EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.3.2024

COM(2024) 460 final

2024/0072(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju kratkoročne makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

{SWD(2024) 461 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in Egipt sta se dogovorila, da bosta poglobila odnose ter razvila strateško in celovito partnerstvo za skupno blaginjo, stabilnost in varnost, ki bo temeljilo na skupnem interesu in medsebojnem zaupanju ter gradilo na že obstoječi pozitivni agendi v odnosih med EU in Egiptom. Strateško in celovito partnerstvo bo zajemalo specifična področja sodelovanja, opisana v skupni izjavi, razdeljena na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, migracije, sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital. Sodelovanje na teh področjih bo sprostilo celoten potencial odnosov med EU in Egiptom.

Partnerstvo bo podprto s finančnim svežnjem, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, ter ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog.

Ta finančni sveženj bo zagotovljen v težkih gospodarskih razmerah, v katerih ima Egipt še vedno velike potrebe po financiranju, ki jim ne more zadostiti. V zvezi s tem so egiptovski organi 12. marca 2024 zaprosili za podporo EU v obliki makrofinančne pomoči, potem ko je bil 6. marca 2024 objavljen dogovor na delovni ravni z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o okrepljenem instrumentu za povečanje financiranja v višini 8 milijard USD.

Potem ko je med pandemijo pokazal določeno odpornost, delno po zaslugi reform v okviru zaporednih programov MDS od leta 2016, se je makrofiskalni položaj Egipta v zadnjih mesecih znatno poslabšal. V zadnjih dveh letih so se zunanji pritiski okrepili, dolg Egipta pa se je še povečal, kar odraža tudi počasnejše izvajanje reform, dogovorjenih v dogovoru na delovni ravni z MDS iz oktobra 2022. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in terorističnih napadov Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in manjšega izvoza storitev, zlasti iz naslova turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. To je še posebej problematično zaradi težkega fiskalnega položaja Egipta z naraščajočim javnim dolgom, dolgotrajnim javnofinančnim primanjkljajem in kroničnim primanjkljajem na tekočem računu. Največje bonitetne agencije so od aprila 2023 zniževale bonitetno oceno Egipta, po izbruhu vojne v Gazi pa so sčasoma bonitetno oceno države uvrstile pod naložbeni razred. Egipt se še naprej sooča z zelo velikimi izzivi, vključno z visoko inflacijo, močno vpetostjo države v gospodarstvo, neučinkovitostmi na deviznem trgu in učinki prelivanja iz konflikta v Gazi, ki so dodatno oslabili gospodarsko stabilnost Egipta ter pritiskajo na zunanji in fiskalni položaj države, hkrati pa so povečali njeno splošno ranljivost za zunanje šoke.

Glede na poslabšanje regionalne stabilnosti in pomembno vlogo Egipta v regiji, sklenitev dogovora na delovni ravni o novem programu MDS, poglobljeno oceno gospodarskih razmer v Egiptu ter strateško in celovito partnerstvo med Egiptom in EU Komisija Svetu predlaga, da se Egiptu zagotovi nova kratkoročna makrofinančna pomoč v višini do 1 milijarde EUR v okviru skupnega svežnja makrofinančne pomoči v višini do 5 milijard EUR v obliki posojil.

Egipt bi s predlagano makrofinančno pomočjo v okviru novega programa MDS v obdobju 2024–2027 pokril del svoje skupne vrzeli v zunanjem financiranju, katere vrednost je ocenjena na okrog 17,7 milijarde USD. Potrebe po financiranju so zlasti velike v drugi polovici leta 2024, pri čemer je MDS za prihodnje proračunsko leto (julij–junij) 2024/25 ocenil precejšnjo skupno vrzel v financiranju v višini 9,3 milijarde USD. Zato je nujno zagotoviti, da se prvi večji prispevek prek makrofinančne pomoči lahko zagotovi že do konca tega leta. To ne bi bilo mogoče, če bi bil sklep sprejet v skladu s členom 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) po rednem zakonodajnem postopku, ob upoštevanju omejitev, ki jih pomeni bližajoči se konec zakonodajnega obdobja Parlamenta, pa tudi časa, ki bo po tem še potreben, da se v celoti zagotovi makrofinančna pomoč, vključno z dogovorom o sklopu reform politike kot pogoju za pomoč. Zato je izjemoma upravičeno uporabiti člen 213 PDEU, ki določa, da lahko Svet sprejme sklep le za ta prvi del svežnja makrofinančne pomoči.

Pomoč bi bila izplačana v enem obroku, pri čemer bi bila njegova sprostitev tesno povezana z zadovoljivim napredkom pri izvajanju programa MDS in v zvezi s številnimi ukrepi politike, o katerih se bo Komisija dogovorila z egiptovskimi organi ter ki bodo navedeni v memorandumu o soglasju. Memorandum o soglasju bi načeloma lahko vključeval reforme za spodbujanje vloge zasebnega sektorja v reformah gospodarske, monetarne in tečajne politike, nadaljnje reforme upravljanja javnih financ in izboljšave mehanizmov socialne podpore.

Kot je podrobneje pojasnjeno v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, Komisija tudi na podlagi ocene političnih razmer, ki jo je opravila Evropska služba za zunanje delovanje, meni, da so gospodarski predpogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni, napredek v zvezi s političnimi predpogoji pa se bo stalno spremljal za zagotovitev, da se merila še naprej zadovoljivo izpolnjujejo.

•Splošno ozadje

Zaradi domačih in zunanjih dejavnikov se je upočasnila rast. Po močnem okrevanju po pandemiji, ki je v proračunskem letu 21/22 doseglo 6,7 %, se je realna rast BDP v proračunskem letu 22/23 zmanjšala na 3,8 %, v četrtletju od julija do septembra 2023 pa je na medletni ravni še dodatno padla na 2,6 %. Visoka inflacija, negotovost v zvezi z deviznim tečajem in počasno izvajanje reform so negativno vplivali na potrošnjo in naložbe. Prej močan izvoz storitev je pod pritiskom, saj konflikt v Gazi zavira turizem, hutijevski napadi v Rdečem morju pa so zmanjšali prihodke iz Sueškega prekopa. Aktivnost zasebnega sektorja brez naftne industrije, ocenjena po indeksu vodij nabave (PMI), se je januarja 2024 še naprej krčila, saj so se naročila in proizvodnja zmanjšali. Poslovna pričakovanja so se zaradi manjšega povpraševanja strank poslabšala. Do decembra 2023 se je brezposelnost rahlo znižala na 6,9 %.

Inflacija je ostala visoka, vzporedni devizni tečaj pa je bil nestanoviten in se je v večini leta 2023 in na začetku leta 2024 močno razlikoval od bolj ali manj stabilnega uradnega deviznega tečaja. Inflacija cen življenjskih potrebščin je januarja 2024 na medletni ravni znašala 29,8 %, leta 2023 pa v povprečju 33,8 %. Pomembno je, da se je rast cen hrane nekoliko umirila, vendar je bila januarja še vedno visoka in je znašala 47,9 %, pri čemer zadevna poraba predstavlja približno tretjino potrošniške košarice. Že pred trenutno krizo je približno 30 % prebivalstva živelo v revščini, zaradi česar jih je višja inflacija cen hrane še posebej prizadela. Medtem ko so se uradne rezerve januarja nekoliko povečale na 35,3 milijarde USD ali za približno 7,5 meseca uvoza, skupna neto tuja sredstva finančnega sistema pa so decembra 2023 dosegla negativno stanje v višini 27,2 milijarde USD, naj bi se oboje izboljšalo zaradi prilivov iz naložb Združenih arabskih emiratov v višini 35 milijard USD, napovedanih 23. februarja 2024, in novega režima prilagodljivega deviznega tečaja. Ker je bil uradni devizni tečaj od zadnje devalvacije februarja 2023 do marca 2024 določen na približno 31 egiptovskih funtov za ameriški dolar, je pomanjkanje tujih valut ustvarilo rastoč vzporedni trg, na katerem tečaji nihajo med 50 in 70 EGP/USD. Ko je bil 6. marca 2024 podpisan sporazum o ravni storitve z MDS, so organi uvedli ureditev prilagodljive valute, tečaj EGP pa se je stabiliziral na približno 50 EGP/USD. Egiptovska centralna banka je prehod na prilagodljivi devizni tečaj dopolnila z znatnim zvišanjem obrestne mere za 600 bazičnih točk, da bi omejila inflacijo.

Razmere na področju javnih financ so še vedno zelo problematične. Javnofinančni primanjkljaj se je povečal zaradi hitro naraščajočih plačil obresti, javni dolg pa ostaja visok. Skupni proračunski primanjkljaj je v proračunskem letu 22/23 ostal na splošno stabilen in je znašal približno 6 % BDP. Vendar se je v prvi polovici proračunskega leta 23/24 (julij-december 2023) primanjkljaj na medletni ravni nominalno povečal za 75,3 %, saj so odhodki rasli hitreje kot prihodki, zlasti zaradi podvojitve plačil obresti, ki zdaj znašajo kar 97,8 % skupnih proračunskih prihodkov v istem obdobju. MDS za proračunsko leto 23/24 kot celoto predvideva plačila obresti v višini 87,2 % skupnih proračunskih prihodkov. Skupni proračunski primanjkljaj v proračunskem letu 23/24 znaša 6,3 % BDP. Javni dolg je na koncu proračunskega leta 22/23 znašal 95,9 % BDP, kar je več kot prejšnje proračunsko leto (88,5 %) in največ od leta 2017, po napovedih pa naj bi se v tem proračunskem letu povečal na 96,4 %.

Tekoči račun se je izboljšal, vendar je izpostavljen znatnim tveganjem zaradi regionalnih kriz. Hkrati bo naložbeni sporazum z Združenimi arabskimi emirati verjetno povečal uvoz. Po 3,5-% primanjkljaju v proračunskem letu 21/22 se je primanjkljaj na tekočem računu v zadnjem proračunskem letu zmanjšal na 1,2 %, v obdobju od julija do septembra 2023 pa se je na medletni ravni nominalno izboljšal še za 12 %. Medtem ko so turizem in prihodki od Sueškega prekopa zagotovili močno podporo, se je izvoz blaga zmanjšal. Nakazila zdomcev so se močno zmanjšala, saj so se Egipčani v tujini izogibali precenjenemu uradnemu deviznemu tečaju. Močno zmanjšanje uvoza je prispevalo k temu, da je skupni primanjkljaj ostal omejen. Visokofrekvenčni podatki kažejo, da so konflikt v Gazi in napadi na Rdečem morju močno prizadeli običajno velika vira prihodkov od turizma in Sueškega prekopa, s tem povezana negativna tveganja pa ostajajo precejšnja. Poenotenje prej razdrobljenega sistema deviznega tečaja bo verjetno pripomoglo k privabljanju nakazil zdomcev nazaj v uradne kanale. Hkrati bo izvajanje naložbenega sporazuma z Združenimi arabskimi emirati v praksi v začetku leta 2025 verjetno povečalo uvoz.

V proračunskem letu 22/23 je Egipt skoraj dosegel svoj cilj 10 milijard USD neposrednih tujih naložb, kar je 12,3 % več kot v proračunskem letu 21/22. To je vključevalo prodajo javnega premoženja v okviru nove politike državnega lastništva. Naložbeni sporazum z Združenimi arabskimi emirati bo dodatno spodbudil neposredne tuje naložbe, čeprav še vedno ni jasno, ali bodo naložbe emiratskega državnega sklada, ki jih upravlja vlada, spodbudile tudi tržno podprte naložbe od drugod. Tokovi portfeljskih naložb, ki so bili prej pomemben, čeprav nestabilen vir trde valute, se po ogromnem odlivu, ki se je začel po začetku ruske vojne proti Ukrajini, še niso vrnili v Egipt, kar kaže, da je to ključna ranljivost Egipta. Trenutni zaostanki pri domačih reformah, vključno z močno zapoznelim poenotenjem deviznih tečajev, in v zadnjem obdobju negotovost zaradi vojne v Gazi verjetno še dodatno odvračajo pritok kapitala v državo. Agencija Moody’s je sredi januarja 2024 znižala obete glede bonitetne ocene Egipta s stabilnih na negativne, pri čemer se je sklicevala na tveganja, ki izhajajo iz rastočih stroškov obresti, ponovnega uravnoteženja deviznega tečaja in vse večjih zunanjih pritiskov. Na začetku oktobra 2023 so agencije Moody’s, S&P in Fitch vse znižale bonitetno oceno egiptovskega državnega dolga pod naložbeni razred zaradi rekordne inflacije, kroničnega pomanjkanja tujih valut in naraščajočega javnega dolga.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ni relevantno

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 213 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Potrebe Egipta po financiranju so zlasti velike v drugi polovici leta 2024 zaradi precejšnje skupne vrzeli v financiranju, ki je za prihodnje proračunsko leto 2024/25 ocenjena na 9,3 milijarde USD, zaradi česar je nujno, da se makrofinančna pomoč lahko izplača pred koncem leta. To bi bilo nemogoče, če bi sklep sprejela Parlament in Svet v skladu s členom 212 PDEU po rednem zakonodajnem postopku, ob upoštevanju omejitev, ki jih pomeni bližajoči se konec zakonodajnega obdobja Parlamenta, pa tudi časa, ki bo po tem še potreben, da se v celoti zagotovi makrofinančna pomoč, vključno z dogovorom o sklopu reform politike kot pogoju za pomoč. Zato je upravičeno uporabiti člen 213 PDEU, ki omogoča sprejetje sklepa Sveta brez poseganja v prihodnje ukrepe makrofinančne pomoči.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Egiptu ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči čim večja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti; omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti, in ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

Kot je navedeno zgoraj, bi bil ukrep makrofinančne pomoči v tem sklepu prvi del svežnja makrofinančne pomoči v skupni višini do 5 milijard EUR, razdeljen na trenutni ukrep makrofinančne pomoči v višini do 1 milijarde EUR in drugi redni ukrep makrofinančne pomoči v višini do 4 milijarde EUR 1 . Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS v okviru instrumenta za povečanje financiranja, znesek obeh predlaganih novih ukrepov makrofinančne pomoči ustreza 56,7 % ocenjene preostale vrzeli v financiranju v obdobju, ki zajema proračunska leta 24/25 do 26/27. To je v skladu z običajno porazdelitvijo obremenitve za ukrepe makrofinančne pomoči (za države s pridružitvenim sporazumom bi bila zgornja meja 60 % v skladu s sklepi Sveta z dne 8. oktobra 2002), pri čemer se upošteva pomoč, ki so jo Egiptu obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji.

•Izbira instrumenta

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za spodbujanje širokih strukturnih reform. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Egiptu na podlagi drugih, ožje usmerjenih instrumentov EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Egipta. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z MDS in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila obsežne programe za financiranje, pripravljata pa tudi nove. Komisija se je 12. marca 2024 posvetovala z Ekonomsko-finančnim odborom na ravni namestnikov, ki je odobril osnutek predloga. Prav tako je bila Komisija redno v stiku z egiptovskimi organi.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Službe Komisije bodo v skladu z zahtevami Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 2 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) pravočasno za izvajanje pomoči izvedle tudi operativno oceno finančnih in upravnih tokov Egipta, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči v okviru programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva.

•Ocena učinka

Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Za ta predlog za makrofinančno pomoč zato ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje (SWD(2015) 111 final), saj je v razmerah, ki zahtevajo hiter odziv, z vidika politike nujno hitro ukrepanje.

Na splošno predlogi Komisije za makrofinančno pomoč temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v sosedstvu EU. Trenutna makrofinančna pomoč in z njo povezani program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala zmanjšati vrzel Egipta v kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala ukrepe politike, namenjene krepitvi srednjeročne plačilne bilance in vzdržnosti javnih financ, in krepila trajnostno rast ter tako dopolnjevala okrepljeni program, ki ga bo sprejel izvršni odbor MDS. Ti pogoji politike bi morali obravnavati nekatere temeljne slabosti, ki so se v preteklih letih pokazale v egiptovskem gospodarstvu in sistemu gospodarskega upravljanja. Možna področja ukrepov za reformo politik bi načeloma lahko vključevala reforme za krepitev vloge zasebnega sektorja, reforme monetarne politike in deviznih tečajev, nadaljnje reforme upravljanja javnih financ in izboljšanje mehanizma socialne podpore, kar bi bilo podlaga za drugi del svežnja makrofinančne pomoči in bi dopolnilo druga prizadevanja, podprta v okviru celovitega in strateškega partnerstva.

•Temeljne pravice

Izzivi na področju človekovih pravic v Egiptu so še vedno veliki, zlasti v zvezi z varstvom temeljnih svoboščin, upravljanjem in pravno državo. Vendar je v zadnjih nekaj letih politično vodstvo v Egiptu sprejelo več ukrepov, s katerimi je namenilo večji poudarek spoštovanju človekovih pravic; odpravilo je izredne razmere (razen območij na Sinaju), začelo izvajati prvo nacionalno strategijo za človekove pravice, obnovilo predsedniški odbor za amnestijo, izpustilo več kot 1 000 političnih zapornikov in začelo nacionalni dialog. Poleg tega je Egipt okrepil sodelovanje z EU na področju človekovih pravic, kar je leta 2022 posebnemu predstavniku EU za človekove pravice prvič omogočilo obisk v Kairu. Egipt je nedavno začel sodelovati tudi v mednarodnih forumih in sodeluje z Uradom visokega komisarja ZN za človekove pravice pri projektu, ki ga financira EU in katerega cilj je vzpostaviti partnerstvo med EU in ZN ter združiti sinergije za krepitev kulture človekovih pravic v Egiptu. Egipt je v nacionalni strategiji za človekove pravice nadalje izjavil, da namerava reformirati zakon o priporu pred sojenjem, izboljšati razmere v zaporih, omejiti število kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo, in okrepiti kulturo človekovih pravic v vseh vladnih institucijah. Potrebno je učinkovito izvajanje, saj je bil do zdaj dosežen napredek na institucionalni ravni.

Glede na navedeno je mogoče oceniti, da je Egipt sprejel nekatere ustrezne ukrepe za izpolnitev meril. Hkrati je treba nadaljevati z učinkovitim napredkom pri izvajanju, zlasti v okviru egiptovske nacionalne strategije za človekove pravice. Napredek se bo ves čas izvajanja makrofinančne pomoči spremljal za zagotovitev, da skladnost z merili napreduje v zadovoljivo smer.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot prvi del svežnja makrofinančne pomoči v skupni višini do 5 milijard EUR v obliki posojil naj bi se predlagani ukrep makrofinančne pomoči za Egipt v višini do 1 milijarde EUR izplačal v enem obroku, ki naj bi se sprostil v drugi polovici leta 2024. Rezervacije v višini 9 % bodo zagotovljene v okviru jamstva za zunanje delovanje in bodo načrtovane v okviru instrumenta NDICI-GE v skupnem znesku 90 milijonov EUR (proračunska vrstica 14 02 01 70 „NDICI – Globalna Evropa – oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije“).

Posojila se bodo odobrila v obliki amortizacijskih posojil z obdobjem odloga in poznejšimi odplačili kapitala v enakih tranšah v daljšem obdobju. Taka posojilna struktura bo koristna tako za državo upravičenko, saj olajšuje odplačevanje, kot tudi za proračun, saj se bodo pogojne obveznosti razporedile prek daljšega časovnega obdobja.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Evropska unija bo dala Egiptu na voljo makrofinančno pomoč v skupni višini do 1 milijarde EUR, ki bo zagotovljena v obliki srednje- do dolgoročnih posojil in bo prispevala h kritju preostalih potreb Egipta po financiranju v letu 2024. Pomoč naj bi bila izplačana v enem obroku, če bodo ukrepi politike pravočasno izvedeni in bodo drugi ustrezni predpogoji ostali izpolnjeni.

Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Komisija in egiptovske oblasti se bodo dogovorile o memorandumu o soglasju, v katerem bodo določeni ukrepi za strukturne reforme, povezani s predlagano makrofinančno pomočjo, ter tudi urniki in zaporedje ukrepov. Poleg tega bi bila izplačila, kot običajno velja za makrofinančno pomoč, med drugim pogojena z zadovoljivimi pregledi v okviru programa MDS. Komisija bo v tesnem sodelovanju z egiptovskimi organi spremljala napredek glede zgoraj navedenih ukrepov politike in predpogojev.

2024/0072 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o zagotavljanju kratkoročne makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Egipt se sooča s povečanim pritiskom na zunanje financiranje ob hkratnem zaostrovanju napetosti v regiji. V teh razmerah je izjemno pomembno zagotoviti hitro in pravočasno finančno pomoč glede na posebej pereče potrebe Egipta po financiranju v drugi polovici leta 2024. Da bi se finančna pomoč Egiptu omogočila še v letu 2024, je primerna izredna uporaba nujnega postopka iz člena 213 PDEU, tudi zato, da se egiptovskim organom omogoči dovolj časa za izvedbo spremljevalnih reformnih ukrepov, ki jih bo morala Evropska komisija oceniti pred izvršitvijo izplačila.

(2)Odnosi med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt (v nadaljnjem besedilu: Egipt) se razvijajo v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom, ki velja od leta 2004. EU in Egipt sta na deveti seji Pridružitvenega sveta EU–Egipt 19. junija 2022 sprejela najnovejše prednostne naloge partnerstva EU–Egipt (2021–2027). Prednostne naloge partnerstva znova potrjujejo obojestranski cilj reševanja skupnih izzivov, s katerimi se soočata EU in Egipt, spodbujanja skupnih interesov ter zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in trajnostnega razvoja na obeh straneh Sredozemlja. Skupna zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic je še naprej temelj prednostnih nalog partnerstva, kar se odraža tudi v večletnem okvirnem programu EU–Egipt za obdobje 2021–2027.

(3)Prednostne naloge partnerstva odražajo skupno zavezo EU in Egipta, da okrepita sodelovanje v podporo egiptovski „Strategiji trajnostnega razvoja – Vizija 2030“ in odločenost EU, da izkoristi nov zagon za ukrepanje za okrepitev partnerstva z južnim sosedstvom. EU je v sklepih Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 3 kot strateško prednostno nalogo navedla demokratično, stabilnejše, bolj zeleno južno sosedstvo, kjer bo tudi več blaginje. Agenda EU za Sredozemlje ter njen gospodarski in naložbeni načrt za južne sosede iz skupnega sporočila EU o južnem sosedstvu z dne 9. februarja 2021 predstavljata cilje EU za doseganje dolgoročnega, trajnostnega socialno-ekonomskega okrevanja in odpornosti ter za pospešitev dvojnega zelenega in digitalnega prehoda v regiji.

(4)V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu razvoju in stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila. Izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu bo tudi pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.

(5)Pomoč Egiptu se financira predvsem iz novega Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI-GE). Okvirna dodeljena sredstva Unije za Egipt iz instrumenta NDICI-GE za prvo obdobje (2021–2024) večletnega okvirnega programa znašajo 240 milijonov EUR. To dopolnjuje trenutni portfelj za sodelovanje v vrednosti 1,3 milijarde EUR ter druge proračunske podporne in nujne ukrepe v odziv na pandemijo in rusko vojno proti Ukrajini v višini 307 milijonov EUR. Prednostne naloge partnerstva za obdobje 2021–2027 so določene v večletnem okvirnem programu EU–Egipt, ki je bil pripravljen v tesnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki in zajema tri široka področja: (i) trajnostno sodobno gospodarstvo in socialni razvoj; (ii) partnersko sodelovanje na področju zunanje politike in (iii) krepitev stabilnosti. Instrument NDICI-GE nadomešča evropski instrument sosedstva, v okviru katerega je dvostranska pomoč EU Egiptu za obdobje 2014–2020 znašala 756 milijonov EUR.

(6)EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost. Terorizem, organizirani kriminal in konflikti so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom.

(7)Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi geopolitičnih izzivov, kot so posledice terorističnih napadov Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 in konflikt v Sudanu, ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila skleniti strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.

(8)Cilj strateškega in celovitega partnerstva z Egiptom je okrepiti politične odnose med EU in Egiptom na raven strateškega partnerstva in Egiptu omogočiti, da izpolni svojo ključno vlogo zagotavljanja stabilnosti v regiji. Cilj partnerstva je prispevati k podpiranju makroekonomske odpornosti Egipta in omogočiti izvajanje ambicioznih socialno-ekonomskih reform na način, ki dopolnjuje in krepi proces reform, predviden v programu MDS za Egipt. Kot je navedeno v skupni izjavi, bo partnerstvo obravnavalo širok nabor ukrepov politike, razdeljenih na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, migracije, sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital.

(9)Partnerstvo bo podprto s finančnim svežnjem v višini 7,4 milijarde EUR, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, in ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog. Del svežnja podpore je sveženj makrofinančne pomoči EU v višini do 5 milijard EUR v obliki posojil, ki ga sestavljata dva ukrepa makrofinančne pomoči (kratkoročni ukrep v višini do 1 milijarde EUR in srednjeročnejši ukrep v višini do 4 milijard EUR), in finančnih instrumentov, kot so jamstva in instrumenti mešanega financiranja, namenjenih mobilizaciji javnih in zasebnih naložb s ciljem ustvarjanja znatnih novih naložb. To bodo dopolnjevali programi za podporo posebnim prednostnim nalogam v okviru strateškega in celovitega partnerstva s posameznimi projekti in tehnično pomočjo, ki se bodo izvajali v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 4 .

(10)Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in terorističnih napadov Hamasa na Izrael je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv.

(11)Egipt si je med sodelovanjem z MDS v obdobju 2016–2021 močno prizadeval za reforme. Reforme so vključevale znatno devalvacijo valute, ki so jih spremljale reforme monetarne politike, osredotočene na ciljni razpon inflacije. Reformo subvencij za gorivo je spremljala znatna okrepitev ciljno usmerjenega sistema socialnih transferjev. Upravljanje javnih financ je bilo okrepljeno z razvojem srednjeročnih strategij upravljanja prihodkov in dolga. Nacionalni organi so začeli tudi izboljševati upravljanje podjetij v državni lasti.

(12)Po sprejetju naknadnega programa MDS decembra 2022 je bil napredek pri reformah manj opazen, čeprav je Egipt izvedel ukrepe za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za javna in zasebna podjetja z zakonom za odpravo davčnih privilegijev za podjetja v državni lasti, sicer z izjemami na podlagi nacionalne varnosti, in s sprejetjem politike državnega lastništva, katere cilj je zmanjšati prisotnost države v gospodarstvu, ki je še vedno velika in izkrivlja konkurenco kljub nedavnemu omejenemu napredku, ter pojasniti razloge za nadaljnjo udeležbo države v nekaterih strateških sektorjih. Vendar Egipt v letu 2023 ni izpolnil svoje zaveze glede trajno prilagodljive valute, kar je privedlo do pretežno stabilnega uradnega deviznega tečaja in obsežnega vzporednega trga za valuto z znatno nižjim in zelo nestanovitnim menjalnim tečajem. Ta razdrobljenost je močno vplivala na tuje naložbe in domačo poslovno dejavnost.

(13)Egipt je v začetku leta 2024 obnovil sodelovanje z MDS in 6. marca 2024 dosegel dogovor na delovni ravni o prenovljenem programu instrumenta za povečanje financiranja, ki se je povečal na 8 milijard USD. Novi program naj bi bil sprejet s sklepom izvršnega odbora MDS marca 2024, njegov cilj pa je obravnavati (1) verodostojno prilagodljivost deviznega tečaja, (2) vzdržno zaostrovanje monetarne politike, (3) fiskalno konsolidacijo za ohranitev vzdržnosti dolga, (4) novi okvir za omejitev porabe za infrastrukturo, (5) zagotavljanje ustreznih ravni socialne porabe za zaščito ranljivih skupin ter (6) izvajanje politike državnega lastništva in reform za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Egipt je skupaj s podpisom dogovora na delovni ravni uvedel tudi prilagodljiv menjalni tečaj in zvišal ključno obrestno mero centralne banke za znatnih 600 bazičnih točk v skladu s prednostnimi nalogami programa MDS.

(14)Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in obetov, na katere vplivajo znatna negativna tveganja v zvezi s trenutnimi zunanjimi šoki, je Egipt 12. marca 2024 Unijo zaprosil za dodatno makrofinančno pomoč.

(15)Trenutna kriza v Egiptu in regiji je zaostrila potrebe države po financiranju, pri čemer naj bi v prihodnjem proračunskem letu (julij–junij) 2024/25, zlasti v drugi polovici leta 2024, prišlo do znatne skupne vrzeli v financiranju. Zato je nujno zagotoviti, da se prvi večji prispevek prek makrofinančne pomoči lahko zagotovi že do konca leta 2024. To ne bi bilo mogoče, če bi bil sklep sprejet v skladu s členom 212 PDEU po rednem zakonodajnem postopku, ob upoštevanju omejitev, ki jih pomeni bližajoči se konec zakonodajnega obdobja Parlamenta, pa tudi časa, ki bo po tem še potreben, da se v celoti zagotovi makrofinančna pomoč, vključno z dogovorom o sklopu reform politike kot pogoju za pomoč. Zato je izjemoma upravičeno uporabiti člen 213 PDEU, ki določa, da lahko Svet sprejme sklep le za ta prvi del svežnja makrofinančne pomoči. Člen 213 PDEU se bo še naprej uporabljal izjemoma, zato njegova uporaba ne predstavlja precedensa za morebitne prihodnje predloge za makrofinančno pomoč, ki bodo načeloma še naprej temeljili na členu 212 PDEU.

(16)Ker je Egipt država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se moral šteti za upravičenega do makrofinančne pomoči Unije.

(17)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene izboljšanju plačilnobilančnega položaja.

(18)Ker je v plačilni bilanci Egipta še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Egiptu v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Egipta za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Paket makrofinančne pomoči Unije, vključno z makrofinančno pomočjo v višini do 1 milijarde EUR na podlagi tega predloga, bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Egipta.

(19)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Egipta, s čimer bi se podprl njegov gospodarski in družbeni razvoj.

(20)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Egipta po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije je del skupnih mednarodnih prizadevanj, ki učinkovito dopolnjuje programe in sredstva, zagotovljene s strani MDS in Svetovne banke. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Egiptu, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(21)Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(22)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Egipta. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati med seboj z namenom usklajevanja in zagotavljanja doslednosti zunanje politike Unije.

(23)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Egipta vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njegovo zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(24)Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.

(25)Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi moral Egipt sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, sklenjen med Komisijo in egiptovskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 5 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 6 , Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč na voljo, in po njem.

(26)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(27)Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč v obliki posojil, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.

(28)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(29)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .

(30)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Unija da Egiptu na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njegovi gospodarski stabilizaciji in obsežnemu programu reform. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Egipta, kot so opredeljene v programu MDS.

2.Za financiranje makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Egiptu.

3.Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Egiptom, ter v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenemu sporazumu med EU in Egiptom.

Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o vseh dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.    Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1) in za obdobje devetih mesecev.

5.Če se finančne potrebe Egipta v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči ali jo začasno ali trajno ukine.

Člen 2

1.    Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 8 .

Člen 3

1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.

2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi (v nadaljnjem besedilu: sporazum o posojilu).

4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Egipta v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Za namen navedenega preverjanja Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.Ob upoštevanju zahtev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v enem obroku v obliki posojila. Komisija določi časovni okvir za izplačilo obroka. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije, ki se zagotovijo v obliki posojil, se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta.

3.Komisija se odloči za izplačilo obroka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)predpogoj iz člena 2(1);

(b)trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju strateškega programa, ki vsebuje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS;

(c)zadovoljivo izvajanje pogojev glede gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

4.Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.

5.Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki Egipta. Ob upoštevanju določb, ki se dogovorijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, lahko centralna banka Egipta sredstva Unije prenese egiptovskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

2.Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 220 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Posojila se odobrijo pod pogoji, ki Egiptu omogočajo, da posojilo odplača v daljšem obdobju. Posojila trajajo največ 35 let.  

3.Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o vseh dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 2.

Člen 6

1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Egipta, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:

(a) preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b) oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(c) navede povezavo med ukrepi za reformo gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Egipta ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–OKVIR PREDLOGA/POBUDE

–1.1.    Naslov predloga/pobude

–1.2.    Zadevna področja 

–1.3.    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

X Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 10  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

–1.4.    Cilji

–1.4.1.    Splošni cilji

–1.4.2.    Specifični cilji

–1.4.3.    Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

–1.4.4.    Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

(a)    Effectiveness and timeliness: indicators should allow to monitor performance by providing information on progress on a regular basis and on achievements along the programming period.

(b)    Efficiency: processes should be optimized for collection and processing of data, avoiding unnecessary or duplicative requests for information

(c)    Relevance of the indicators and the need to limit the associated administrative burden.

(d)    Clarity: indicators should be delivered in a clear and understandable form, with supporting metadata and in a form that facilitates proper interpretation and meaningful communication.

–1.5.    Utemeljitev predloga/pobude 

–1.5.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

–1.5.2.    Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

–1.5.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

–1.5.4.    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

–1.5.5.    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–1.6.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

·X od leta 2024 do leta 2025,

·    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

–1.7.    Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 11  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

·X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

·    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

· tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

· mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

· EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

· organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

· subjektom javnega prava,

· subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

· subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

· organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–2.    UKREPI UPRAVLJANJA 

–2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

–2.2.    Upravljavski in kontrolni sistemi 

–2.2.1.    Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

–2.2.2.    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

–2.2.3.    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

–2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

–3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

–3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice – ni relevantno

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

–3.2.    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

–3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

–3.2.2    Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

–3.2.3.    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

–3.2.3.1.    Ocenjene potrebe po človeških virih

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

–3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

–3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

–3.3.    Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

·    za lastna sredstva,

·    za druge prihodke.

·navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.    STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.    UPRAVNI STROŠKI SKUPAJ

4.    METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

4.1.    Človeški viri

4.2.    Drugi upravni odhodki

1.    Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.    Stroški drugih upravnih odhodkov

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.    Upravni stroški skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

4.    Metode izračuna za oceno stroškov

4.1.    Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

4.2.    Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).

(1)    Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Arabski republiki Egipt (COM(2024) 461).

(2)    UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(3)    Zasedanje Evropskega sveta, Bruselj, 10. in 11. december 2022, EUCO 22/10, https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/12/11/european-council-conclusions-10-11-december-2020/.

(4)    Ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(5)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(6)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(7)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(9)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(11)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(12)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(13)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(14)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(15)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(16)

   Podprto naj bi bilo z NDICI – Južno sosedstvo, proračunska postavka 14 02 01 10.

(17)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(18)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(19)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(20)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(21)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(22)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(23)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(25)    Izberite ustrezno proračunsko vrstico ali po potrebi določite drugo; v primeru več proračunskih vrstic bi bilo treba osebje razvrstiti po vsaki posamezni zadevni proračunski vrstici.

(26)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(27)    Izberite ustrezno proračunsko vrstico ali po potrebi določite drugo; v primeru več proračunskih vrstic bi bilo treba osebje razvrstiti po vsaki posamezni zadevni proračunski vrstici.

(28)    Navedite vrsto odbora in skupino, v katero spada.

(29)    Mnenje GD DIGIT – Potrebna je skupina za naložbe v informacijsko tehnologijo (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(30)    Mnenje GD DIGIT – Potrebna je skupina za naložbe v informacijsko tehnologijo (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(31)    Ta postavka vključuje lokalne upravne sisteme in prispevke k sofinanciranju korporativnih informacijskih sistemov (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020).