteva prava Skupnosti, da mora biti obveznost preprosto dostopna v vseh jezikih držav članic, v katerih se bo uporabljala. Če ni uradnega prevoda, ukrep Skupnosti ne more omejevati pravic posameznikov v okviru civilnih ali kazenskih postopkov. Če bi združenje Consorzio lahko zahtevalo spoštovanje neobjavljene specifikacije pred nacionalnim sodiščem, bi to pomenilo kršitev načel pravne varnosti in transparentnosti. Iz navedenega razloga določbe v zvezi s takšno specifikacijo ne morejo učinkovati neposredno.

86      Vlada Združenega kraljestva meni, da Uredba št. 1107/96 izključno navaja, da je označba „Prosciutto di Parma“ ZOP. V navedeni ZOP ni navedeno, da gospodarski subjekt, ki je kupil parmski pršut, potem pršuta ne more rezati in embalirati za prodajo potrošnikom. Narava postopka v ničemer ne napeljuje pozornosti gospodarskega subjekta na to, da se ZOP „Prosciutto di Parma“ ne sme uporabljati za rezine, narezane zunaj območja proizvodnje iz stegna pršuta, ki zakonito nosi ZOP. Vsaka prepoved uporabe ZOP „Prosciutto di Parma“ mora biti transparentna in prosto dostopna. Načeli transparentnosti in proste dostopnosti sta spoštovani samo, če je mogoče omejitev preprosto razbrati iz uradnih objav Evropskih skupnosti.

 Odgovor Sodišča

87      Opozoriti je treba, da je na podlagi člena 249, drugi pododstavek, ES uredba splošni akt, ki je zavezujoč v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

88      Kot takšna za posameznike ne ustvarja samo pravic, temveč tudi obveznosti, ki jih lahko proti drugim posameznikom uveljavljajo pred nacionalnimi sodišči.

89      Vseeno pa načelo pravne varnosti zahteva, da pravila Skupnosti omogočajo zadevnim posameznikom, da se natančno seznanijo z obsegom naloženih obveznosti (glej sodbo z dne 1. oktobra 1998 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, C‑209/96, Recueil, str. I‑5655, točka 35).

90      Uredba št. 2081/92 navaja v dvanajsti uvodni izjavi, da morajo biti zaradi uživanja zaščite v vsaki državi članici geografske označbe in označbe porekla registrirane na ravni Skupnosti; ker naj bi vnos v register nudil informacije tistim, ki se ukvarjajo s trgovino, in tudi potrošnikom.

91      Vendar v okviru skrajšanega postopka ni predvidena objava specifikacije ali njenih delov.

92      Uredba št. 1107/96 določa samo, da je označba „Prosciutto di Parma“ registrirana kot ZOP na podlagi člena 17 Uredbe št. 2081/92.

93      Posledica registracije je, da so pogoji, ki so navedeni ali omenjeni v specifikaciji, določeni na ravni Skupnosti, še posebej to velja za pogoj, da je treba pršut rezati in embalirati na območju proizvodnje. Ta pogoj pomeni, da imajo tretji negativno obveznost, katere kršitev lahko pomeni izrek kazenske ali civilne sankcije.

94      Vse stranke, ki so sodelovale v postopku, priznavajo, da se varstvo, ki ga daje ZOP, običajno ne nanaša na postopke rezanja in embaliranja proizvoda. Prepoved opravljanja teh postopkov zunaj območja proizvodnje je tretjim prepovedana le, če je takšen pogoj izrecno predviden v specifikaciji.

95      V navedenih okoliščinah je načelo pravne varnosti zahtevalo, naj se o zadevnem pogoju z ustrezno objavo v zakonodaji Skupnosti tretje osebe obvestijo, kar je bilo mogoče storiti z objavo pogoja v Uredbi št. 1107/96.

96      Ker pa tretje osebe o tem niso bile obveščene, se v postopkih pred nacionalnimi sodišči navedenega pogoja proti njim zaradi izrekanja kazenskih sankcij ali v okviru civilnih postopkov ne sme uporabiti.

97      Ni mogoče pritrditi stališču, da objava pogojev iz specifikacije v okviru skrajšanega postopka po členu 17 Uredbe št. 2081/92 ni bila potrebna, ker so bila registrirana imena že dobro znana v javnosti in gospodarskim subjektom ter je bil namen zakonodajalca Skupnosti le omogočiti označbam, ki so že zaščitene na nacionalni ravni, ugodnosti zaščite na ravni Skupnosti.

98      Pred Uredbo št. 2081/92 so bile označbe porekla zaščitene po nacionalnih prepisih, ki so bili objavljeni in so se načeloma uporabljal samo na ozemlju države članice, ki jih je sprejela, in v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki so veljavnost njihove zaščite na podlagi skupnega dogovora razširili še na ozemlje drugih držav članic. Poleg te izjeme pa sicer ni mogoče predvidevati, da so bili v navedenih okoliščinah pogoji, vključno s podatki o natančnem obsegu zaščite – ki je določen v specifikaciji in nacionalnih predpisih tehnične narave –, napisanimi v uradnem jeziku zadevne države članice, v zvezi z označbami porekla nujno znani javnosti in gospodarskim subjektom na območju celotne Skupnosti.

99      Iz navedenih razlogov je treba ugotoviti, da pogoja, da mora biti proizvod rezan in embaliran na območju proizvodnje, ni mogoče uveljavljati proti gospodarskim subjektom, če o njem niso bili ustrezno obveščeni s primerno objavo v zakonodaji Skupnosti.

 Stroški

100    Stroški vlade Združenega kraljestva, španske, francoske in italijanske vlade ter Komisije, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE

v odgovor na vprašanje, ki ga je predložilo House of Lords, s sklepom z dne 8. februarja 2001, razsodilo:

1)      Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila, ki je bila spremenjena in dopolnjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je treba razlagati v smislu, da ne nasprotuje temu, da je uporaba zaščitene označbe porekla pogojena s tem, da morajo postopki, kot sta rezanje in embaliranje proizvoda, potekati na območju proizvodnje, če je ta pogoj določen v specifikaciji.

2)      Dejstvo, da je uporaba zaščitene označbe porekla „Prosciutto di Parma“ za pršut, ki se trži narezan, pogojena s tem, da morajo postopki rezanja in embaliranja potekati na območju proizvodnje, pomeni ukrep, ki ima enak učinek kot količinska omejitev pri izvozu v smislu člena 29 ES, vendar pa se lahko šteje za upravičen in zato v skladu s to določbo.

3)      Vendar zadevnega pogoja ni mogoče uveljavljati proti gospodarskim subjektom, če o njem niso bili ustrezno obveščeni s primerno objavo v zakonodaji Skupnosti.

Rodríguez Iglesias

Puissochet

Wathelet

Schintgen

Timmermans

Gulmann

Edward

Jann

Skouris

Macken

Colneric

von Bahr

Cunha Rodrigues

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 20. maja 2003.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina