EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.1.2024

COM(2024) 23 final

2024/0017(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pregledu tujih naložb v Uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta

{SWD(2024) 23 final} - {SWD(2024) 24 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je bila sprejeta leta 2019 in je začela veljati 11. oktobra 2020. Predstavljala je odziv na vse večjo zaskrbljenost glede nekaterih tujih vlagateljev, ki želijo pridobiti nadzor nad podjetji EU, ki zagotavljajo kritične tehnologije, infrastrukturo ali vire ali imajo občutljive informacije in katerih dejavnosti so ključne za varnost ali javni red na ravni EU. Namen Uredbe je bil pomagati pri odkrivanju in obravnavanju tveganj za varnost ali javni red, ki so povezana z neposrednimi tujimi naložbami in vplivajo na vsaj dve državi članici ali EU kot celoto, saj visoka stopnja povezanosti notranjega trga pomeni, da lahko neposredna tuja naložba v podjetju EU povzroči tveganje zunaj meja države članice, ki gosti to naložbo. Za dosego tega cilja Uredba državam članicam omogoča, da zaradi varnosti ali javnega reda pregledujejo neposredne tuje naložbe na svojem ozemlju ter si izmenjujejo informacije s Komisijo in drugimi državami članicami, ter jih pooblašča, da sprejemajo ukrepe za obravnavanje posebnih tveganj. Poleg tega je bil z Uredbo vzpostavljen mehanizem sodelovanja med Evropsko komisijo in organi držav članic za pregled posameznih neposrednih tujih naložb. Ta mehanizem je omogočil izmenjavo informacij, s čimer so lahko Komisija in države članice izpostavile morebitna tveganja za varnost ali javni red, ki izhajajo iz neposrednih tujih naložb, za druge države članice ali ključne programe na ravni EU. To je okrepilo oceno neposrednih tujih naložb s strani ustreznih organov držav članic in olajšalo končno odločitev države članice „gostiteljice“ o tem, ali bo transakcijo odobrila ali ne in, če je transakcija odobrena, ali so potrebni določeni pogoji.

Od sprejetja Uredbe je postalo vprašanje varnosti in javnega reda še pomembnejše. Pandemija COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini in druge geopolitične napetosti so pokazale, da je treba odkriti tveganja za nekatere naložbe in bolje zaščititi kritična sredstva EU pred nekaterimi naložbami. To je prispevalo tudi k znatnemu povečanju števila držav članic, ki so sprejele nacionalni mehanizem pregleda, in števila sektorjev, ki se pregledujejo, v nekaterih državah članicah 1 . Vendar je znaten delež neposrednih tujih naložb v EU še vedno v državah članicah, ki nimajo mehanizma pregleda 2 , kar povzroča ranljivosti, potencialno kritične neposredne tuje naložbe pa ostajajo neodkrite.

Sodelovanje med vsemi nacionalnimi organi in Komisijo je kljub temu imelo pomembno vlogo pri ozaveščanju ter odkrivanju in obravnavanju tveganih neposrednih tujih naložb, ki bi sicer ostale neopažene 3 . Vendar je bilo upravljanje večjurisdikcijskih priglasitev (tj. transakcij, ki vključujejo isto podjetje v več državah članicah), zahtevno in je izpostavilo težave z učinkovitostjo (zlasti za tuje vlagatelje, ciljna podjetja v EU in organe za pregled).

V skladu s členom 15(1) Uredbe mora Komisija do 12. oktobra 2023 (tj. najpozneje tri leta po celoviti uvedbi Uredbe) oceniti delovanje in učinkovitost Uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo.

1.2.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Cilj predloga je zaščititi varnost in javni red EU v okviru tujih naložb. To je v skladu s splošnimi cilji politike EU iz člena 3(5) Pogodbe o Evropski uniji, zlasti glede podpiranja vrednot in interesov EU v odnosih s preostalim svetom ter prispevanja k zaščiti njenih državljanov, miru, varnosti ter prosti in pravični trgovini.

Predlog je v celoti v skladu s sporočilom o gospodarski varnosti iz leta 2023 4 , v katerem je bil pregled neposrednih tujih naložb izpostavljen kot eno od orodij, ki jih EU uporablja za zaščito pred pogostimi tveganji, ki vplivajo na njeno gospodarsko varnost. Komisija je v navedenem skupnem sporočilu ponovno pozvala države članice, ki še niso uvedle nacionalnih mehanizmov pregleda neposrednih tujih naložb, naj to nemudoma storijo. Poleg tega je napovedala zakonodajni predlog za revizijo uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb.

Predlagana uredba vzpostavlja ustrezno ravnovesje med ciljem glede obravnavanja upravičenih pomislekov, izraženih v zvezi z nekaterimi tujimi naložbami, na eni strani ter potrebo po ohranitvi odprtega in ugodnega režima za take naložbe v EU na drugi strani ter je v celoti skladna s pravom EU in mednarodnimi zavezami.

1.3.Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagana uredba dopolnjuje druge politike in pobude EU, je skladna z njimi in ne vpliva nanje. Za nekatere transakcije se lahko uporabljajo drugi postopki odobritve na ravni EU ali nacionalni ravni, vendar med predlogom in temi instrumenti, katerih namen je drugačen od namena predloga, ni nedoslednosti. Namesto tega obstaja določena stopnja dopolnjevanja med predlagano uredbo in instrumenti EU, ki se uporabljajo za sektorje ali ukrepe, pomembne za varnost ali javni red.

Predlagana uredba se uporablja za naložbe, ki vzpostavljajo ali ohranjajo trajno gospodarsko povezavo med tujim vlagateljem in ciljnim podjetjem v EU. To na primer vključuje pridobitev večinskega ali polnega deleža, pridobitev delnic, s katerimi se tujemu vlagatelju podelijo pravice, da nadzoruje ali vpliva na dejavnosti ciljnega podjetja v EU, in postavitev objektov v EU („greenfield“ naložbe). Zato take naložbe, kadar zadevajo pretok v EU, večinoma spadajo na področje svobode ustanavljanja. Določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja, so zajete v členih 49–55 PDEU. Te določajo splošno načelo, da so omejitve svobode ustanavljanja prepovedane, razen če so utemeljene iz posebnih razlogov, in sicer zaradi javnega reda, javne varnosti ali zdravja, kot je opisano v členu 52(1) PDEU. Države članice se lahko za omejitev naložb sklicujejo na javni red in javno varnost le, če obstaja resnična in dovolj resna grožnja temeljnemu interesu družbe in če manj omejevalni ukrepi ne zadostujejo za obravnavanje take grožnje. Sodišče je pojasnilo, da pojem javne varnosti zajema tako notranjo kot tudi zunanjo varnost države.

Vendar se te določbe uporabljajo le za fizične in pravne osebe držav članic EU in zato niso relevantne za neposredne tuje naložbe tretje države v EU. Zato pravila za pregled neposrednih tujih naložb tretje države v EU, kot je opisano v predlagani uredbi, ne vplivajo na določbe o svobodi ustanavljanja.

Predlagana uredba tudi razširja področje uporabe sedanje uredbe na nekatere naložbe v EU, ki vključujejo naložbe, ki so pod nadzorom vlagateljev iz tretjih držav. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je ta razširitev pomembna za vključitev določene skupine takih naložb v področje uporabe Uredbe, kadar vzpostavljajo ali ohranjajo trajno gospodarsko povezavo med vlagateljem iz tretje države in ciljnim podjetjem v EU. Te naložbe izvaja subjekt iz EU, vendar je pod nadzorom vlagatelja iz tretje države, ki ohrani pristojnost odločanja o naložbi. Zato je primerno zagotoviti, da je obravnava teh transakcij, zlasti elementov, ki lahko vplivajo na odločitev o pregledu transakcije ali sprejetju nadaljnjih ukrepov za ublažitev učinka na varnost ali javni red, v čim večji možni meri v skladu z obravnavo neposrednih tujih naložb, da se naložbe, ki predstavljajo primerljiva tveganja za EU, za namene predlagane uredbe ne bi obravnavale različno.

V zvezi s tem bi bilo treba pri oceni verjetnega tveganja za varnost in javni red ohraniti zadostno prožnost, da bi se lahko upoštevala posebne narava in struktura naložb v EU, ki jih izvajajo hčerinska podjetja tujih vlagateljev v EU. Obstoj jasne povezave s tujim vlagateljem in druga posebna merila iz Uredbe v zvezi z obsegom zajetih transakcij (vključno s posebnim seznamom področij, na katerih se naložba izvaja, posebno pozornostjo, namenjeno javni prisotnosti v lastniški strukturi tujega vlagatelja, ter dejstvom, da se lahko tuji vlagatelj pregleda, ker zanj veljajo sankcije EU) poudarjajo posebne značilnosti naložbe, ki lahko privedejo do posebnih pomislekov glede varnosti in javnega reda, ki jih je treba upravljati na ravni EU. Taki pomisleki so pogosti pri neposrednih tujih naložbah in naložbah v EU, pri katerih je subjekt iz EU pod nadzorom vlagatelja iz tretje države. Vendar se taki pomisleki običajno ne povezujejo z drugimi naložbami v EU, pri katerih ni udeležbe tujih vlagateljev, zato bi morala ocena naložbe (kadar je to upravičeno in sorazmerno) odražati to razliko z vidika varnosti in javnega reda.

Na podlagi tega je mogoče razlikovati med uporabo svoboščin notranjega trga za naložbe v EU, kadar je subjekt iz EU pod nadzorom vlagatelja iz tretje države, in naložbe v EU, pri katerih ni tujih vlagateljev. Zato lahko v skladu s Pogodbo omejitve transakcij, ki vključujejo tretjo državo, temeljijo na drugačnih premislekih. To je primerno tudi glede na to, da se te transakcije pregledujejo v okviru vseevropskega mehanizma sodelovanja.

Da bi se zagotovila doslednost in predvidljivost ocenjevanja v vseh državah članicah, je primerno tudi, da se merila in elementi, ki jih je treba uporabiti za oceno tujih naložb, določijo z ukrepi EU na podlagi sedanje uredbe.

Določbe Pogodb, ki se nanašajo na prosti pretok kapitala, so relevantne le za omejen sklop transakcij, kot je pojasnjeno zgoraj, med drugim tudi glede na izrecno izključitev portfeljskih naložb iz področja uporabe predlagane uredbe. V vsakem primeru zgornji premisleki veljajo v zvezi z morebitno podlago za omejitev prostega pretoka kapitala, ki je določena v členu 65(1)(b) PDEU in se nanaša na javno varnost, javni red ali zdravje. V zvezi s tem je tudi pomembno zagotoviti, da se podlaga za pregled transakcij, katerih končni cilj je vzpostavitev trajne povezave z vlagateljem iz tretje države, obravnava dosledno (z vidika zaščite varnosti in javnega reda) in da se pri oceni naložbe upoštevajo vsi posebni pomisleki, ki se lahko pojavijo, kadar transakcija vključuje tujega vlagatelja (tudi če se izvede prek subjekta s sedežem v EU, vendar je slednji pod nadzorom tujega vlagatelja).

Ti premisleki ne posegajo v možnost držav članic, da uvedejo dodatne omejitve tujih naložb, ki presegajo merila in področje uporabe predlagane uredbe, če so skladne s členom 65(1)(b) ali členom 52(1) PDEU (kot je ustrezno).

Medtem ko se lahko pri oceni tveganja v okviru pregleda neposrednih tujih naložb upošteva, ali je tuji vlagatelj pod neposrednim ali posrednim nadzorom vlade tretje države (med drugim tudi prek lastniške strukture ali znatnih finančnih sredstev), je namen te ocene ugotoviti, ali je verjetno, da bo neposredna tuja negativno vplivala na varnost ali javni red EU. Vendar se zdi, da so tuje subvencije v zadnjih letih izkrivljale notranji trg EU, pri čemer do uredbe o tujih subvencijah 7 ni bilo nobenega instrumenta za oceno in preprečevanje učinka tujih subvencij na pošteno konkurenco na notranjem trgu. Subvencije, ki so jih dodelile tretje države, se niso preverjale, subvencije, ki so jih dodelile države članice, pa so bile natančno pregledane v skladu s pravili EU o državni pomoči, ki se odobri le izjemoma.

Uredba o tujih subvencijah obravnava taka izkrivljanja in odpravlja regulativno vrzel, hkrati pa ohranja odprtost notranjega trga za trgovino in naložbe.

Komisija lahko v skladu z uredbo o tujih subvencijah preiskuje finančne prispevke, ki jih organi tretjih držav dodelijo podjetjem, dejavnim v EU. Če ugotovi, da finančna podpora predstavlja izkrivljajoče subvencije, lahko naloži ukrepe za odpravo njihovih izkrivljajočih učinkov. Uredba o tujih subvencijah uvaja tri postopke:

·postopek na podlagi priglasitve za preiskavo koncentracij, ki vključujejo finančne prispevke vlad tretjih držav in pri katerih prevzeto podjetje, ena od strani v združitvi ali skupno podjetje ustvari promet v EU v višini vsaj 500 milijonov EUR, stranem pa so bili v zadnjih treh letih dodeljeni tuji finančni prispevki v višini več kot 50 milijonov EUR;

·postopek na podlagi priglasitve za preiskavo ponudb v postopkih javnega naročanja, ki vključujejo finančne prispevke vlad tretjih držav in pri katerih ocenjena vrednost naročila znaša vsaj 250 milijonov EUR, ponudba pa vključuje tuji finančni prispevek v zadnjih treh letih v višini vsaj 4 milijone EUR na tretjo državo;

·postopek na lastno pobudo za preiskavo vseh drugih tržnih razmer, pri katerem lahko Komisija začne pregled na lastno pobudo.

Kadar se Komisija odloči začeti predhodni pregled, ali finančni prispevek, ki se pregleduje, pomeni tujo subvencijo in ali izkrivlja notranji trg, obvesti države članice, ki so ji priglasile nacionalni postopek v skladu z Uredbo.

Če se zadevni področji uporabe obeh uredb prekrivata, razlogi za pregled iz člena 1 Uredbe ne bi smeli posegati v oceno Komisije, ali finančni prispevek, ki se pregleduje, pomeni tujo subvencijo in ali izkrivlja notranji trg, v skladu z uredbo o tujih subvencijah.

Direktiva Sveta 2008/114/ES 8 določa postopek za določitev evropske kritične infrastrukture v energetskem in prometnem sektorju, katere okvara ali uničenje bi imelo znaten čezmejni učinek na vsaj dve državi članici, vendar se osredotoča le na zaščito kritične infrastrukture v teh dveh sektorjih. Ob priznavanju pomena celovite obravnave odpornosti kritičnih subjektov (tj. subjektov, ki so jih države članice opredelile kot kritične subjekte na svojem ozemlju) je bil z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov 9 vzpostavljen splošen okvir, ki obravnava odpornost teh subjektov na vse nevarnosti, bodisi naravne ali tiste, ki jih povzroči človek, naključne ali namerne. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov od držav članic zahteva, da sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev, da se storitve, ki so bistvene za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti v 11 sektorjih, na notranjem trgu opravljajo neovirano. Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov je začela veljati 16. januarja 2023, države članice pa morajo njene zahteve prenesti v nacionalno pravo do 17. oktobra 2024.

Če se področje uporabe predlagane uredbe prekriva z direktivo o odpornosti kritičnih subjektov, bi bilo treba pri oceni tujih naložb za namene predlagane uredbe upoštevati opredelitev ciljnega podjetja v EU kot kritičnega subjekta.

Kibernetska varnost

Pravila EU o kibernetski varnosti, ki so bila uvedena leta 2016 10 , so bila posodobljena z direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2) 11 . Z njo je bil posodobljen tudi obstoječi pravni okvir, da bi sledil vse večji digitalizaciji in razvijajočemu se okolju kibernetskih groženj, in sicer s širšim področjem uporabe, jasnejšimi pravili in močnejšimi orodji za nadzor. Direktiva NIS 2 širi področje uporabe pravil o kibernetski varnosti na nove sektorje in subjekte ter uvaja jasen prag glede velikosti, kar pomeni, da so v področje uporabe praviloma vključena vsa srednja in velika podjetja v izbranih sektorjih. Poleg tega krepi in usklajuje zahteve glede varnosti in poročanja za javne in zasebne subjekte, in sicer z uvedbo pristopa k obvladovanju tveganja.

Direktiva NIS 2 obravnava varnost dobavnih verig in odnose z dobavitelji, in sicer tako, da od subjektov, ki spadajo na njeno področje uporabe, zahteva, da obravnavajo tveganja za kibernetsko varnost v svojih dobavnih verigah in odnosih z dobavitelji. Na ravni EU direktiva krepi kibernetsko varnost dobavnih verig za ključne informacijske in komunikacijske tehnologije. Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov 12 lahko v sodelovanju s Komisijo in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost izvaja usklajene ocene tveganja za varnost v zvezi s kritičnimi dobavnimi verigami na ravni Unije. Direktiva NIS 2 je začela veljati 16. januarja 2023, države članice pa morajo njene zahteve prenesti v nacionalno pravo do 17. oktobra 2024.

Če se področje uporabe predlagane uredbe prekriva z direktivo NIS 2, bi bilo treba pri oceni tujih naložb za namene predlagane uredbe upoštevati, da ciljno podjetje v EU spada tudi na področje uporabe direktive NIS 2, upoštevati pa bi bilo treba tudi rezultate usklajenih ocen tveganja za varnost v zvezi s kritičnimi dobavnimi verigami na ravni EU, izvedenih v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2022/2555.

Kadar tuji naložbi sledi zahteva za certificiranje v skladu s členom 10 direktive o električni energiji ali direktive o plinu, uporaba predlagane uredbe ne bi smela posegati v uporabo zadevne direktive. Če se zadevni področji uporabe obeh pravil prekrivata, bi si bilo treba razloge za pregled iz člena 1 predlagane uredbe in pojem zanesljivosti oskrbe z energijo razlagati dosledno in brez poseganja v oceno, ali bo nadzor s strani osebe ali oseb iz tretje države, ogrozil zanesljivost oskrbe z energijo v EU, v skladu z ustrezno direktivo.

Blago z dvojno rabo je blago, programska oprema in tehnologija, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene. EU nadzoruje izvoz, tranzit, posredovanje in tehnično pomoč tega blaga, da bi prispevala k mednarodnemu miru in varnosti ter preprečila širjenje orožja za množično uničevanje. Uredba o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo 18 je bila leta 2021 revidirana, da bi bolje obravnavala tveganja, povezana s hitro spreminjajočim se varnostnim, tehnološkim in trgovinskim okoljem, s posebnim poudarkom na izvozu občutljivih nastajajočih tehnologij. Pregled naložb dopolnjuje nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Gre za pomembni orodji za strateški nadzor trgovine in naložb ter zagotavljanje varnosti v EU.

Predlagana uredba od držav članic zahteva, da pregledajo in prek mehanizma sodelovanja priglasijo tuje naložbe, pri katerih je ciljno podjetje v EU pristojno za odločanje o izvozu blaga s carinskega območja EU.

Predlagana uredba ne bo vplivala na nacionalne določbe in odločitve, ki vplivajo na izvoz blaga z dvojno rabo, kar bo še naprej ločen postopek s specifičnimi cilji.

Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov

Eden od pomembnih gradnikov gospodarske varnosti EU je tudi instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov 19 , ki EU omogoča, da se odzove na gospodarsko prisilo ter tako bolje ščiti svoje interese in interese držav članic na svetovni ravni.

Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je v prvi vrsti zasnovan za odvračanje od potencialne gospodarske prisile. Če do gospodarske prisile vseeno pride, instrument s svojo strukturo omogoča, da se tretja država z dialogom in sodelovanjem spodbudi k opustitvi prisilnih ukrepov. Če pa s sodelovanjem tega ni mogoče doseči, instrument daje EU na voljo širok nabor možnih protiukrepov proti državi, ki izvaja prisilo. Ti vključujejo uvedbo tarif, omejitve trgovine s storitvami in omejitve dostopa do neposrednih tujih naložb ali javnih naročil.

Če bi se predlagana uredba uporabljala za tuje vlagatelje iz tretjih držav, za katere veljajo protiukrepi v skladu z instrumentom za odvračanje od prisilnih ukrepov, bi bilo treba oceno, ali je verjetno, da bo tuja naložba negativno vplivala na varnost ali javni red, izvesti brez poseganja v pojem prisile, razen če bi zaradi prisile nastala tveganja za varnost ali javni red. Poleg tega odločitve držav članic o pregledu zaradi varnosti ali javnega reda ne bi smele posegati v morebitne ukrepe EU za odzivanje na gospodarsko prisilo.

Omejevalni ukrepi (sankcije) EU

Omejevalni ukrepi EU se uporabljajo za širok nabor subjektov, vključno z osebami na ozemlju EU ali zunaj njega, ki so državljani države članice, pravnimi osebami, subjekti ali organi na ozemlju EU ali zunaj njega, ki so registrirani ali ustanovljeni v skladu s pravom države članice, ter pravnimi osebami, subjekti ali organi, povezano s poslom, ki se v celoti ali delno opravlja v EU.

Omejevalni ukrepi EU so lahko v obliki posebnih ukrepov za podjetja, skupine, organizacije ali posameznike (npr. zamrznitev sredstev in prepoved dajanja na razpolago sredstev ali gospodarskih virov) ali sektorskih ukrepov.

Komisija meni, da zamrznitev sredstev in prepoved dajanja na razpolago sredstev zajema sredstva katerega koli subjekta, ki ni uvrščen na seznam, vendar je v lasti ali pod nadzorom osebe ali subjekta, uvrščenega na seznam, razen če se lahko dokaže, da zadevna sredstva dejansko niso v lasti ali pod nadzorom osebe ali subjekta, uvrščenega na seznam.

Pomembno je, da se pozorno in strogo nadzorujejo poskusi oseb, uvrščenih na seznam ali, drugače sankcioniranih oseb, da bi pridobile neposreden ali posreden nadzor nad podjetji EU. Zato je bistveno, da se to pravilo uporablja tudi v primerih, ko za vlagatelja ne veljajo neposredne sankcije, vendar je v lasti ali pod nadzorom take osebe ali subjekta ali deluje v njenem imenu ali po njenih navodilih. Predlagana uredba bi zato od držav članic zahtevala, da drugim državam članicam in Komisiji priglasijo tuje naložbe na njihovem ozemlju, ki jih izvedejo vlagatelji, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU, ter katere koli druge strani, ki so v lasti ali pod nadzorom take osebe ali subjekta ali delujejo v njenem imenu ali po njenih navodilih.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.Pravna podlaga

Neposredne tuje naložbe so izrecno vključene v področje uporabe skupne trgovinske politike EU, ki spada na področje uporabe člena 207 PDEU. Poleg tega je treba kot dodatno pravno podlago uporabiti člen 114 PDEU, ki določa sprejetje ukrepov za zagotovitev vzpostavitve in delovanja notranjega trga. Ta določba omogoča sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih namen je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. To je ustrezna pravna podlaga za posredovanje, pri katerem se od držav članic zahteva, da pregledujejo nekatere naložbe na notranjem trgu, in pri katerem se obravnavajo razlike med mehanizmi pregleda držav članic, ki lahko ovirajo temeljne svoboščine in neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

Razlike v nacionalnih zakonodajah so vedno večje, saj številne države članice že imajo mehanizme pregleda, medtem ko nekatere te mehanizme vzpostavljajo tudi za naložbe v EU. Ta situacija je privedla do regulativne razdrobljenosti, saj se nacionalni mehanizmi pregleda razlikujejo glede posebnih elementov, kot so njihovo področje uporabe (vrste dejavnosti in zajeti sektorji), njihovi roki (trajanje ocenjevanja in odločanja nacionalnega organa), postopkovne zahteve in merila, ki se uporabljajo za verjetni negativni učinek na varnost ali javni red. To je še toliko bolj pomembno glede na stopnjo povezanosti notranjega trga, kar lahko privede do tega, da ena sama transakcija vpliva na več držav članic po vsej EU.

Taka razdrobljenost ovira svobodo ustanavljanja in se bo verjetno povečala s številom držav članic, ki imajo mehanizem pregleda. Cilj predlaganih usklajenih ukrepov je (i) ustvariti enake konkurenčne pogoje med državami članicami, (ii) znižati obstoječe stroške izpolnjevanja obveznosti za tuje vlagatelje in (iii) preprečiti nastanek dodatnih ovir za naložbe na notranjem trgu.

V skladu s ciljem notranjega trga ta predlog določa, da bi bilo treba nekatere tuje naložbe pregledati ne glede na državo članico oziroma države članice, v katerih se nahaja ciljno podjetje. Poleg tega predlog določa, da bi bilo treba tuje naložbe oceniti glede na usklajene standarde in roke. Glede na navedeno je potrebna višja stopnja usklajenosti na ravni Unije, zato je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga za to pobudo.

Uporaba člena 114 PDEU omogoča vključitev nekaterih naložb v EU v področje uporabe predlagane uredbe. Namen tega je zagotoviti, da se obravnavajo tveganja za varnost in javni red, ki jih predstavljajo take transakcije. Predlagana uredba bi bila omejena zlasti na naložbe v EU:

(i)ki jih izvede odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji, če je odvisno podjetje pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujega vlagatelja. Subjekti, v katerih ni udeležbe tujega vlagatelja ali v katerih je tuji vlagatelj udeležen brez nadzornega deleža (portfeljske naložbe), niso zajeti;

(ii)katerih namen je vzpostaviti trajno povezavo med tujim vlagateljem in ciljnim podjetjem v EU.

2.2.Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

2.3.Sorazmernost

Ocena Uredbe je pokazala, da je učinkovitost okvira EU za pregled naložb znatno manjša zaradi (i) odsotnosti mehanizmov pregleda v državah članicah, ki bi omogočali pregled transakcij pred njihovim zaključkom, ter (ii) omejenega področja uporabe nacionalnih mehanizmov pregleda naložb 20 . To lahko vpliva na interese v zvezi z varnostjo ali javnim redom v drugih državah članicah ter na projekte ali programe v interesu EU.

Ker ni skupnega sklopa transakcij, za katere se opravi pregled, ali drugih načinov za uskladitev pogojev, ki bi morali sprožiti pregled na nacionalni ravni, se bosta število in obseg priglasitev, ki jih mehanizem sodelovanja prejme od držav članic, verjetno še naprej zelo razlikovala. Poleg tega lahko nekateri tuji vlagatelji še naprej izkoriščajo jurisdikcije v EU, ki nimajo mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb ali katerih mehanizem se ne uporablja za zadevni sektor.

Ukrepi iz predlagane uredbe za vzpostavitev mehanizma sodelovanja ter določitev nekaterih postopkovnih in vsebinskih zahtev za nacionalne mehanizme pregleda so sorazmerni, saj dosegajo cilj predlagane uredbe, hkrati pa državam članicam omogočajo, da v okviru svojih mehanizmov pregleda upoštevajo nacionalne posebnosti in sprejmejo končno odločitev o tujih naložbah.

2.4.Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

3.1.Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

3.2.Posvetovanja z deležniki

3.3.Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

3.4.Ocena učinka

3.5.Primernost in poenostavitev ureditve

3.6.Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za učinkovito doseganje ciljev te pobude je treba financirati številne ukrepe na ravni Komisije. Letni odhodki za človeške vire bodo znašali približno 5,162 milijona EUR na leto, kar je namenjeno za skupno 29 uradnikov (v ekvivalentu polnega delovnega časa) v Komisiji. Drugi upravni stroški so povezani s povračilom potnih stroškov držav članic za sestanke strokovne skupine (člen 5) in odbora (člen 21). Ti stroški naj bi znašali 0,032 milijona EUR na leto. Odhodki iz poslovanja, ki se bodo uporabili za financiranje potrebne infrastrukture IT za podporo neposrednemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami prek varnih komunikacijskih kanalov, bodo znašali približno 0,25–0,29 milijona EUR na leto. Komisija namerava začeti zunanjo študijo s proračunom v višini 0,25 milijona EUR, da bi podprla svojo oceno izpolnjevanja obveznosti v državah članicah po koncu prehodnega obdobja. Poleg tega bo razmislila o izvedbi druge študije v podporo svoji petletni oceni predlagane uredbe.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1.Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje so pomemben del predloga.

Spremljanje bo redno ter bo temeljilo na operativnih ciljih in posebnih kazalnikih. Redno in stalno spremljanje bo vključevalo naslednja glavna vidika:

(i)število transakcij, ki so priglašene prek mehanizma sodelovanja, ter

(ii)število transakcij, za katere je verjetno, da bodo negativno vplivale na varnost ali javni red v več kot eni državi članici ali na projekt ali program v interesu Unije.

Poleg tega lahko Komisija spremlja razvoj dogodkov v zvezi s končnimi odločitvami, o katerih ji države članice zaupno poročajo.

Predlagana uredba bo od držav članic še naprej zahtevala, da Komisiji vsako leto zaupno poročajo o dejavnostih v okviru njihovega mehanizma pregleda za predhodno koledarsko leto. Poleg tega bodo morale objaviti letno poročilo z informacijami o razvoju zadevne zakonodaje in dejavnostih organa za pregled, vključno z zbirnimi podatki o pregledanih primerih in sprejetih odločitvah o pregledu. Komisija bo še naprej predložila letno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju predlagane uredbe. Navedeno poročilo bo še naprej javno.

Predlagana uredba bi bila ocenjena pet let po datumu začetka njene polne uporabe. Po potrebi bi se lahko uporabila revizijska klavzula, v skladu s katero bi lahko Komisija sprejela ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi predlogi.

5.2.Natančnejša pojasnitev posameznih določb predlagane uredbe

Poglavje 1 vsebuje splošne določbe, vključno s predmetom urejanja in področjem uporabe predlagane uredbe (člen 1). Predlagana uredba vzpostavlja okvir EU za pregled naložb, ki ga države članice izvajajo na svojem ozemlju, zaradi varnosti ali javnega reda. Poleg tega določa mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo informacije o naložbah, ocenijo njihov morebitni učinek na varnost in javni red ter opredelijo morebitne težave, ki bi jih morala obravnavati država članica, ki pregleduje naložbo. Razlogi za pregled naložb so določeni v skladu z ustreznimi zahtevami za uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi varnosti ali javnega reda, ki so določene v Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije (vključno zlasti s členom XIV(a) in členom XIVa Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami) ter drugih trgovinskih in naložbenih sporazumih ali dogovorih, katerih pogodbenice so EU ali njene države članice.

Člen 2 določa številne opredelitve pojmov, ki se uporabljajo. Zlasti pojasnjuje, da predlagana uredba zajema naložbe, ki so neposredne tuje naložbe ali naložbe v EU, ki vključujejo tujo udeležbo. V tej predlagani uredbi neposredne tuje naložbe zajemajo širok nabor naložb, ki vzpostavljajo ali ohranjajo trajne in neposredne povezave med vlagatelji iz tretjih držav in podjetji, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v državi članici. To vključuje naložbe tujega vlagatelja v ciljno podjetje v EU, ki je odvisno podjetje tujega ciljnega podjetja, v katero se izvede naložba. Naložbe v EU, ki vključujejo tujo udeležbo, zajemajo širok nabor naložb, ki jih tuji vlagatelj izvede prek svojega odvisnega podjetja v EU in katerih cilj je vzpostaviti ali ohraniti trajne in neposredne povezave med tujim vlagateljem in ciljnim podjetjem v EU, da bi se nadaljevala gospodarska dejavnost v državi članici. Predlagana uredba ne zajema portfeljskih naložb.

Poglavje 2 vsebuje pravila za nacionalne mehanizme pregleda. Člen 3 od vseh držav članic zahteva, da vzpostavijo in vzdržujejo mehanizem pregleda, ki je skladen z zahtevami predlagane uredbe, ter ga priglasijo Komisiji. Slednja mora na podlagi teh priglasitev objaviti seznam nacionalnih mehanizmov pregleda. Člen 4 določa nekatere zahteve za nacionalne mehanizme pregleda. Zlasti morajo ti mehanizmi zajemati vsaj (i) naložbe v podjetja EU, ki sodelujejo v projektih ali programih v interesu EU iz Priloge I k predlagani uredbi, ter (ii) naložbe v podjetja EU, ki so dejavna na področjih, ki so še posebej pomembna za interese EU v zvezi z varnostjo ali javnim redom, iz Priloge II k predlagani uredbi (priglasljive naložbe). Poleg tega člen določa številne zahteve za zagotovitev učinkovitosti mehanizmov pregleda.

Poglavje 3 določa mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo informacije in predlagajo ukrepe, če je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v več kot eni državi članici ali na projekt ali program v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda. Člena 5 in 6 določata pravila in postopke v zvezi s priglasitvijo tujih naložb, vključno s posebnim postopkom za tuje naložbe, ki jih hkrati pregleduje več držav članic (večdržavne transakcije). Člen 7 opisuje pogoje, ki se uporabljajo za pripombe držav članic in mnenja Komisije po oceni priglašene tuje naložbe. Državam članicam omogoča, da državi članici, v kateri se izvaja tuja naložba, predložijo pripombe, če je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na njihovo varnost ali javni red, ali če imajo informacije, pomembne za pregled te tuje naložbe. Komisija lahko izda mnenje državi članici, v kateri se izvaja tuja naložba, če meni, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v več kot eni državi članici ali na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda. Komisija lahko izda mnenje tudi, če ima informacije, pomembne za pregled tuje naložbe, ali če več tujih naložb predstavlja podobna tveganja za varnost ali javni red. Poleg tega člen 7 določa podrobne postopke za zagotavljanje informacij o odločitvi o pregledu, ki jo sprejme država članica priglasiteljica, zadevnim državam članicam in Komisiji. Člen 8 določa roke in postopke za predložitev pripomb in mnenj, med drugim tudi za večdržavne transakcije. Člen 9 določa mehanizem, ki državam članicam in Komisiji omogoča sodelovanje pri tujih naložbah, ki jih država članica, v kateri naj bi bila tuja naložba izvedena, ni priglasila. Člen 10 določa zahteve glede informacij, ki jih je treba zagotoviti in ki se lahko zahtevajo v zvezi s tujimi naložbami, za katere velja mehanizem sodelovanja. Poleg tega mora Komisija sprejeti izvedbeno uredbo, ki določa standardiziran obrazec za priglasitev tujih naložb. Člen 11 določa skupne zahteve za nacionalne mehanizme pregleda, da se zagotovi učinkovita udeležba držav članic v mehanizmu sodelovanja. Člen 12 določa pravila za zagotavljanje zaupnosti izmenjav med državami članicami in Komisijo.

Poglavje 4 določa pravila za države članice in Komisijo za ugotavljanje verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red (člen 13) in za odločitve držav članic o pregledu (člen 14).

Poglavje 5 določa končne določbe. Člen 14 določa pravno podlago za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic glede vprašanj, povezanih s pregledom naložb zaradi varnosti in javnega reda. Namen tega sodelovanja ni omogočiti izmenjavo informacij o transakcijah, za katere velja mehanizem sodelovanja med državami članicami in Komisijo. Da bi se zagotovila preglednost mehanizmov pregleda in sodelovanja EU pri pregledu tujih naložb, člen 16 od držav članic zahteva, da vsako leto poročajo javnosti o svojih dejavnostih pregleda in odločitvah o pregledu, in sicer z objavo zbirnih in anonimiziranih informacij. Poleg tega mora Komisija objaviti letno poročilo o izvajanju predlagane uredbe. Poglavje 5 določa pravila glede obdelave osebnih podatkov (člen 17), ocenjevanja (člen 18), delegiranih aktov (člen 19), izvajanja prenosa pooblastila (člen 20) in postopka komitologije za izvedbene akte (člena 21 in 22). Člen 22 razveljavlja Uredbo (EU) 2019/452, člen 24 pa določa, da bi morala predlagana uredba začeti veljati po prehodnem obdobju 15 mesecev. V prehodnem obdobju Uredba (EU) 2019/452 ostaja v veljavi in se še naprej uporablja.

Priloga II vsebuje seznam tehnologij, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom. Kadar je ciljno podjetje v EU gospodarsko dejavno na področju iz Priloge II, morajo države članice pregledati zadevno tujo naložbo. Priglasitev te tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja je potrebna, če tuji vlagatelj ali ciljno podjetje v EU izpolnjuje enega od pogojev, ki temeljijo na tveganju in so določeni v predlagani uredbi. Ta filter, ki temelji na tveganju, je ustrezen za zagotovitev, da se mehanizem sodelovanja EU osredotoča le na tuje naložbe, ki so potencialno zanimive z vidika varnosti, in da ne nalaga nepotrebnega bremena za nacionalne uprave in podjetja.

2024/0017 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pregledu tujih naložb v Uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 26 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 27 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne [datum], s katerim je bilo opravljeno posvetovanje v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 28 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Naložbe v Uniji prispevajo k njeni rasti, saj povečujejo njeno konkurenčnost, ustvarjajo delovna mesta in ekonomijo obsega ter privabljajo kapital, tehnologije, inovacije in strokovno znanje.

(2)Člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Unija v odnosih s preostalim svetom podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Poleg tega imajo Unija in države članice odprto naložbeno okolje, kar je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) ter vključeno v mednarodne zaveze Unije in njenih držav članic.

(3)Vendar imajo Unija in države članice možnost, da v skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter trgovinskih in naložbenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, omejijo neposredne tuje naložbe zaradi varnosti ali javnega reda, če so izpolnjene določene zahteve.

(4)V skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta 29 je bil vzpostavljen okvir za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji s strani držav članic. Z navedeno uredbo je bil zlasti določen mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo informacije o neposrednih tujih naložbah in izrazijo zaskrbljenost glede tveganj za varnost ali javni red. V skladu z navedenim mehanizmom sodelovanja je morala država članica, v kateri so se neposredne tuje naložbe načrtovale ali zaključile, ustrezno upoštevati pripombe drugih držav članic in mnenje, ki ga je Komisija izdala v svoji odločitvi o pregledu.

(5)Okvir, vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) 2019/452, je izpolnil svoj cilj, da se državam članicam in Komisiji zagotovi uradni mehanizem za izmenjavo informacij o neposrednih tujih naložbah in ozaveščanje o čezmejnih tveganjih za varnost ali javni red, ki izhajajo iz nekaterih neposrednih tujih naložb.

(6)Vendar je potreben nov zakonodajni instrument, da bi se povečala učinkovitost in uspešnost Uredbe (EU) 2019/452 ter zagotovila višja stopnja usklajenosti po vsej Uniji.

(7)Nekatere naložbe, ki niso zajete v Uredbi (EU) 2019/452, bi lahko povzročile tveganja za varnost in javni red Unije. To velja zlasti za nekatere naložbe, izvedene v državah članicah, ki nimajo mehanizma pregleda, naložbe, izvedene v državah članicah, ki imajo mehanizem pregleda, katerega področje uporabe ne vključuje nekaterih občutljivih naložb, ter naložbe, ki jih izvede tuji vlagatelj prek odvisnega podjetja s sedežem v Uniji ter ki potencialno predstavljajo enaka tveganja za varnost ali javni red kot neposredne naložbe iz tretjih držav.

(8)Velika večina držav članic (z izjemo nekaterih) ima vzpostavljen zakonodajni instrument, ki zagotavlja mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb. V številnih državah članicah nacionalna zakonodaja zajema tudi pregled naložb v Uniji, pri katerih ni tujih vlagateljev. Med državami članicami obstajajo znatne razlike glede področja uporabe, pragov in meril, ki se uporabljajo za oceno, ali je verjetno, da bo naložba negativno vplivala na varnost ali javni red. Razlike obstajajo tudi v postopkih pregleda. V nekaterih državah članicah se naložba lahko izvede pred prejetjem potrditve glede učinka na varnost in javni red, druge pa zahtevajo, da se naložba finalizira šele po odobritvi v okviru mehanizma pregleda. Take razlike povzročajo težave za nemoteno delovanje notranjega trga, saj ustvarjajo na primer neenake konkurenčne pogoje in zvišujejo stroške izpolnjevanja obveznosti za vlagatelje, ki želijo priglasiti transakcije v več kot eni državi članici. Ta uredba pomaga zmanjšati razlike v ključnih elementih mehanizmov, ki se izvajajo na nacionalni ravni. To je ključnega pomena za zagotovitev predvidljivosti veljavnih nacionalnih ureditev in njihovih značilnosti za vlagatelje in posledično znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti. To je še toliko bolj pomembno glede na stopnjo povezanosti notranjega trga, kar lahko privede do tega, da ena sama transakcija vpliva na več držav članic po vsej Uniji. Transakcija, namenjena pridobitvi ciljnega podjetja v eni državi članici, lahko na primer vpliva tudi na varnost in javni red v drugi državi članici, in sicer zaradi strukture dobavnih verig ali drugih gospodarskih elementov, ki povezujejo ciljno podjetje z drugimi podjetji s sedežem v drugih državah članicah. Da bi se odpravile te težave na notranjem trgu ter zagotovila večja doslednost in predvidljivost, je primerno, da se merila in elementi, ki se uporabljajo za oceno tujih naložb, določijo z ukrepanjem na ravni Unije.

(9)Da bi se zagotovil dosleden pristop k pregledu tujih naložb po vsej Uniji, bi bilo treba od vseh držav članic zahtevati, da pregledujejo tuje naložbe zaradi varnosti ali javnega reda. Zato bi bilo treba uskladiti ključne elemente nacionalnih mehanizmov pregleda. Ta minimalna uskladitev vključuje obseg naložb, ki jih je treba pregledati, bistvene značilnosti postopka pregleda ter vzajemno delovanje med nacionalnim mehanizmom in mehanizmom sodelovanja na ravni Unije. Poleg tega bi morale imeti države članice tudi možnost, da področje uporabe svojega nacionalnega mehanizma pregleda razširijo na druge vrste tujih naložb, tuje naložbe v drugih sektorjih, dodatna ciljna podjetja v Uniji ali gospodarske dejavnosti, za katere zadevna država članica meni, da so kritične za njeno varnost ali javni red. V takem primeru bi moral biti tak pregled skladen tudi z določbami te uredbe.

(10)Uredba (EU) 2019/452 zajema le neposredne tuje naložbe, ki se izvedejo iz tretjih držav v Uniji. Vendar je treba področje uporabe mehanizma sodelovanja razširiti tudi na naložbe med državami članicami, pri katerih je vlagatelj v eni državi članici pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujega subjekta, ne glede na to, ali se končni lastnik nahaja v Uniji ali drugje. To razširjeno področje uporabe je zlasti primerno za zagotovitev, da se dosledno odkrije in oceni vsaka naložba, ki ustvarja trajno povezavo med tujim vlagateljem in ciljnim podjetjem v Unije, ne glede na to, ali jo izvede neposredno tuji vlagatelj ali se izvede prek subjekta s sedežem v Uniji, ki je pod nadzorom tujega vlagatelja. To bi moralo spodbujati doslednost in predvidljivost pravil glede pregleda v vseh državah članicah, s čimer se bodo znižali stroški izpolnjevanja obveznosti za tuje vlagatelje in omejile spodbude za usmerjanje naložb v države članice, v katerih take transakcije niso zajete.

(11)Naložbe v ciljna podjetja v Uniji, ki jih izvajajo tuji vlagatelji, vključno z naložbami prek nadzorovanega subjekta v Uniji, lahko pomenijo posebna tveganja za varnost in javni red v Uniji in njenih državah članicah. Taka tveganja, povezana z vlagatelji, ne bi smela biti prisotna in jih zato ni treba obravnavati pri naložbi, ki vključuje le subjekte, pri katerih ni lastništva, nadzora ali vpliva tujih vlagateljev ali povezave z njimi, med drugim tudi kadar je tuji vlagatelj udeležen v subjektu v Uniji brez nadzornega deleža. Da bi se zagotovil skladen okvir za pregled naložb in učinkovit nadzor tujih naložb v Uniji zaradi varnosti in javnega reda, je treba preprečiti razlike v pravilih, ki se uporabljajo za obravnavo tujih naložb, ne glede na to, ali se izvedejo neposredno iz tretjih držav ali prek subjekta, ki že ima sedež v Uniji. Ta okvir odraža pomen zaščite varnosti in javnega reda ter je usmerjen izključno v tveganja, ki lahko izhajajo iz naložb, ki vključujejo tuje subjekte. Zato bi morale države članice zagotoviti pregled vsaj tistih tujih naložb, ki se nanašajo na projekte ali programe v interesu Unije ali pri katerih je ciljno podjetje v Uniji dejavno na področjih, na katerih lahko tuja naložba vpliva na varnost ali javni red v več kot eni državi članici. Države članice bi morale imeti možnost, da pregledujejo tudi druge tuje naložbe. V takem primeru bi moral biti tak pregled skladen tudi z določbami te uredbe. Transakcije, pri katerih ni udeležbe tujih vlagatelj ali raven udeležbe ne vodi do neposrednega ali posrednega nadzora nad subjektom v Uniji, niso zajete s to uredbo.

(12)Pregled tujih naložb bi bilo treba izvajati v skladu s to uredbo, pri čemer bi bilo treba upoštevati vse dejanske informacije, ki so na voljo, ter spoštovati načelo sorazmernosti in druga načela iz Pogodb. Poleg tega bi moral biti pregled tujih naložb, izvedenih prek odvisnih podjetij tujega vlagatelja s sedežem v Uniji, v vseh primerih skladen z zahtevami, ki izhajajo iz prava Unije, zlasti z določbami Pogodb glede svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, kot se razlagajo v sodni praksi Sodišča Evropske unije, ob upoštevanju cilja glede ohranjanja odprtega in vključujočega notranjega trga. Morebitne omejitve svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala v Uniji, vključno s pregledom in ukrepi, ki izhajajo iz njega, kot so blažitveni ukrepi in prepovedi, bi morale temeljiti na resnični in dovolj resni grožnji temeljnemu interesu družbe ter biti ustrezne in potrebne, kot je določeno v sodni praksi Sodišča. Hkrati se lahko pri ocenjevanju upravičenosti in sorazmernosti morebitnih omejitev svobode ustanavljanja ali prostega pretoka kapitala, po potrebi tudi v mnenjih Komisije, sprejetih v skladu s to uredbo, upoštevajo posebnosti naložb v Uniji, ki se izvedejo prek odvisnega podjetja tujega vlagatelja. Pri tem bi bilo treba upoštevati vključitev shem držav članic v mehanizem sodelovanja na ravni Unije.

(13)Da bi se omogočilo učinkovito in uspešno delovanje mehanizma sodelovanja iz te uredbe, je treba opredeliti minimalni skupni obseg tujih naložb, ki bi jih morale vse države članice prek tega mehanizma priglasiti. O priglasitvi tujih naložb, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morale še naprej odločati same.

(14)Prav tako bi morala imeti država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, večjo odgovornost do Komisije in tistih držav članic, ki izrazijo ustrezno utemeljene pomisleke glede svojega javnega reda ali varnosti ali javnega reda ali varnosti Unije.

(15)Skupni okvir iz te uredbe ne bi smel vplivati na izključno pristojnost držav članic za varovanje nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU. Prav tako ne bi smel vplivati na zaščito njihovih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

(16)Na področje uporabe te uredbe bi morale spadati tuje naložbe, ki vzpostavljajo ali ohranjajo trajne in neposredne povezave med vlagatelji iz tretjih držav (vključno z državnimi organi) in ciljnimi podjetji v Uniji, ki izvajajo gospodarsko dejavnost v državi članici. To bi moralo veljati, kadar se te naložbe izvedejo neposredno iz tretjih držav ali prek subjekta v Uniji pod tujim nadzorom. Vendar okvir ne bi smel zajemati pridobitve vrednostnih papirjev podjetij, katerih namen ni vplivati na upravljanje in nadzor podjetja (portfeljske naložbe), temveč so namenjene izključno za finančne naložbe. Postopek prestrukturiranja znotraj skupine podjetij ali združitev več kot enega pravnega subjekta v en sam pravni subjekt ne pomeni tuje naložbe, če se delnice, ki jih imajo v lasti tuji vlagatelji, ne povečajo ali če transakcija ne privede do dodatnih pravic, ki bi lahko povzročile spremembo dejanske udeležbe enega ali več tujih vlagateljev pri upravljanju ciljnega podjetja v Uniji ali nadzoru nad njim.

(17)„Greenfield“ tuje naložbe se izvedejo, kadar tuji vlagatelj ali njegovo odvisno podjetje v Uniji postavi nove objekte ali ustanovi novo podjetje v Uniji. Te naložbe bi morale spadati na področje uporabe te uredbe, če jih država članica šteje kot relevantne za pregled tujih naložb, ker ustvarjajo trajne in neposredne povezave med tujim vlagateljem in takimi objekti ali podjetji. Poleg tega lahko tuji vlagatelj s postavitvijo novih objektov vpliva na varnost in javni red, med drugim tudi kadar se to tveganje nanaša na bistvene gospodarske vire. Države članice bi zato morale vključiti „greenfield“ tuje naložbe v obseg transakcij, ki jih zajemajo njihovi mehanizmi pregleda, zlasti kadar se take naložbe izvedejo v sektorjih, ki so pomembni za njihovo varnost ali javni red, ali kadar imajo značilnosti, kot je velikost ali bistvena narava, ki so pomembne za njihovo varnost ali javni red.

(18)Da bi se zagotovili dosledni in predvidljivi postopki pregleda, je primerno določiti bistvene značilnosti mehanizmov pregleda, ki jih morajo uvesti države članice. Te značilnosti bi morale vključevati vsaj obseg transakcij, za katere velja zahteva glede odobritve, roke za pregled in možnost, da podjetja, ki jih zadeva odločitev o pregledu, tako odločitev izpodbijajo. Pravila in postopki v zvezi z mehanizmi pregleda bi morali biti pregledni in ne bi smeli razlikovati med tretjimi državami.

(19)Mehanizem sodelovanja iz Uredbe (EU) 2019/452 državam članicam omogoča, da med seboj sodelujejo in si pomagajo, kadar bi neposredna tuja naložba v eni državi članici lahko vplivala na varnost ali javni red drugih držav članic ali na projekte ali programe v interesu Unije. Ta mehanizem se je doslej izkazal za zelo uporabnega, zato bi ga bilo treba v skladu s to uredbo ohraniti in okrepiti. 

(20)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje tujih naložb, za katere je verjetno, da bodo negativno vplivale na varnost ali javni red v Uniji, bi morale države članice pregledovati tuje naložbe, kadar je ciljno podjetje v Uniji del projekta ali programa v interesu Unije ali v njem sodeluje ali kadar je gospodarska dejavnost ciljnega podjetja v Uniji povezana s tehnologijo, sredstvom, objektom, opremo, omrežjem, sistemom ali storitvijo, ki je še posebej pomembna za interese Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom. Poleg teh meril se lahko mehanizmi pregleda uporabljajo tudi za druge sektorje, ciljna podjetja v Uniji ali gospodarske dejavnosti, za katere zadevna država članica meni, da so ključnega pomena za njeno varnost ali javni red.

(21)Za zagotovitev, da se mehanizem sodelovanja osredotoča le na tiste tuje naložbe, pri katerih je zaradi značilnosti tujega vlagatelja ali ciljnega podjetja v Uniji verjetno, da bodo vplivale na varnost ali javni red, je primerno določiti na tveganju temelječe pogoje za priglasitev tujih naložb, ki se pregledujejo v državi članici, drugim državam članicam in Komisiji. Kadar tuja naložba ne izpolnjuje nobenega od pogojev, jo država članica, v kateri se tuja naložba pregleduje, lahko priglasi drugim državam članicam in Komisiji, med drugim tudi kadar ciljno podjetje v Uniji v znatnem obsegu posluje v drugih državah članicah ali pripada skupini podjetij, ki ima več podjetij v različnih državah članicah.

(22)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red ene ali več držav članic, bi morale imeti države članice možnost, da predložijo pripombe državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, in sicer tudi, če ta država članica te tuje naložbe ne pregleduje ali če je tuja naložba pregledana, vendar ni priglašena prek mehanizma sodelovanja. O zahtevkih za informacije, odgovorih in pripombah držav članic bi bilo treba hkrati obvestiti Komisijo.

(23)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red več kot ene države članice ali Unije kot celote, bi morala imeti Komisija možnost, da v skladu s členom 288 PDEU izda mnenje državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, in sicer tudi, če ta država članica te tuje naložbe ne pregleduje ali če je tuja naložba pregledana, vendar ni priglašena prek mehanizma sodelovanja.

(24)Za zaščito varnosti in javnega reda bi morala imeti Komisija možnost, da izda mnenje, tudi v primerih, ko verjetni učinek izhaja iz tuje naložbe v ciljno podjetje Unije, ki zagotavlja razvoj, vzdrževanje ali nakup infrastrukture, tehnologij ali virov, ki so ključni za Unijo kot celoto. Komisija bi tako imela orodje za zaščito projektov in programov, ki koristijo Uniji kot celoti in pomenijo pomemben prispevek k varnosti ali javnemu redu Unije. Mnenje Komisije, v katerem je opredeljen verjetni učinek na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda, bi bilo treba priglasiti vsem državam članica.

(25)Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme mnenje, naslovljeno na vse države članice, če odkrije več tujih naložb, ki bi lahko skupaj vplivale na varnost ali javni red Unije. To bi lahko veljalo zlasti, ko ima več tujih naložb primerljive značilnosti. To vključuje primere, ko tuje naložbe izvede isti tuji vlagatelj, ko tuji vlagatelji predstavljajo podobna tveganja ali ko več tujih naložb zadeva isto ciljno podjetje ali isto infrastrukturo, vključno z vseevropsko prometno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo. Države članice in Komisija bi morale razpravljati o analizi tveganja in možnih načinih za obravnavanje tveganj, opredeljenih v mnenju.

(26)Za zaščito varnosti ali javnega reda ter zagotovitev večje varnosti za vlagatelje bi morale imeti države članice možnost, da predložijo pripombe, Komisija pa bi morala imeti možnost, da izda mnenje v zvezi z zaključenimi tujimi naložbami, ki v 15 mesecih po njihovem zaključku še niso bile priglašene.

(27)Zaradi večje jasnosti bi morali biti projekti ali programi v interesu Unije navedeni v Prilogi I. Ta seznam bi moral vključevati vseevropska prometna, energetska in komunikacijska omrežja ter programe, ki zagotavljajo finančna sredstva za raziskave in razvoj za dejavnosti, pomembne za varnost ali javni red Unije. Zaradi pomena teh projektov in programov za varnost in javni red Unije bi morale države članice pregledovati tuje naložbe v podjetja v Uniji, ki so del teh projektov ali programov ali v njih sodelujejo, vključno s tistimi podjetji, ki prejemajo finančna sredstva Unije.

(28)Da bi se zagotovila ustrezna obravnava verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red ene ali več držav članic, bi morala država članica, ki prejme ustrezno utemeljene pripombe drugih držav članic ali mnenje Komisije, te pripombe ali mnenje čim bolj upoštevati, med drugim tudi, če meni, da to ne vpliva na njeno lastno varnost ali javni red. Država članica bi se morala po potrebi uskladiti s Komisijo in zadevnimi državami članicami ter jim zagotoviti pisne povratne informacije o sprejeti odločitvi ter o tem, kako so bili pripombe in mnenje čim bolj upoštevani. Končna odločitev o tujih naložbah bi morala ostati v izključni pristojnosti države članice, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi.

(29)Da bi se zagotovilo učinkovito delovanje mehanizma sodelovanja, je pomembno od države članice, ki priglasi tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja, zahtevati, zagotovi minimalno raven informacij v standardizirani obliki. Kadar se sodelovanje nanaša na tujo naložbo, ki ni priglašena prek mehanizma sodelovanja, bi morala imeti država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, možnost zagotoviti vsaj enako minimalno raven informacij. Komisija in države članice lahko od države članice, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, zahtevajo dodatne informacije. Tak zahtevek za dodatne informacije bi moral biti ustrezno utemeljen, omejen na informacije, ki jih države članice potrebujejo za predložitev pripomb ali ki jih Komisija potrebuje za izdajo mnenja, in sorazmeren z namenom zahteve ter ne bi smel neupravičeno obremenjevati države članice priglasiteljice.

(30)Za zagotovitev, da sodelovanje temelji na popolnih in točnih informacijah, bi moral tuji vlagatelj ali podjetje zagotoviti vse ustrezne informacije, ki jih zahteva država članica, v kateri ima sedež, ali država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi. Kadar država članica v izjemnih okoliščinah kljub prizadevanjem ne more pridobiti informacij, ki jih zahteva druga država članica ali Komisija, bi jo morala o tem nemudoma obvestiti. V takem primeru bi morala pripomba druge države članice ali mnenje Komisije v okviru mehanizma sodelovanja temeljiti na informacijah, ki so ji na voljo.

(31)Za zagotovitev, da se mehanizem sodelovanja uporablja le za zaščito varnosti ali javnega reda, bi morale države članice ustrezno utemeljiti vsak zahtevek za informacije o določeni tuji naložbi v drugi državi članici in vsako pripombo, ki jo izdajo tej državi članici. Enake zahteve veljajo, kadar Komisija zahteva informacije o določeni tuji naložbi ali izda mnenje državi članici.

(32)Država članica oziroma Komisija lahko upošteva relevantne informacije, ki jih prejme od gospodarskih subjektov, organizacij civilne družbe ali socialnih partnerjev (kot so sindikati), o tuji naložbi, za katero je verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red.

(33)Država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, lahko obvesti druge države članice ali Komisijo, če želi, da se nadalje analizira eden ali več vidikov tuje naložbe, ki se ocenjuje v okviru mehanizma sodelovanja, ali če odkrije nove okoliščine ali informacije, ki bi lahko vplivale na oceno tuje naložbe. Drugim državam članicam in Komisiji se nato lahko odobri dodaten čas, da dopolnijo svojo oceno tuje naložbe.

(34)Da bi se zagotovila učinkovitost in uspešnost mehanizma sodelovanja, je treba uskladiti roke in postopke, kadar se v več državah članicah pregleduje več tujih naložb, povezanih z isto širšo transakcijo. Pri takih večdržavnih transakcijah bi moral vlagatelj različne prošnje za odobritev v zadevnih državah članicah vložiti hkrati. Poleg tega bi morale te države članice zahtevke hkrati priglasiti prek mehanizma sodelovanja. Da bi se zagotovila učinkovita obravnava teh večdržavnih transakcij, bi se morale zadevne države članice uskladiti in dogovoriti o tem, ali in kdaj bi bilo treba tuje naložbe priglasiti. Poleg tega bi se morale uskladiti tudi glede končne odločitve. Če zadevne države članice nameravajo odobriti tujo naložbo pod določenimi pogoji, bi morale zagotoviti, da so ti pogoji med seboj združljivi in ustrezno obravnavajo čezmejna tveganja, preden prepovejo tujo naložbo, pa bi morale proučiti, ali za obravnavo verjetnega učinka na varnost ali javni red ne bi zadostovalo pogojno dovoljenje z usklajenimi ukrepi in njihovim usklajenim izvrševanjem. Komisija bi morala imeti možnost sodelovati pri takem usklajevanju.

(35)Da bi se zagotovil dosleden pristop k pregledu naložb po vsej Uniji, je bistveno, da so standardi in merila iz te uredbe, ki se uporabljajo za oceno verjetnih tveganj za varnost in javni red, določeni na ravni Unije. Ti bi morali vključevati učinek na varnost, celovitost in delovanje kritične infrastrukture, razpoložljivost kritičnih tehnologij (vključno s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami) in stalno oskrbo z viri, ki so kritični za varnost ali javni red ter katerih motnja, nedelovanje, izguba ali uničenje bi znatno vplivalo na varnost in javni red ene ali več držav članic ali Unije kot celote. V zvezi s tem bi morale države članice in Komisija upoštevati tudi ozadje in okoliščine tuje naložbe, zlasti ali je vlagatelj pod neposrednim ali posrednim nadzorom vlade tretje države, na primer prek znatnega financiranja, oziroma ali je vključen v uresničevanje političnih ciljev tretjih držav za namene povečanja njihovih vojaških zmogljivosti. V zvezi s tem bi morale države članice in Komisija po potrebi upoštevati tudi, zakaj za tujega vlagatelja, njegovega dejanskega lastnika ali njegovega odvisnega podjetja ali osebo, ki deluje v imenu ali po navodilih takega tujega vlagatelja, veljajo omejevalni ukrepi Unije v skladu s členom 215 PDEU. 

(36)Kadar država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, meni, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v Uniji, je primerno od te države članice zahtevati, da sprejme ustrezne ukrepe za ublažitev tveganj, kadar so taki ukrepi na voljo in po njenem mnenju veljajo za ustrezne, pri čemer bi morala čim bolj upoštevati pripombe drugih držav članic in, če je ustrezno, mnenje Komisije. Tuje naložbe bi bilo treba prepovedati le izjemoma in v primerih, ko blažitveni ukrepi ali ukrepi, ki so na voljo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, razen mehanizma pregleda, ne zadostujejo za ublažitev učinka na varnost ali javni red.

(37)Za podporo izvajanju mehanizma sodelovanja in spodbujanje izmenjave dobrih praks med državami članicami bi bilo treba ohraniti strokovno skupino za pregled tujih naložb, ustanovljeno v skladu z Uredbo (EU) 2019/452.

(38)Države članice bi morale Komisiji priglasiti svoje mehanizme pregleda in njihove morebitne spremembe. Poleg tega bi morale vsako leto javnosti poročati o uporabi svojih mehanizmov pregleda, razvoju zadevne zakonodaje in dejavnostih organa za pregled, vključno z zbirnimi podatki o pregledanih transakcijah, rezultatih postopkov pregleda, državljanstvu strani v tujih naložbah in gospodarskih sektorjih, v katerih so bile te transakcije izvedene. 

(39)Da bi se zagotovila učinkovitost mehanizma sodelovanja, bi morale biti kontaktne točke, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija, ustrezno umeščene v zadevnih upravah. Poleg tega bi morale imeti usposobljeno osebje in potrebna pooblastila za opravljanje svojega dela v okviru mehanizma sodelovanja in zagotavljanje ustreznega ravnanja z zaupnimi informacijami. 

(40)Države članice in Komisijo bi bilo treba spodbujati, da v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom tujih naložb, ki bi lahko vplivale na varnost ali javni red, sodelujejo s pristojnimi organi podobno mislečih tretjih držav. Namen takega upravnega sodelovanja bi moral biti izboljšati učinkovitost okvira za pregled tujih naložb s strani držav članic ter sodelovanje med državami članicami in Komisijo na podlagi te uredbe. Komisijo bi bilo treba obveščati o takih dvostranskih stikih, če se nanašajo na sistemska vprašanja, povezana s pregledom naložb. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da spremlja razvoj v zvezi z mehanizmi pregleda v tretjih državah.

(41)Države članice in Komisija zagotovijo zaupnost informacij, ki jih predložijo ali prejmejo pri uporabi te uredbe, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Kadar bi nepooblaščeno razkritje informacij v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic, bi moral organ izvora informacij določiti te informacije kot zaupne v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije. Države članice in Komisija se pri odgovarjanju na zahtevke za dostop do dokumentov, s katerimi se ravna pri uporabi te uredbe, uskladijo in zagotovijo vsaj raven varstva zaščitenih interesov, ki je na voljo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 30 , da bi zaščitile namen preiskav. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnih informacij, zlasti v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/443 31 in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 32 . Podobno bi morale države članice in Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije 33 . To vključuje zlasti obveznost, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora. Organi bi morali vse netajne občutljive informacije ali informacije, ki so bile predložene zaupno, obravnavati kot zaupne.

(42)Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov. Kontaktne točke in drugi subjekti v državah članicah bi morali osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 34 . Komisija bi morala osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(43)Komisija bi morala pripraviti letno poročilo o izvajanju te uredbe ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Za večjo preglednost bi bilo treba poročilo objaviti. Poročilo bi moralo med drugim temeljiti na poročilih, ki jih Komisiji zaupno predložijo vse države članice, ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi varstva zaupnosti nekaterih informacij, zlasti kadar bi objava podatkov lahko vplivala na varnost ali javni red Unije ali ogrozila poslovno zaupnost.

(44)Komisija bi morala oceniti delovanje in učinkovitost te uredbe pet let po datumu začetka njene uporabe in nato vsakih pet let ter predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo bi moralo vsebovati oceno, ali bi bilo treba to uredbo spremeniti. Kadar je v poročilu predlagana sprememba te uredbe, se mu lahko priloži zakonodajni predlog.

(45)Unija in države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati ustrezne zahteve za uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi varnosti in javnega reda, ki so določene v sporazumih STO, vključno zlasti s členom XIV(a) in členu XIVa Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami 36 (GATS). Spoštovati bi bilo treba tudi Pogodbi Unije in dosledno izvajati zaveze, sprejete v okviru drugih trgovinskih in naložbenih sporazumov, katerih pogodbenice so Unija ali države članice, ter trgovinskih in naložbenih ureditev, h katerim so Unija ali države članice pristopile.

(46)Kadar tuja naložba pomeni koncentracijo, ki sodi na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 37 , bi bilo treba to uredbo uporabljati brez poseganja v uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. To uredbo in člen 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 bi bilo treba uporabljati dosledno. Če se zadevni področji uporabe navedenih uredb prekrivata, bi bilo treba razloge za izvajanje pregledov iz člena 12 te uredbe in pojem pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 razlagati dosledno in brez poseganja v oceno združljivosti nacionalnih ukrepov za zaščito teh interesov s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.

(47)Ta uredba ne bi smela vplivati na pravila Unije o skrbni oceni pridobitev kvalificiranih deležev v finančnem sektorju iz direktiv 2009/138/ES 38 , 2013/36/EU 39 in 2014/65/EU 40 Evropskega parlamenta in Sveta, kar je ločen postopek s specifičnim ciljem.

(48)To uredbo bi bilo treba uporabljati v skladu z drugimi postopki priglasitve in odobritve, določenimi s pravom Unije, in brez poseganja vanje. Komisija bi morala imeti možnost, da informacije, ki jih države članice priglasijo prek mehanizma sodelovanja, uporabi za izvajanje nadzora nad uporabo prava Unije v skladu s členom 17 PEU.

(49)Da bi se upošteval razvoj v zvezi s projekti ali programi v interesu Unije in prilagodil seznam tehnologij, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Seznam projektov in programov v interesu Unije iz Priloge I bi moral zajemati projekte ali programe, ki jih zajema pravo EU in zagotavljajo razvoj, vzdrževanje ali nakup kritične infrastrukture, kritičnih tehnologij ali kritičnih virov, bistvenih za varnost ali javni red. Seznam tehnologij, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, iz Priloge II bi moral vključevati področja, na katerih lahko tuje naložbe vplivajo na varnost ali javni red v več kot eni državi članici ali Uniji kot celoti prek ciljnega podjetja v Uniji, ki ne sodeluje v projektu ali programu v interesu Unije in iz njega ne prejema finančnih sredstev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 41 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(50)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede obrazca, ki se uporablja za zagotavljanje minimalnih informacij o tujih naložbah, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 42 .

(51)Uredbo (EU) 2019/452 bi bilo treba razveljaviti. Da bi se državam članicam in subjektom omogočilo dovolj časa za pripravo na izvajanje, bi se morala ta uredba uporabljati od [dodati datum: 15 mesecev po začetku veljavnosti]. V prehodnem obdobju med začetkom veljavnosti in uporabo te uredbe bi se morala še naprej uporabljati Uredba (EU) 2019/452 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba vzpostavlja okvir Unije za pregled tujih naložb, ki jih države članice izvajajo na svojem ozemlju, zaradi varnosti ali javnega reda.

2.Ta uredba vzpostavlja mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo informacije o tujih naložbah, ocenijo njihov morebitni učinek na varnost ali javni red ter opredelijo morebitne težave, ki jih obravnava država članica, ki pregleduje tujo naložbo.

3.Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo v veljavi nacionalne določbe na področjih, ki jih ta uredba ne usklajuje.

4.Ta uredba ne posega v izključno pristojnost vsake države članice za ohranjanje njene nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in v pravico vsake države članice do zaščite njenih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

5.Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic na podlagi Pogodb, zlasti členov 49 in 63 PDEU. Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, skladni z navedenimi obveznostmi. Ta uredba ne posega v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„tuja naložba“ pomeni neposredno tujo naložbo ali naložbo v Uniji, ki vključuje tuji nadzor, ki omogoča dejansko udeležbo pri upravljanju ciljnega podjetja v Uniji ali nadzoru nad njim;

(2)„neposredna tuja naložba“ pomeni kakršno koli naložbo tujega vlagatelja, katere cilj je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in obstoječim ali prihodnjim ciljnim podjetjem v Uniji, ki mu tuji vlagatelj da na voljo kapital za opravljanje gospodarske dejavnosti v državi članici;

(3)„naložba v Uniji, ki vključuje tuji nadzor“ pomeni kakršno koli naložbo tujega vlagatelja prek svojega odvisnega podjetja v Uniji, katere cilj je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in obstoječim ali prihodnjim ciljnim podjetjem v Uniji, ki mu tuji vlagatelj da na voljo kapital za opravljanje gospodarske dejavnosti v državi članici;

(4)„prošnja za odobritev“ pomeni prošnjo za odobritev tuje naložbe, za katero velja zahteva glede odobritve, ki se vloži v okviru mehanizma pregleda, vzpostavljenega v skladu s členom 3;

(5)„priglasljiva naložba“ pomeni tujo naložbo, ki izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz člena 5;

(6)„tuji vlagatelj“ pomeni:

(a)fizično osebo iz tretje države ali

(b)podjetje ali subjekt, ki je ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu z zakonodajo tretje države;

(7)„odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji“ pomeni gospodarsko dejavno podjetje, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice in izpolnjuje pogoje iz člena 22(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 43 ter je pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujega vlagatelja;

(8)„ciljno podjetje v Uniji“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice;

(9)„ciljno podjetje v Uniji, ki je gospodarsko dejavno na enem od področij iz Priloge II“ pomeni ciljno podjetje v Uniji, ki je med drugim tudi prek lastništva, uporabe, proizvodnje ali dobave dejavno ali namerava biti dejavno na področjih tehnologij, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembna za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom in so navedena v Prilogi II;

(10)„vlagatelj, ki zaprosi za odobritev“ pomeni stran ali strani v transakciji s tujimi naložbami, ki zaprosi za odobritev pri ustreznem organu za pregled;

(11)„tretja država“ pomeni jurisdikcijo, ki ni članica Unije;

(12)„pregled“ pomeni postopek, ki državi članici omogoča, da oceni, razišče, odobri, odobri z blažitvenimi ukrepi, prepove ali odpravi tuje naložbe zaradi varnosti ali javnega reda;

(13)„mehanizem pregleda“ pomeni instrument, ki se splošno uporablja, kot je zakon ali predpis, in spremljevalne upravne zahteve, izvedbena pravila ali smernice, ki določajo pogoje in postopke za pregled tujih naložb zaradi varnosti ali javnega reda;

(14)„odločitev o pregledu“ pomeni ukrep, ki ga sprejme organ za pregled v okviru mehanizma pregleda in na podlagi katerega se tuja naložba odobri, odobri z blažitvenimi ukrepi, prepove ali odpravi;

(15)„organ za pregled“ ali „organi za pregled“ pomeni organ ali organe, ki jih država članica imenuje za pregled tujih naložb;

(16)„zaključek“ pomeni trenutek, ko je izpolnjen zadnji nujni pogoj v zvezi z naložbeno odločitvijo strani v transakciji s tujo naložbo;

(17)„mehanizem sodelovanja“ pomeni sodelovanje med državami članicami in Komisijo na področju tujih naložb v skladu s to uredbo;

(18)„projekti ali programi v interesu Unije“ pomeni projekte ali programe, ki jih zajema pravo Unije in zagotavljajo razvoj, vzdrževanje ali nakup kritične infrastrukture, kritičnih tehnologij ali kritičnih virov, bistvenih za varnost ali javni red, ter so navedeni v Prilogi I;

(19)„država članica priglasiteljica“ pomeni državo članico, ki je priglasila priglasljivo naložbo prek mehanizma sodelovanja v skladu s členom 5;

(20)„večdržavna transakcija“ pomeni tujo naložbo, za katero se uporabljajo mehanizmi pregleda v več državah članicah;

(21)„večdržavna priglasitev“ pomeni priglasljivo naložbo, ki jo mora prek mehanizma sodelovanja priglasiti več držav članic;

(22)„blažitveni ukrep“ pomeni kakršen koli pogoj za odpravo verjetnega negativnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red;

(23)„kontaktna točka“ pomeni osebo ali subjekt, ki ga država članica imenuje za priglasitev priglasljivih naložb prek mehanizma sodelovanja ter za prejemanje in pošiljanje vseh sporočil v zvezi s tujimi naložbami, ki jih zajema ta uredba, prek mehanizma sodelovanja v imenu organa za pregled.

POGLAVJE 2
NACIONALNI MEHANIZMI PREGLEDA

Člen 3

Vzpostavitev mehanizmov pregleda

1.Države članice vzpostavijo mehanizem pregleda v skladu s to uredbo.

2.Države članice zagotovijo, da se mehanizem pregleda iz odstavka 1 uporablja vsaj za naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve v skladu s členom 4(4).

3.Vsaka država članica priglasi Komisiji ukrepe, sprejete na podlagi odstavka 1, najpozneje do [datum: 15 mesecev po začetku veljavnosti]. Države članice nato priglasijo Komisiji kakršno koli spremembo svojega mehanizma pregleda v 30 dneh po sprejetju spremembe.

4.Komisija objavi seznam mehanizmov pregleda držav članic najpozneje tri mesece po prejemu vseh priglasitev odstavka 3 ali do [datum: 21 mesecev po začetku veljavnosti], kar koli nastopi prej. Komisija ta seznam posodablja.

Člen 4

Minimalne zahteve

1.Pravila in postopki v zvezi z mehanizmi pregleda ter ukrepi, sprejetimi v skladu s takimi pravili in postopki, so skladni s pravom Unije, pregledni in ne razlikujejo med tretjimi državami ali državami članicami, v katerih ima sedež odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji.

2.Države članice zagotovijo, da njihovi mehanizmi pregleda izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)organu za pregled se zagotovijo ustrezni postopki, da ugotovi, ali je pristojen za tujo naložbo, vloženo za odobritev, in izvede začetni pregled, ki mu po potrebi sledi poglobljena preiskava, da se ugotovi, ali je za to tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red. Namen poglobljene preiskave je zlasti ugotoviti, ali je odločitev o pregledu iz člena 14(1) ustrezna, in določiti njeno vsebino;

(b)organ za pregled spremlja mehanizem pregleda in odločitve o pregledu ter zagotavlja skladnost z njimi. Zlasti vzpostavi ustrezne postopke za odkrivanje in preprečevanje izogibanja mehanizmu pregleda in odločitvam o pregledu;

(c)organ za pregled je pooblaščen, da na lastno pobudo začne pregled tujih naložb vsaj 15 mesecev po zaključku tuje naložbe, za katero ne velja zahteva glede odobritve, če sumi, da bi lahko tuja naložba vplivala na varnost ali javni red;

(d)zaupne informacije, vključno s poslovno občutljivimi informacijami, ki se dajo na voljo državi članici, ki izvaja pregled, se zavarujejo;

(e)tuji vlagatelji, odvisna podjetja tujih vlagateljev v Uniji, prek katerih se izvaja tuja naložba, in podjetja, na katera se nanaša odločitev o pregledu, imajo možnost, da to odločitev sodno izpodbijajo;

(f)objavi se letno poročilo, ki vključuje informacije o razvoju zadevne zakonodaje v državi članici ter zbirne in anonimizirane podatke o pregledanih naložbah, vključno z rezultati odločitev o pregledu, državljanstvom oziroma državo sedeža strani v naložbah, priglašenih organu za pregled, in gospodarskimi sektorji, v katerih so bile te transakcije izvedene;

(g)tuje naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve iz odstavka 4, vlagatelj, ki zaprosi za odobritev, vloži pri organu za pregled, ki jih pregleda pred njihovim zaključkom;

(h)organ za pregled je pooblaščen, da uvede blažitvene ukrepe, prepove ali odpravi tuje naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve iz odstavka 4 in ki niso bile vložene ali so bile vložene po zaključku, ter po potrebi učinkovito obravnava posledice neskladnosti z blažitvenimi ukrepi;

(i)zagotovijo se ustrezni postopki za priglasitev priglasljivih naložb prek mehanizma sodelovanja v skladu s členom 5.

3.Države članice pred sprejetjem odločitve o odobritvi tuje naložbe, za katero veljajo blažitveni ukrepi, ali o prepovedi tuje naložbe obvestijo vlagatelja, ki zaprosi za odobritev, in navedejo razloge, na podlagi katerih nameravajo sprejeti odločitev, ob upoštevanju varstva informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z interesi EU ali ene ali več držav članic v zvezi z varnostjo ali javnim redom ali ene ali več držav članic, ter brez poseganja v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu zaupnih informacij. Države članice tujemu vlagatelju omogočijo, da pred sprejetjem take odločitve izrazi svoja stališča.

4.Države članice zagotovijo, da njihovi mehanizmi pregleda nalagajo zahtevo glede odobritve za tuje naložbe, kadar je ciljno podjetje v Uniji s sedežem na njihovem ozemlju:

(a)del enega od projektov ali programov v interesu Unije iz Priloge I ali v njem sodeluje, med drugim tudi kot prejemnik sredstev, kot je opredeljen v členu 2(53) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , ali

(b)gospodarsko dejavno na enem od področij iz Priloge II.

POGLAVJE 3
MEHANIZEM SODELOVANJA UNIJE NA PODROČJU TUJIH NALOŽB, ZA KATERE JE VERJETNO, DA BODO NEGATIVNO VPLIVALE NA VARNOST ALI JAVNI RED

Člen 5

Priglasitev tujih naložb

1.Države članice Komisijo in druge države članice prek mehanizma sodelovanja priglasijo vsako tujo naložbo v ciljno podjetje v Uniji s sedežem na njihovem ozemlju, ki:

(a)izpolnjuje pogoje iz člena 4(4), točka (a), ali

(b)izpolnjuje pogoje iz člena 4(4), točka (b), in katerega koli od naslednjih pogojev:

(i)tuji vlagatelj ali odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji je pod neposrednim ali posrednim nadzorom vlade tretje države, vključno z državnimi organi, regionalnimi ali lokalnimi organi ali oboroženimi silami, med drugim tudi prek lastniške strukture, znatnega financiranja, posebnih pravic ali direktorjev ali upraviteljev, ki jih imenuje država;

(ii)za tujega vlagatelja, fizično osebo ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanskega lastnika tujega vlagatelja, katero koli odvisno podjetje tujega vlagatelja ali katero koli drugo stran, ki je v lasti ali pod nadzorom takega tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, veljajo omejevalni ukrepi Unije v skladu s členom 215 PDEU ali

(iii)tuji vlagatelj ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij je bilo vključeno v tujo naložbo, ki jo je predhodno pregledala država članica in ni bila odobrena ali pa je bila odobrena le pod določenimi pogoji; da se to ugotovi, se država članica priglasiteljica opira na informacije, ki so ji na voljo, vključno z informacijami iz varne podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 7(10), in informacije, ki jih v zvezi s tem zagotovi tuji vlagatelj.

2.Države članice priglasijo Komisiji in drugim državam članicam vsako tujo naložbo v ciljno podjetje v Uniji s sedežem na njihovem ozemlju, pri kateri začnejo poglobljeno preiskavo v okviru svojih postopkov pregleda. Poleg tega jim v izjemnih primerih priglasijo vsako tujo naložbo v ciljno podjetje v Uniji s sedežem na njihovem ozemlju, pri kateri nameravajo uvesti blažitveni ukrep ali prepovedati transakcijo brez poglobljene preiskave.

3.Države članice lahko priglasijo vsako tujo naložbo, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavkov 1 in 2, če država članica, v kateri ima ciljno podjetje v Uniji sedež, meni, da bi lahko bila tuja naložba v interesu drugih držav članic in Komisije z vidika varnosti ali javnega reda, med drugim tudi v primerih, ko ima ciljno podjetje v Uniji znaten obseg dejavnosti v drugih državah članicah ali pripada skupini podjetij, ki ima v različnih državah članicah več podjetij, ki so gospodarsko dejavna na enem od področij iz Priloge II.

Kadar namerava država članica priglasiti tujo naložbi na svojem ozemlju, ki je del večdržavne transakcije v skladu s členom 6(2), se uskladi z drugimi državami članicami, ki so prejele prošnjo za odobritev. Zadevne države članice priglasijo večdržavno transakcijo in si prizadevajo še isti dan poslati svojo priglasitev prek mehanizma sodelovanja.

Člen 6

Vsebina in postopki priglasitve o tujih naložbah

1.Države članice zagotovijo, da priglasitev v skladu s členom 5 vsebuje informacije iz člena 10(1) ter se pošlje Komisiji in drugim državam članicam prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4):

(a)v 15 koledarskih dneh od prejema zadevne prošnje za odobritev tuje naložbe, ki izpolnjuje katerega koli od pogojev iz člena 5(1) ali (3);

(b)v 60 koledarskih dneh od prejema prošnje za odobritev tuje naložbe, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5(2).

2.Za večdržavne transakcije se uporabljajo naslednji postopki:

(a)vlagatelji, ki zaprosijo za dovoljenje, vložijo prošnje za odobritev v vseh zadevnih državah članicah na isti dan, vsaka prošnja za odobritev pa se sklicuje na druge prošnje;

(b)kadar država članica prejme prošnjo za odobritev, ki izpolnjuje pogoje iz točke (a), se uskladi z drugimi zadevnimi državami članicami, da med drugim določi, ali se uporablja točka (c) ali (d) tega odstavka; na zahtevo ene ali več držav članic lahko Komisija sodeluje pri takem usklajevanju;

(c)če se prošnje za odobritev nanašajo na tujo naložbo, ki izpolnjuje katerega koli od pogojev iz člena 5(1), zadevne države članice pošljejo priglasitev prek mehanizma sodelovanja na isti dan in v roku iz točke (a) odstavka 1 tega člena;

(d)če se prošnje za odobritev nanašajo na tujo naložbo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5(2), si zadevne države članice prizadevajo poslati priglasitev prek mehanizma sodelovanja na isti dan.

Člen 7

Pripombe držav članic in mnenja Komisije o priglašenih tujih naložbah

1.Vsaka država članica lahko državi članici priglasiteljici izda ustrezno utemeljene pripombe prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4). Država članica lahko izda take pripombe, če:

(a)meni, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na njeno varnost ali javni red, ali

(b)ima informacije, pomembne za pregled te tuje naložbe.

Država članica, ki izda pripombe, jih hkrati pošlje Komisiji in prek mehanizma sodelovanja obvesti vse druge države članice, da so bile pripombe predložene.

2.Komisija lahko izda ustrezno utemeljeno mnenje, naslovljeno na državo članico priglasiteljico, prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4). Komisija lahko izda tako mnenje, če:

(a)meni, da je za tako tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red več kot ene države članice;

(b)meni, da je za tako tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda,

ali

(c)ima pomembne informacije v zvezi s to tujo naložbo.

Komisija lahko izda mnenje ne glede na to, ali druge države članice izdale pripombe.

3.Komisija lahko izda ustrezno utemeljeno mnenje, naslovljeno na vse države članice, če meni, da bi lahko več tujih naložb ali drugih podobnih naložb, če bi bile izvedene, skupaj in ob upoštevanju njihovih značilnosti vplivalo na varnost ali javni red Unije. Po izdaji mnenja lahko Komisija po potrebi razpravlja z državami članicami o tem, kako obravnavati ugotovljena tveganja.

4.Komisija:

(a)pošlje mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (c) odstavka 2, vsem državam članicam, ki so predložile pripombe, in obvesti druge države članice, da je bilo mnenje izdano, prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4);

(b)pošlje mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) odstavka 2, in mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, vsem državam članicam prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4).

5.Kadar država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, prejme pripombo druge države članice v skladu z odstavkom 1 ali mnenje Komisije v skladu z odstavkom 2 ali 3, to pripombo ali mnenje čim bolj upošteva.

6.Po prejemu pripombe v skladu z odstavkom 1 država članica organizira sestanek z državami članicami, ki so izdale pripombe, da bi razpravljale o tem, kako najbolje obravnavati ugotovljena tveganja. Če se država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, ne strinja z ugotovljenimi tveganji oziroma ukrepom, predlaganim s pripombo, si države članice prizadevajo poiskati alternativne rešitve. Kadar se pripomba nanaša na večdržavno transakcijo, so tudi druge države članice, ki so priglasile tujo naložbo, pozvane, da razpravljajo o tem, ali so načrtovani rezultati med seboj združljivi oziroma ali se lahko s predvidenimi pogoji ustrezno obravnavajo ugotovljena čezmejna tveganja. Na tak sestanek je povabljena tudi Komisija.

7.Po prejemu mnenja v skladu z odstavkom 2 ali 3 se smiselno uporablja postopek iz odstavka 6.

8.Po prejemu mnenja v skladu z odstavkom 2 ali 3 država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi:

(a)priglasi svojo odločitev o pregledu zadevnim državam članicam in Komisiji prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) najpozneje tri koledarske dni po tem, ko je bila poslana zadevnim stranem v tuji naložbi;

(b)najpozneje sedem koledarskih dni po priglasitvi odločitve o pregledu v skladu z odstavkom (a) prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) predloži zadevnim državam članicam in Komisiji pisno obrazložitev:

(i)v kolikšni meri je upoštevala pripombe držav članic ali mnenje Komisije ali

(ii)razloga za nestrinjanje s pripombami držav članic ali mnenjem Komisije.

9.Kadar država članica ali Komisija navede, da odločitev o pregledu iz odstavka 8, pododstavek (a), tega člena ne upošteva v zadostni meri njenih pripomb, predloženih v skladu z odstavkom 1, ali mnenja, podanega v skladu z odstavkom 2 ali 3, država članica, v kateri se naložba načrtuje ali zaključi, organizira sestanek, na katerem pojasni ovire, ki so se pojavile, ali razloge za nestrinjanje, in si prizadeva poiskati rešitve, če bi se v prihodnosti pojavila podobna situacija. Kadar se odločitev o pregledu nanaša na večdržavno priglasitev, so povabljene tudi druge države članice, ki so priglasile tujo naložbo prek mehanizma sodelovanja. Komisija je povabljena na vse sestanke, organizirane v skladu s tem odstavkom.

10.Komisija vzpostavi varno podatkovno zbirko, ki je na voljo vsem državam članicam in vsebuje informacije o tujih naložbah, ocenjenih v okviru mehanizma sodelovanja, in rezultatih ocen v okviru nacionalnih mehanizmov pregleda, vključno z informacijami o zadevnih odločitvah o pregledu. Komisija v to podatkovno zbirko naloži informacije, ki jih ima na voljo od 12. oktobra 2020. Države članice do [datum začetka uporabe te uredbe] v to podatkovno zbirko naložijo informacije, ki so jim na voljo o rezultatih zadevnega postopka v okviru njihovih mehanizmov pregleda. Zagotovijo lahko tudi dodatna pojasnila.

11.Pri izdajanju pripomb ali mnenja v skladu s tem členom država članica oziroma Komisija prouči, ali bi se morale take pripombe ali mnenje šteti za tajne podatke in kakšna stopnja tajnosti bi se morala zanje uporabljati v skladu s pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom o tajnih podatkih.

Člen 8

Roki in postopki za predložitev pripomb in mnenj o priglašenih tujih naložbah

1.Preden država članica izda pripombo ali Komisija izda mnenje v skladu s členom 7, se uporabi naslednji postopek:

(a)Države članice obvestijo državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4), da si pridržujejo pravico do izdaje pripomb najpozneje v 15 koledarskih dneh po prejemu priglasitve v skladu s členom 5;

(b)Komisija obvesti državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4), da si pridržuje pravico do izdaje mnenja najpozneje v 20 koledarskih dneh po prejemu priglasitve v skladu s členom 5.

2.Kadar si države članice in Komisija pridržujejo pravico do predložitve pripomb ali mnenja, lahko od države članice priglasiteljice zahtevajo dodatne informacije. Vsak zahtevek za dodatne informacije je ustrezno utemeljen, omejen na informacije, ki jih države članice potrebujejo za predložitev pripomb ali ki jih Komisija potrebuje za izdajo mnenja, in sorazmeren z namenom zahteve ter ne obremenjuje neupravičeno države članice priglasiteljice. Kadar država članica od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, tak zahtevek hkrati pošlje Komisiji.

3.Za izdajo pripomb držav članic in mnenj Komisije iz člena 7 veljajo naslednji roki:

(a)kadar si država članica pridržuje pravico, da izda pripombe o priglašeni tuji naložbi, ne da bi od države članice priglasiteljice zahtevala dodatne informacije, se zadevne pripombe naslovijo na državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu popolne priglasitve tuje naložbe;

(b)kadar si Komisija pridržuje pravico, da izda mnenje o priglašeni tuji naložbi, ne da bi od države članice priglasiteljice zahtevala dodatne informacije, se zadevno mnenje naslovi na državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) najpozneje 45 koledarskih dni po prejemu popolne priglasitve tuje naložbe;

(c)kadar si država članica pridržuje pravico, da izda pripombe o priglašeni tuji naložbi, in od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, se zadevne pripombe naslovijo na državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) najpozneje 20 koledarskih dni po prejemu popolnih dodatnih informacij;

(d)kadar si Komisija pridržuje pravico, da izda mnenje o priglašeni tuji naložbi, in od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, se zadevno mnenje naslovi na državo članico priglasiteljico prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu popolnih dodatnih informacij.

Država članica priglasiteljica sprejme odločitev o pregledu šele po izteku rokov iz točk (a) do (d).

4.Država članica priglasiteljica obvesti Komisijo in druge države članice prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) o vseh bistvenih novih informacijah ali okoliščinah, ki so pomembne za oceno tuje naložbe, ki je že bila priglašena v skladu s členom 5. Če so te informacije na voljo pred iztekom rokov iz odstavka 3, si država članica priglasiteljica, Komisija in druge države članice prizadevajo doseči dogovor o vzajemno sprejemljivem podaljšanju roka. Če se roki za oceno prvotne priglasitve iz odstavka 3 iztečejo, se nadaljujejo v skladu z roki iz točk (c) in (d) odstavka 3.

5.Država članica priglasiteljica nemudoma zagotovi popolne dodatne informacije, ki jih zahtevajo Komisija ali druge države članice v skladu z odstavkom 2, prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4). Kadar država članica priglasiteljica zagotovi državi članici dodatne informacije, se slednje hkrati pošljejo Komisiji.

6.Kadar država članica priglasiteljica prejme več zahtevkov za dodatne informacije o isti priglasljivi naložbi, hkrati zagotovi vse zahtevane dodatne informacije.

7.Kadar več držav članic priglasiteljic prejme zahtevke za dodatne informacije o dani večdržavni priglasitvi, se roki iz odstavka 3 začnejo na datum prejema zadnjih popolnih dodatnih informacij. Komisija ta datum in rok sporoči zadevnim državam članicam.

8.Kadar država članica priglasiteljica zaradi izjemnih okoliščin meni, da je treba zaradi njene varnosti ali javnega reda sprejeti odločitev o pregledu pred iztekom rokov iz odstavka 3, o tem obvesti druge države članice in Komisijo ter ustrezno utemelji potrebo po takojšnjem ukrepanju. Druge države članice čim prej predložijo pripombe oziroma Komisija čim prej izda mnenje. Ta postopek se ne uporablja za izključno komercialne interese vlagatelja, ki zaprosi za odobritev.

9.Vsi roki iz tega člena se začasno prekinejo med 25. decembrom in 1. januarjem ter se nadaljujejo 2. januarja.

Člen 9

Postopek na lastno pobudo

1.Država članica, ki meni, da je tujo naložbo na ozemlju druge države članice, ki ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja, verjetno, da bo negativno vpliva na njeno varnost ali javni red, lahko v zvezi s to tujo naložbo začne postopek na lastno pobudo. Država članica pred začetkom postopka preveri, ali država članica, v kateri se naložba načrtuje ali zaključi, ne namerava priglasiti tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja.

2.Države članice imajo vsaj 15 mesecev po zaključku tuje naložbe pravico do začetka postopka iz odstavka 1, če zadevna tuja naložba medtem ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja.

3.Komisija lahko začne postopek na lastno pobudo, če meni, da tuja naložba na ozemlju države članice, ki ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja, spada na področje uporabe člena 7(2). Komisija pred začetkom postopka preveri, ali država članica, v kateri se naložba načrtuje ali zaključi, ne namerava priglasiti tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja.

4.Komisija ima vsaj 15 mesecev po zaključku tuje naložbe pravico do začetka postopka iz odstavka 3, če zadevna tuja naložba medtem ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja.

5.Država članica ali Komisija začne postopek na lastno pobudo iz odstavka 1 oziroma 3 tako, da državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4) pošlje ustrezno utemeljen zahtevek za informacije. Vsak zahtevek za informacije v skladu s tem odstavkom je ustrezno utemeljen, omejen na informacije, ki jih države članice potrebujejo za predložitev pripomb ali ki jih Komisija potrebuje za izdajo mnenja, in sorazmeren z namenom zahteve ter ne obremenjuje neupravičeno države članice priglasiteljice. Kadar zahtevek za informacije predloži država članica, ga hkrati pošlje Komisiji.

6.Država članica, v kateri se naložba načrtuje ali zaključi, nemudoma zagotovi popolne informacije, ki jih zahtevajo druge države članice ali Komisija v skladu z odstavkom 5, prek varnega in šifriranega sistema iz člena 12(4). Kadar država članica priglasiteljica zagotovi državi članici dodatne informacije, se slednje hkrati pošljejo Komisiji.

7.Po prejemu informacij iz odstavka 6 lahko države članice predložijo pripombe, Komisija pa lahko državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, predloži mnenje. Pravila in postopki iz členov 7 in 8 se smiselno uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)pripomba države članice ali mnenje Komisije se pošlje najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu popolnih informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 5;

(b)za postopke, začete v skladu z odstavkom 1, ima Komisija na voljo dodatnih 15 koledarskih dni za izdajo mnenja po izteku roka za državo članico iz točke (a) tega odstavka.

Člen 10

Zahteve glede informacij

1.Države članice zagotovijo, da informacije, zagotovljene v priglasitvi iz člena 5 in v odgovor na zahtevek za informacije iz člena 9(5), vključujejo:

(a)ime vlagatelja, globalnega končnega lastnika vlagatelja in ciljnega podjetja v Uniji, lastniško strukturo vlagatelja in po potrebi lastniško strukturo skupine podjetij, katere del je vlagatelj;

(b)celovit opis naložbe, njeno vrednost ter informacije o lastništvu ciljnega podjetja v Uniji pred tujo naložbo in po njej, financiranju naložbe in viru financiranja na podlagi najboljših informacij, ki so na voljo državi članici;

(c)ime in naslov ciljnega podjetja v Uniji, njegove dejavnosti in alternativne ponudnike, lastniško strukturo ciljnega podjetja v Uniji in po potrebi lastniško strukturo skupine podjetij, katere del je ciljno podjetje v Uniji;

(d)če je ustrezno, informacije o drugih pravnih subjektih iste skupine podjetij, katere del je ciljno podjetje v Uniji, ki se nahajajo v drugih državah članicah;

(e)ime, naslov in dejavnosti tujega vlagatelja ter

(f)datum, ko naj bi bila tuja naložba zaključena ali ko je bila zaključena.

2.Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 21, ki se sprejmejo pred datumom začetka uporabe te uredbe iz člena 24(2), določi obrazec, ki se uporablja za zagotavljanje vrste informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1.

3.Kadar Komisija ali države članice v skladu s členom 8(1) ali 9(5) zahtevajo dodatne informacije od države članice, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, si slednja prizadeva te informacije, če so na voljo, zagotoviti državam članicam, ki so poslale zahtevek, in Komisiji.

4.Po potrebi lahko država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, od vlagatelja, ki zaprosi za odobritev, ali katerega koli drugega ustreznega podjetja zahteva, da zagotovi informacije iz odstavkov 1 in 3. Zahtevek za informacije se lahko nanaša na informacije, ki jih država članica potrebuje za ugotovitev, ali je izpolnjen kateri od pogojev iz člena 5(1). Zadevno podjetje zagotovi zahtevane informacije državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, v 15 koledarskih dneh od zahtevka.

5.Država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, in Komisija lahko od drugih držav članic zahtevajo, da od podjetij na njihovem ozemlju zahtevajo informacije, če so slednje pomembne in nujno potrebne za oceno tuje naložbe v skladu s členom 13. Država članica, ki prejme zahtevek za pridobitev informacij, od podjetja nemudoma zahteva, da zagotovi te informacije, ter jih sporoči državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, in Komisiji v skladu s postopkom iz člena 8(2) oziroma 9(6).

6.Država članica Komisijo in druge zadevne države članice obvesti, če v izjemnih okoliščinah kljub prizadevanjem ne more zagotoviti informacij iz odstavka 3, 4 ali 5. Navedena država članica ustrezno pojasni razloge, zakaj ni mogla zagotoviti informacij.

7.Če informacije niso predložene ali če so nepopolne, lahko pripomba države članice ali mnenje Komisije temelji na informacijah, ki so ji na voljo.

8.Kadar informacije iz odstavkov 1 do 6 izvirajo od podjetja, država članica, ki prejme informacije od podjetja, preveri popolnost informacij in sprejme razumne ukrepe za zagotovitev njihove točnosti, preden jih zagotovi Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 11

Skupne zahteve glede mehanizmov pregleda za zagotovitev učinkovitega mehanizma sodelovanja

1.Države članice zagotovijo potrebne vire ter pravna in upravna sredstva za učinkovito in uspešno udeležbo v mehanizmu sodelovanja.

2.Vse države članice in Komisija določijo kontaktne točke za namene mehanizme sodelovanja.

3.Države članice zagotovijo, da jim roki in postopki, določeni v okviru njihovih mehanizmih pregleda, omogočajo, da v celoti odgovorijo na zahtevke Komisije ali drugih držav članic za dodatne informacije.

4.Države članice zagotovijo, da jim mehanizmi pregleda omogočajo dovolj časa in sredstev, da ocenijo čim bolj upoštevajo pripombe drugih držav članic in mnenja Komisije, preden sprejmejo odločitev o pregledu. To vključuje vsa potrebna pravna sredstva in pooblastila za obravnavo izraženih pomislekov ali verjetnih učinkov, ki jih je druga država članica ali Komisija določila v svoji odločitvi o pregledu ali v katerem koli drugem ustreznem instrumentu, ki ga ima na voljo. Kadar se tuja naložba priglasi Komisiji in drugim državam članicam v skladu s členom 5, mehanizmi pregleda državam članicam preprečujejo, da sprejmejo odločitev o pregledu, dokler se ne iztečejo roki za pripombe držav članic in mnenja Komisije iz člena 8(3).

5.Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna zakonodaja omogoča izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 5 do 9 člena 7.

6.Organi za pregled so pooblaščeni za preiskovanje, ocenjevanje in spremljanje tujih naložb, s katerimi so bili seznanjeni v skladu s členom 9(7), ter odločanje o njih.

7.Kadar blažitveni ukrepi iz odločitve o pregledu zahtevajo skladnost podjetij s sedežem v drugih državah članicah, države članice, ki so sprejele odločitev o pregledu, sodelujejo z drugo zadevno državo članico ali državami članicami pri spremljanju in izvrševanju odločitve o pregledu. Države članice zagotovijo, da imajo na voljo vsa potrebna pravna sredstva in pooblastila za učinkovito obravnavanje posledic neskladnosti z blažitvenimi ukrepi iz odločitve o pregledu.

Člen 12

Zaupnost izmenjave informacij v okviru mehanizmu sodelovanja

1.Informacije, prejete v skladu s postopki iz členov 5, 7 in 9, se uporabijo samo za namene, za katere so bile zahtevane, razen če:

(a)se organ izvora informacij izrecno strinja z drugo uporabo ali

(b)Sodišče Evropske unije ali sodišče države članice, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, zahteva take informacije za namene sodnega postopka.

2.Države članice in Komisija zagotovijo zaupnost informacij, ki jih predložijo ali prejmejo pri uporabi te uredbe, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Države članice in Komisija pri obravnavanju zahtevkov za dostop do dokumentov, zagotovljenih ali prejetih pri uporabi te uredbe, ne razkrijejo nobenih informacij, ki bi ogrozile namen preiskav, ki se izvajajo v skladu s to uredbo.

3.Države članice in Komisija zagotovijo, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjajo na podlagi te uredbe, ne zniža ali prekliče brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora.

4.Komisija zagotovi varen in šifriran sistem za podporo izmenjavi informacij med kontaktnimi točkami.

POGLAVJE 4
TUJE NALOŽBE, ZA KATERE JE VERJETNO, DA BODO NEGATIVNO VPLIVALE NA VARNOST ALI JAVNI RED

Člen 13

Določitev verjetnega negativnega učinka na varnost in javni red

1.Države članice za namene sprejetja odločitve o pregledu v skladu s členom 14 ali izdaje ustrezno utemeljene pripombe v skladu s členom 7(1) ali členom 9(7) določijo, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red.

2.Komisija za namene izdaje ustrezno utemeljenega mnenja v skladu s členom 7(2) ali (3) ali členom 9(7) določi, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red.

3.Pri določanju, ali je za naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red, država članica ali Komisija upošteva zlasti, ali je za zadevno naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na:

(a)varnost, celovitost in delovanje kritične fizične ali virtualne infrastrukture; v tem okviru se na podlagi razpoložljivih informacij oceni tudi, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na odpornost kritičnih subjektov, opredeljenih v skladu z Direktivo (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta 45 , in subjektov v okviru Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta 46 . Upoštevajo se tudi rezultati usklajenih ocen tveganja za varnost v zvezi s kritičnimi dobavnimi verigami na ravni Unije, izvedenih v skladu s členom 22(1) Direktive (EU) 2022/2555.

(b)razpoložljivost kritičnih tehnologij;

(c)stalno oskrbo s kritičnimi viri;

(d)varstvo občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, zlasti v zvezi z zmožnostjo tujega vlagatelja, da dostopa do takih osebnih podatkov, jih nadzira in kako drugače obdeluje, ali

(e)svobodo in pluralnost medijev, vključno s spletnimi platformami, ki se lahko uporabijo za obsežno dezinformiranje ali kriminalne dejavnosti.

4.Pri določanju, ali je za naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red, država članica ali Komisija upošteva tudi informacije v zvezi s tujim vlagateljem, med drugim tudi:

(a)ali so bili tuji vlagatelj, fizična oseba ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanski lastnik tujega vlagatelja, katero koli od odvisnih podjetij tujega vlagatelja ali katera koli druga stran, ki je v lasti ali pod nadzorom tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, vključeni v tujo naložbo, ki jo je predhodno pregledala država članica in ni bila odobrena ali pa je bila odobrena le pod določenimi pogoji; da se to ugotovi, se države članice in Komisija opirajo na informacije, ki so jim na voljo, vključno z informacijami iz varne podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 7(10);

(b)razloge, če je ustrezno, zakaj za tujega vlagatelja, fizično osebo ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanskega lastnika tujega vlagatelja, katero koli odvisno podjetje tujega vlagatelja ali katero koli drugo stran, ki je v lasti ali pod nadzorom takega tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, veljajo omejevalni ukrepi v skladu s členom 215 PDEU;

(c)ali sta bila tuji vlagatelj ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij že vključena v dejavnosti, ki so negativno vplivale na varnost ali javni red v državi članici;

(d)ali sta tuji vlagatelj ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij izvajala nezakonite ali kriminalne dejavnosti, vključno z izogibanjem omejevalnim ukrepom Unije v skladu s členom 215 PDEU;

(e)ali je za tujega vlagatelja, fizično osebo ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanskega lastnika tujega vlagatelja, katero koli odvisno podjetje tujega vlagatelja ali katero koli drugo stran, ki je v lasti ali pod nadzorom tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, verjetno, da si bo prizadevala za uresničevanje političnih ciljev tretje države ali povečanje njenih vojaških zmogljivosti.

Člen 14

Odločitve o pregledu tujih naložb, za katere je verjetno, da bodo negativno vplivale na varnost ali javni red

1.Kadar država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, ob upoštevanju meril iz člena 13 in po potrebi ob upoštevanju pripomb drugih držav članic v skladu s členom 7(1) ali 9(7) oziroma mnenja Komisije v skladu s členom 7(2) ali (3) ali 9(7) sklene, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v eni ali več državah članicah, tudi kar zadeva projekte ali programe v interesu Unije, izda odločitev o pregledu, s katero:

(a)odobri tujo naložbo z blažitvenimi ukrepi ali

(b)prepove tujo naložbo.

Odločitev o pregledu je v skladu z načelom sorazmernosti in upošteva vse okoliščine tuje naložbe.

2.Kadar država članica, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, meni, da so na voljo drugi ukrepi v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki so ustrezni za obravnavanje učinka tuje naložbe na varnost in javni red, se tuja naložba odobri brez pogojev.

POGLAVJE 5
KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Mednarodno sodelovanje

Države članice in Komisija lahko v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom naložb zaradi varnosti in javnega reda, sodelujejo s pristojnimi organi tretjih držav.

Člen 16

Letno poročanje na ravni Unije

1.Od leta [dodati datum: prvo leto uporabe] naprej države članice do 31. marca vsako leto zaupno poročajo Komisiji o svojih dejavnostih v okviru svojih mehanizmov pregleda in mehanizma sodelovanja za preteklo koledarsko leto. To poročilo vsebuje:

(a)informacije o številu tujih naložb, pregledanih po prošnji za odobritev in po postopku na lastno pobudo;

(b)informacije o številu tujih naložb, odobrenih pod določenimi pogoji in brez njih;

(c)informacije o številu prepovedanih tujih naložb in tujih naložb, katerih prošnja za odobritev je bila umaknjena;

(d)informacije o številu tujih naložb, priglašenih prek mehanizma sodelovanja, in številu pripomb, ki jih je izdala zadevna država članica;

(e)informacije o izvoru tujih vlagateljev in sektorju dejavnosti ciljnih podjetij, ki so predmet tujih naložb, ki so bile pregledane, odobrene ali prepovedane;

(f)celovito predstavitev tveganj in ranljivosti, ki so bile ugotovljene pri tujih naložbah in na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o pregledu.

2.Komisija na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1, in na podlagi svoje ocene trendov in razvoja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo se objavi.

Člen 17

Obdelava osebnih podatkov

1.Vsakršna obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 ter le, kadar je to potrebno za pregled tujih naložb s strani držav članic in za zagotavljanje učinkovitosti sodelovanja, določenega v tej uredbi.

2.Osebni podatki, povezani z izvajanjem te uredbe, se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zbrani.

Člen 18

Ocena

1.Komisija oceni delovanje in učinkovitost te uredbe pet let po datumu začetka njene uporabe in nato vsakih pet let ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice pri tem sodelujejo in Komisiji po potrebi zagotovijo dodatne informacije za pripravo tega poročila.

2.Kadar so v poročilu Komisije predlagane spremembe te uredbe, se mu lahko priloži zakonodajni predlog.

Člen 19

Delegirani akti

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, da se po potrebi spremeni seznam projektov ali programov v interesu Unije iz Priloge I zaradi upoštevanja sprejetja in spremembe prava Unije v zvezi s projekti ali programi v interesu Unije, ki so pomembni za varnost ali javni red.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, da se po potrebi spremeni seznam tehnologij, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, iz Priloge II zaradi upoštevanja spremembe okoliščin, ki so pomembne za varnost ali javni red Unije. Ti premisleki vključujejo zlasti naslednje:

(a)odpornost dobavnih verig, ki so še posebej pomembne za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom;

(b)odpornost infrastruktur, ki so še posebej pomembne za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom;

(c)razvoj tehnologij, ki so še posebej pomembne za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom;

(d)pojav ranljivosti v zvezi z dostopom do občutljivih informacij ali drugimi oblikami njihove obdelave, vključno z osebnimi podatki, če je zanje verjetno, da bi lahko negativno vplivale na interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, ter

(e)pojav geopolitičnih razmer, ki so še posebej pomembne za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom.

Člen 20

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta].

3.Prenos pooblastila lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Postopek v odboru za izvedbene akte

1.Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi obrazce, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij iz člena 10(1).

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Člen 22

Odbor

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (EU) 2019/452 se razveljavi z učinkom od [datum: 15 mesecev po začetku veljavnosti].

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 24

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [datum: 15 mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 47  

☒ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2026,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–☒    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.
Ocenjene posledice za prihodke

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Ko je Komisija septembra 2017 predložila zakonodajni predlog uredbe, je mehanizem pregleda imelo le 14 držav članic (vključno z Združenim kraljestvom). Do junija 2023 je mehanizem pregleda sprejelo osem dodatnih držav članic, dve državi članici, ki sta imeli le sektorski mehanizem, pa sta uvedli medsektorski mehanizem.

(2)    22,7 % tujih prevzemov in 20 % „greenfield“ projektov je bilo v državah članicah, ki niso imele v celoti veljavnega mehanizma pregleda naložb. Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu št. 27/2023 („Pregled neposrednih tujih naložb v EU – Sprejeti so bili prvi koraki, vendar je zaradi znatnih omejitev obvladovanje tveganj za varnost in javni red manj uspešno) ocenjuje, da je v teh državah članicah približno 42 % neposrednih tujih naložb (glej sliko 4 na str. 27 poročila).

(3)    Komisija in ustrezni organi držav članic so od uvedbe mehanizma sodelovanja pregledali več kot 1 100 transakcij.

(4)    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o „evropski strategiji za gospodarsko varnost“ (JOIN(2023)20 final).

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2004/139/oj ).

(6)    Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje mehanizma sodelovanja v skladu s poglavjem 3 predlagane uredbe in postopka v skladu s členom 21(4) uredbe EU o združitvah, bi lahko bilo koristno, da države članice ob priglasitvi transakcije v skladu s členom 5 predlagane uredbe navedejo, ali bo transakcija verjetno spadala na področje uporabe uredbe EU o združitvah.

(7)    Uredba (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (UL L 330, 23.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2560/oj ).

(8)    Direktiva Sveta (ES) št. 114/2008 z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/114/oj ).

(9)    Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2557/oj ).

(10)    Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2016/1148/oj ).

(11)    Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj ).

(12)    Ustanovljena v skladu s členom 14 Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/1148/oj ).

(13)    Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/944/oj ) ter Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2009/73/oj ).

(14)    Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1938/oj ).

(15)    Uredba (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2019/941/oj ).

(16)    Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (UL L 293, 31.10.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1008/oj ).

(17)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32 final).

(18)    Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev) (UL L 206, 11.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/821/oj ).

(19)    Uredba (EU) 2023/2675 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države (UL L, 2023/2675, 7.12.2023, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2675/oj ).

(20)    Države članice, ki iz uporabe svojih mehanizmov pregleda izključijo pomembna področja, med drugim tudi z ozko opredelitvijo njihovega sektorskega področja uporabe ali izvzetjem vlagateljev, povezanih z nekaterimi jurisdikcijami zunaj EU, imajo omejena sredstva za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih s tujimi naložbami v EU.

(21)    Zbirno poročilo o ciljno usmerjenem svetovanju je na voljo na spletišču Komisije: https://policy.trade.ec.europa.eu/consultations/screening-foreign-direct-investments-fdi-evaluation-and-possible-revision-current-eu-framework_en .

(22)    Prispevki k pozivu k predložitvi dokazov so na voljo na spletišču Komisije: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13739-Screening-of-foreign-direct-investments-FDI-evaluation-and-revision-of-the-EU-framework/feedback_en?p_id=32186570 .

(23)    Študija je bila objavljena novembra 2022: https://www.oecd.org/investment/investment-policy/oecd-eu-fdi-screening-assessment.pdf .

(24)    Zbirka orodij za boljše pravno urejanje 2023, orodje št. 7.

(25)    COM(2022) 548 final: https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:413d324d-4fc3-11ed-92ed-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF .

(26)    UL C , , str. .

(27)    UL C , , str. .

(28)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ). 

(29)    Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/452/oj ).

(30)    Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj ).

(31)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/443/oj ).

(32)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/444/oj ).

(33)    Sporazum med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (UL C 202, 8.7.2011, str. 13).

(34)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj ).

(35)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(36)    Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(37)    Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2004/139/oj ).

(38)    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/138/oj ).

(39)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj ).

(40)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/65/oj ).

(41)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(42)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(43)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2013/34/oj ).

(44)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj ).

(45)    Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2557/oj ).

(46)    Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj ).

(47)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(48)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(49)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(50)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(51)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(52)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(53)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(54)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(55)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(56)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(57)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(58)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.