This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024DC0617
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the economic, social, employment, structural and budgetary policies of Hungary
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA o ekonomskih in socialnih politikah, politikah zaposlovanja ter strukturnih in proračunskih politikah Madžarske
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA o ekonomskih in socialnih politikah, politikah zaposlovanja ter strukturnih in proračunskih politikah Madžarske
COM/2024/617 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 19.6.2024
COM(2024) 617 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o ekonomskih in socialnih politikah, politikah zaposlovanja ter strukturnih in proračunskih politikah Madžarske
{SWD(2024) 600 final} - {SWD(2024) 617 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o ekonomskih in socialnih politikah, politikah zaposlovanja ter strukturnih in proračunskih politikah Madžarske
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 1 in zlasti člena 3(3) Uredbe;
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 ter zlasti člena 6(1) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja državam članicam finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira EU. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra pripomore k doseganju gospodarskega in socialnega okrevanja ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter krepitev odpornosti gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v EU ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic.
(2)Cilj uredbe REPowerEU 4 , sprejete 27. februarja 2023, je odpraviti odvisnost EU od uvoza ruskih fosilnih goriv. To bi pripomoglo k doseganju energetske varnosti in diverzifikaciji oskrbe EU z energijo, hkrati pa povečalo uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energijsko učinkovitost. Madžarska je v svoj nacionalni načrt za okrevanje in odpornost dodala novo poglavje REPowerEU za financiranje ključnih reform in naložb, ki bodo pomagale doseči cilje načrta REPowerEU.
(3)Komisija je 16. marca 2023 objavila sporočilo Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 5 , da bi prispevala k odločitvam politike in ustvarila okvirne pogoje za povečanje rasti. V sporočilu je konkurenčnost opredeljena glede na devet dejavnikov, ki se medsebojno krepijo. Med temi dejavniki reforme in naložbe na področju dostopa do zasebnega kapitala, raziskav in inovacij, izobraževanja in spretnosti ter enotnega trga izstopajo kot najpomembnejše prednostne naloge politike za reševanje sedanjih izzivov glede produktivnosti ter za krepitev dolgoročne konkurenčnosti EU in njenih držav članic. Komisija je 14. februarja 2024 to sporočilo dopolnila z letnim poročilom o enotnem trgu in konkurenčnosti 6 . V poročilu so podrobno opisane konkurenčne prednosti in izzivi evropskega enotnega trga, pri čemer se spremlja letni razvoj glede na devet dejavnikov konkurenčnosti.
(4)Komisija je 21. novembra 2023 sprejela Letni pregled trajnostne rasti 2024 7 , ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2024. Evropski svet je 22. marca 2024 potrdil prednostne naloge iz pregleda v zvezi s štirimi razsežnostmi konkurenčne trajnostnosti. Komisija je 21. novembra 2023 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2024, v katerem je Madžarsko opredelila kot eno od držav članic, ki so jih morda prizadela neravnotežja ali za katere obstaja tveganje, da bi jih lahko prizadela, ter bo zanje treba opraviti poglobljeni pregled. Komisija je sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 12. aprila 2024, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2024, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 11. marca 2024.
(5)30. aprila 2024 je začel veljati novi okvir ekonomskega upravljanja EU. Okvir vključuje novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2024/1263 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97. Vključuje tudi spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in spremenjeno Direktivo 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic 8 . Cilj novega okvira je s postopno konsolidacijo javnih financ ter reformami in naložbami doseči vzdržnost javnega dolga ter trajnostno in vključujočo rast. Okvir spodbuja nacionalno odgovornost in je usmerjen bolj srednjeročno, hkrati pa je izvrševanje učinkovitejše in doslednejše. Vsaka država članica bi morala Svetu in Komisiji predložiti nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti vsebujejo fiskalne, reformne in naložbene zaveze države članice, ki zajemajo obdobje načrtovanja štirih ali petih let, odvisno od rednega trajanja nacionalnega zakonodajnega obdobja. Pot gibanja očiščenih odhodkov 9 v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih bi morala biti skladna z zahtevami iz Uredbe (EU) 2024/1263, vključno z zahtevami, da se začne dolg sektorja država najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej zmanjšuje ali pa ostane na preudarni ravni pod 60 % BDP ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša pod referenčno vrednost 3 % BDP in/ali ohranja pod to vrednostjo. Kadar se država članica zaveže ustreznemu sklopu reform in naložb v skladu z merili iz Uredbe (EU) št. 2024/1263, se lahko prilagoditveno obdobje podaljša za največ tri leta. V podporo pripravi teh načrtov naj bi Komisija [21. junija] 2024 državam članicam zagotovila smernice o vsebini načrtov in nadaljnjih letnih poročil o napredku, ki jih bodo morale predložiti, ter jim v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2024/1263 posredovala tehnične smernice o fiskalnih prilagoditvah (referenčne smeri in tehnične informacije, kjer je to ustrezno). Države članice bi morale svoje srednjeročne fiskalno-strukturne načrte predložiti do 20. septembra 2024, razen če se država članica in Komisija dogovorita o razumnem podaljšanju tega roka. Države članice bi morale zagotoviti sodelovanje svojih nacionalnih parlamentov ter posvetovanje z neodvisnimi fiskalnimi institucijami, socialnimi partnerji in drugimi nacionalnimi deležniki, kot je ustrezno.
(6)Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se v letu 2024 nadalje razvija v skladu z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost. Za izpolnjevanje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra je še vedno bistveno, da se v celoti izvajajo načrti za okrevanje in odpornost, saj prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh ali znatnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za države, izdanih v zadnjih letih. Specifična priporočila za države iz let 2019, 2020, 2022 in 2023 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241.
(7)Madžarska je 11. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 15. decembra 2022 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko 10 , ki je bil spremenjen 8. decembra 2023 zaradi vključitve poglavja REPowerEU 11 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da je Madžarska zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v Izvedbenem sklepu Sveta.
(8)Madžarska je 30. aprila 2024 predložila nacionalni reformni program za leto 2024 in konvergenčni program za leto 2024 v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1466/97. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2024 odraža tudi polletno poročanje Madžarske o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(9)Komisija je 19. junija 2024 objavila poročilo o državi za Madžarsko za leto 2024 12 . V njem je ocenila napredek Madžarske pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo, ki jih je Svet sprejel med letoma 2019 in 2023, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Madžarskem. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi z izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, kot tudi novimi in nastajajočimi izzivi. V njem je bil ocenjen tudi napredek Madžarske pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi pri doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjševanja revščine ter ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(10)Komisija je za Madžarsko opravila poglobljeni pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Glavne ugotovitve ocene makroekonomskih ranljivosti za Madžarsko, ki so jo pripravile službe Komisije za namene navedene uredbe, so bile objavljene aprila 2024 13 . Komisija je 19. junija 2024 ugotovila, da na Madžarskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Madžarska se zlasti sooča z ranljivostmi, povezanimi s cenovnimi pritiski ter potrebami po zunanjem in državnem financiranju, ki so še vedno relevantne, čeprav je izboljšanje zunanjih razmer ublažilo nekatera kratkoročna tveganja. Velikega primanjkljaja na tekočem računu v letu 2023 ni bilo več, saj se je domače povpraševanje zaradi recesije na Madžarskem in nižjih cen energije zmanjšalo. Ob strožji denarni politiki so ti dejavniki prispevali k zmanjšanju zelo visoke stopnje inflacije. Kljub temu je osnovna inflacija ostala med najvišjimi v EU, stroški dela na enoto pa so še naprej močno rasli, kar je povzročalo pritisk na konkurenčnost. Pričakuje se, da bo na tekočem računu naslednje leto spet majhen primanjkljaj, ko bo domače povpraševanje okrevalo, medtem ko bosta gospodarstvo in njegovo zunanje financiranje še naprej izpostavljena gibanju cen energentov in premijam za tveganja. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v letu 2023 upočasnila, njihova precenjenost pa se je zaradi višjih obrestnih mer zmanjšala. Veliki proračunski primanjkljaj je še vedno posledica ekspanzivne politike in šibkejše rasti po recesiji leta 2023. Primanjkljaj naj bi se po napovedih nekoliko zmanjšal, vendar bo ostal znaten in bo prispeval k inflaciji ter povečal potrebe po zunanjem zadolževanju. Dolg sektorja država kot odstotek BDP in breme obresti naj bi ostala visoka. Napredek politike je bil omejen na vseh področjih, zlasti fiskalnem in strukturnem, kar je prispevalo k ohranitvi ugotovljenih ranljivosti. Fiskalna prilagoditev bi prispevala k zmanjšanju osnovne inflacije in krepitvi zunanjega položaja ter zajezitvi povečanja javnega dolga; začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem bi moral biti podlaga za takšno prilagoditev. Pričakuje se, da bo pravočasno in učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost pomagalo zmanjšati ranljivosti, kar bi se okrepilo s postopno odpravo izkrivljajočih intervencij na trgih in z reformami, ki podpirajo konsolidacijo javnih financ.
(11)Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat 14 , se je primanjkljaj sektorja država Madžarske povečal s 6,2 % BDP v letu 2022 na 6,7 % v letu 2023, dolg sektorja država pa se je zmanjšal s 74,1 % BDP konec leta 2022 na 73,5 % konec leta 2023. Kot je bilo napovedano v smernicah za fiskalno politiko za leto 2024 15 , je Komisija v skladu z veljavnimi pravnimi določbami na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 izvedla prvi korak za začetek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju. Komisija je 19. junija 2024 sprejela poročilo na podlagi člena 126(3) PDEU 16 . V tem poročilu je bil ocenjen proračunski položaj Madžarske, ker je primanjkljaj sektorja država v letu 2023 presegel referenčno vrednost 3 % BDP. V poročilu je bilo ugotovljeno, da namerava Komisija glede na to oceno in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora, ustanovljenega v skladu s členom 126(4) PDEU, julija predlagati začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, tako da Svetu priporoči, naj sprejme sklep v skladu s členom 126(6) o ugotovitvi obstoja čezmernega primanjkljaja za Madžarsko.
(12)Svet je 12. julija 2022 Madžarski priporočil 17 , naj ukrepa tako, da v letu 2023 zagotovi, da bo rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike 18 , ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Madžarski je bilo priporočeno, naj bo pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram. Madžarski je bilo priporočeno tudi, naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, pri čemer naj upošteva pobudo REPowerEU, med drugim z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov Unije. Po ocenah Komisije je bila fiskalna naravnanost 19 v letu 2023 restriktivna in je znašala 4,7 % BDP, v razmerah visoke inflacije. Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov) je imela v letu 2023 restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 1,7 % BDP. Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov leta 2023 ni bila v skladu s priporočilom Sveta. Vendar je treba opozoriti, da je to v veliki meri posledica zelo visoke ravni očiščenih odhodkov v letu 2022 v primerjavi z letom 2023, vključno z odhodki, ki niso ciljno usmerjeni, na več področjih, ki so prispevali k makroekonomskim neravnotežjem, financiranim z nepričakovanimi dobički in sektorskimi davki, obračunanimi podjetjem predvsem v energetskem, finančnem in maloprodajnem sektorju. Nacionalno financirane naložbe so v letu 2023 znašale 4,6 % BDP, kar pomeni zvišanje za 0,2 odstotne točke v primerjavi z letom 2022. Madžarska je financirala javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, kot so izboljšanje energijske učinkovitosti ter digitalizacija v zdravstvu in izobraževanju. Madžarska še ni predložila zahtevka za plačilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
(13)Ključne projekcije iz konvergenčnega programa za leto 2024 je mogoče povzeti, kot sledi. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije, predvideva realno rast BDP v višini 2,5 % v letu 2024 in 4,1 % v letu 2025, inflacija po HICP pa naj bi v letu 2024 znašala 4,2 %, v letu 2025 pa 3,6 %. Primanjkljaj sektorja država naj bi se v letu 2024 zmanjšal na 4,5 % BDP in v letu 2025 znašal 3,7 % BDP, medtem ko naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do konca leta 2024 zmanjšal na 73,2 %, do konca leta 2025 pa na 72,1 %. Po letu 2025 naj bi se primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal na 2,9 % BDP v letu 2026, 2,4 % v letu 2027 in 1,9 % BDP v letu 2028. Za saldo sektorja država se tako načrtuje, da bo v letu 2026 padel pod referenčno vrednost za primanjkljaj 3 % BDP. Dolg sektorja država kot odstotek BDP pa naj bi se po letu 2025 postopno zmanjšal na 68,8 % v letu 2026, 66,0 % v letu 2027 in na 62,8 % v letu 2028.
(14)Glede na pomladansko napoved Komisije 2024 naj bi realni BDP v letu 2024 zrasel za 2,4 %, v letu 2025 pa za 3,5 %, inflacija po HICP pa naj bi znašala 4,1 % v letu 2024 in 3,7 % v letu 2025.
(15)V pomladanski napovedi Komisije 2024 je predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 5,4 % BDP v letu 2024, medtem ko naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do konca leta 2024 povečal na 74,3 %. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2024 je predvsem posledica postopnega večanja davčnih prihodkov, nižje porabe za subvencije komunalnim podjetjem za izgube, nastale zaradi kapic na cene energije za gospodinjstva, in zmanjšanja javnih naložb. Povečanje deleža javnega dolga v BDP je posledica visokega nominalnega primanjkljaja, nižje nominalne rasti BDP in dodatnih transakcij, ki povečujejo dolg, kot sta pričakovana pridobitev letališča v Budimpešti s strani subjektov, razvrščenih v sektor država, in izvajanje finančnih instrumentov, podprtih v okviru posojil REPowerEU. Glede na ocene Komisije naj bi bila fiskalna naravnanost v letu 2024 restriktivna in naj bi znašala 1,0 % BDP.
(16)Glede na pomladansko napoved Komisije 2024 naj bi se z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2024 financirali odhodki v višini 0,8 % BDP v primerjavi z 0,3 % BDP v letu 2023. Odhodki, financirani z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bodo omogočili visokokakovostne naložbe in reforme za povečanje produktivnosti brez neposrednega učinka na saldo in dolg sektorja država Madžarske. S posojili iz mehanizma za okrevanje in odpornost naj bi bili v letu 2024 podprti odhodki v višini 0,4 % BDP (v letu 2023 ni bilo odhodkov, financiranih s posojili).
(17)Svet je 14. julija 2023 Madžarski priporočil 20 , naj zagotovi preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo nominalnega povečanja nacionalno financiranih očiščenih primarnih odhodkov 21 v letu 2024 na največ 4,4 %. Države članice so bile pozvane, naj pri izvrševanju svojih proračunov za leto 2023 in pripravi proračunov za leto 2024 upoštevajo, da bo Komisija na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 Svetu predlagala začetek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju. Glede na pomladansko napoved Komisije 2024 naj bi se nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki Madžarske v letu 2024 povečali za 3,6 %, kar je pod priporočeno najvišjo stopnjo rasti. Vendar so bili očiščeni odhodki v letu 2023 višji od pričakovanih v času priporočila (za 1,8 % BDP). Ker je bilo torej priporočilo za leto 2024 izraženo kot stopnja rasti, se mora pri oceni skladnosti upoštevati tudi učinek osnove iz leta 2023. Če bi bili očiščeni odhodki v letu 2023 enaki, kot je bilo pričakovano v času priporočila, bi bila posledična stopnja rasti očiščenih odhodkov v letu 2024 višja od priporočene stopnje rasti za 1,5 % BDP. Zato se ocenjuje, da nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki niso v celoti skladni s priporočilom.
(18)Poleg tega je Svet Madžarski priporočil, naj v letih 2023 in 2024 ukrepa tako, da čim prej postopoma odpravi veljavne izredne energetske podporne ukrepe, pri čemer uporabi s tem povezane prihranke za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Svet je Madžarski nadalje priporočil, naj, če bodo zaradi ponovnih zvišanj cen energije potrebni novi ali nadaljnji podporni ukrepi, zagotovi, da bodo ti usmerjeni v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij, da bodo fiskalno vzdržni in da bodo ohranili spodbude za varčevanje z energijo. Glede na pomladansko napoved Komisije 2024 so neto proračunski stroški 22 energetskih podpornih ukrepov ocenjeni na 1,6 % BDP v letu 2023, v letu 2024 pa naj bi znašali 0,9 % in v letu 2025 0,4 %. Zlasti se predpostavlja, da bodo subvencije za komunalna podjetja za izgube, nastale zaradi kapic na cene energije za gospodinjstva, v letih 2024 in 2025 ostale veljavne 23 . Če bi se povezani prihranki porabili za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, kot je priporočil Svet, bi te projekcije pomenile fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP v letu 2024, nacionalno financirani očiščeni primarni odhodki 24 pa bi imeli v navedenem letu restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 1,9 % BDP. Izredni energetski podporni ukrepi naj v letih 2023 in 2024 ne bi bili čim prej postopoma odpravljeni. Pri tem obstaja tveganje za neskladnost s priporočilom Sveta. Vendar naj bi se s tem povezani prihranki v celoti uporabili za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. To je skladno s priporočilom Sveta. Proračunski stroški izrednih energetskih podpornih ukrepov, namenjenih zaščiti ranljivih gospodinjstev in podjetij, so v letu 2024 ocenjeni na 0,0 % BDP (0,1 % BDP v letu 2023), od česar 0,0 % BDP ohranja cenovni signal za zmanjšanje povpraševanja po energiji in povečanje energijske učinkovitosti (0,1 % v letu 2023).
(19)Svet je Madžarski poleg tega priporočil, naj ohrani nacionalno financirane javne naložbe in zagotovi učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov Unije, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Glede na pomladansko napoved Komisije 2024 naj bi se nacionalno financirane javne naložbe v letu 2024 zmanjšale na 4,0 % BDP (s 4,6 % BDP v letu 2023). To je predvsem posledica zmanjšanja in odložitve nacionalno financiranih naložbenih projektov, ki so jih napovedali organi zaradi visokih predvidenih primanjkljajev. Pri tem obstaja tveganje za neskladnost s priporočilom Sveta. Javnofinančni odhodki, ki se financirajo s prihodki iz skladov EU, vključno z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa naj bi se v letu 2024 povečali na 1,7 % BDP (z 0,8 % BDP v letu 2023). To povečanje je posledica napovedanega povečanja črpanja sredstev kohezijske politike EU iz programskega obdobja 2020–2027 in višjih odhodkov za naložbe, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost.
(20)Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, in ob predpostavki nespremenjene politike pomladanska napoved Komisije 2024 v letu 2025 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2025 je predvsem posledica višjih prihodkov iz DDV in dohodnine zaradi močnejše rasti, nadaljnjega zmanjšanja subvencij za komunalna podjetja za izgube, nastale zaradi kapic na cene energije za gospodinjstva, in nižjih odhodkov za obresti zaradi zmanjšanja kuponskih plačil obveznic za male vlagatelje, vezanih na inflacijo. Hkrati naj bi načrtovana postopna odprava začasnih davkov na nepričakovane dobičke in sektorskih davkov, ki se zaračunavajo od leta 2022, v skladu z njihovimi klavzulami o samodejnem prenehanju veljavnosti vplivala na povečanje dolga. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi se do konca leta 2025 nekoliko zmanjšal na 73,8 %. Preudarna fiskalna politika bi morala prispevati tudi k znižanju osnovne inflacije, ki je precej nad povprečjem EU in bi lahko, če bo stalna, privedla do zmanjšanja konkurenčnosti, in h krepitvi zunanjega položaja.
(21)Zaradi pomanjkljivosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna se je povečala ekspanzivna pristranskost fiskalne politike, tako da so dodatno prispevale k sedanjim makroekonomskim izzivom. Zelo zgodnje sprejetje letnih proračunov med letoma 2016 in 2023 je zmanjšalo zanesljivost makroekonomskih in proračunskih napovedi. Različna pravila o prožnosti proračuna in velike proračunske rezerve so omogočili večjo diskrecijsko porabo. Ad hoc odločitve o porabi so bile pogosto sprejete ob koncu proračunskega leta ali pa so se skozi vse leto sprejemale z vladnimi odloki brez ustreznega parlamentarnega nadzora in javnega posvetovanja, s čimer se je zmanjšala proračunska transparentnost. Nacionalni fiskalni okvir ni privedel k preudarnejši fiskalni naravnanosti, in sicer zaradi pomanjkljivosti v zasnovi domačih fiskalnih pravil, zlasti zaradi pravila glede dolga s procikličnimi značilnostmi in pomanjkljivega izvrševanja srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki ga dodatno spodkopavajo posebne določbe ureditve „stanja nevarnosti“. Pogoste in korenite revizije fiskalnih ciljev so spodkopale vlogo proračuna kot trdnega stebra za udeležence na trgu in postavile pod vprašaj verodostojnost srednjeročnih fiskalnih načrtov. Zasnovanje srednjeročnega javnofinančnega načrtovanja na večletnih zgornjih mejah porabe, kot je določeno v revidiranih fiskalnih pravilih EU, bi lahko pomagalo odpraviti ekspanzivno pristranskost fiskalne politike. Učinkovitost nacionalnega fiskalnega sveta pri usmerjanju javnih razprav o fiskalnih vprašanjih še vedno omejujejo omejena pooblastila in viri.
(22)Načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te naj bi prispevale k učinkoviti obravnavi vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za državo. Glede na ta kratek časovni okvir je hitro nadaljevanje učinkovitega izvajanja načrta, vključno s poglavjem REPowerEU bistveno, da bi Madžarska z zelenim in digitalnim prehodom ter ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti povečala svojo dolgoročno konkurenčnost. Za izpolnitev zavez iz načrta do avgusta 2026 je bistveno, da Madžarska znatno pospeši izvajanje reform in naložb, v prvi vrsti s hitrim izvajanjem potrebnih ukrepov za zagotovitev zaščite finančnih interesov EU. Sistematično vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
(23)Madžarska mora v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060 v okviru vmesnega pregleda skladov kohezijske politike do marca 2025 pregledati vsak program, pri čemer mora med drugim upoštevati izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za državo za leto 2024 ter nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Ta pregled je podlaga za dokončno dodelitev sredstev EU, vključenih v vsak program. Madžarska je sicer dosegla napredek pri izvajanju kohezijske politike in evropskega stebra socialnih pravic, vendar izzivi ostajajo in še vedno obstajajo velike socialne in regionalne razlike med najmanj in najbolj razvitimi okrožji države ter med mestnimi in nemestnimi območji. Pospešitev izvajanja kohezijske politike v povezavi s krepitvijo upravne zmogljivosti na podnacionalni ravni je ključnega pomena. Prednostne naloge, dogovorjene v programih, ostajajo relevantne. Zlasti je pomembno hitro izvajanje naložb v digitalni in zeleni prehod, vključno z razvojem temeljnih digitalnih spretnosti, digitalno preobrazbo podjetij, uvajanjem rešitev za pametna mesta, sonaravnimi in neto ničelnimi tehnologijami ter upravljanjem voda, pa tudi območnimi načrti za pravični prehod. Madžarska bi si morala še naprej prizadevati za celostni teritorialni razvoj na funkcionalnih območjih in v najmanj razvitih okrožjih. Prav tako ostajata prednostna naloga izvajanje naložb v socialno vključenost in zmanjševanje revščine, s poudarkom na otrocih in najbolj ogroženih okrožjih, pa tudi celovita krepitev temeljnih spretnosti ter izboljšanje dostopa do kakovostnega rednega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. V zvezi s tem ostajajo ključne strukturne reforme izobraževalnega sistema, vključno z izboljšanjem dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter ciljno usmerjeni ukrepi za reševanje izzivov na trgu dela za ranljive skupine in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev. Da bi Madžarska lahko v celoti izkoristila sredstva kohezijske politike, je treba rešiti odprta vprašanja glede omogočitvenih pogojev in splošnega režima pogojenosti.
(24)V okviru vmesnega pregleda programov kohezijske politike sta področji, ki jima velja nameniti dodatno pozornost, obravnavanje energetske in medgeneracijske revščine s celostnimi ukrepi s poudarkom na najmanj razvitih okrožjih in občinah ter potreba po okrepljenem upravljanju in diferenciaciji strategije pametne specializacije. Madžarska bi lahko uporabila pobudo platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi spodbudila naložbe v globoke in digitalne tehnologije (npr. internet stvari, velepodatki, umetna inteligenca), čiste tehnologije (npr. energija iz obnovljivih virov, geotermalna energija) in biotehnologije (npr. farmacevtske in zdravstvene proizvode), hkrati pa vlagala spretnosti ter kvalifikacije, potrebne za zadovoljitev povpraševanja po delovni sili v teh sektorjih.
(25)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih v načrtu za okrevanje in odpornost ter drugih skladih EU, se Madžarska sooča z več dodatnimi izzivi, povezanimi s poslovnim okoljem, ravnmi znanj in spretnosti ter vključevanjem prikrajšanih skupin na trg dela, socialno pomočjo in socialnim dialogom ter odvisnostjo od ruskih fosilnih goriv.
(26)Poslovno okolje se je še naprej slabšalo, predvsem zaradi vse večjega poseganja države v gospodarstvo in pogostih ad hoc sprememb regulativnega okvira. Madžarska dosega slabe rezultate pri kazalnikih, ki merijo konkurenčnost in regulativno kakovost. Številni davki so se v letu 2024 še povišali. V zadnjih letih se je povišalo več sektorskih davkov, ki se zaračunavajo za nekatere sektorje in podjetja. Običajno gre za sektorje z visokim deležem tujega lastništva (na primer trgovina na drobno, cement, gradbeništvo in keramični materiali), kar povzroča nesorazmerno breme za zadevna podjetja in vpliva na enotni trg. Podjetja se pritožujejo zaradi neenake obravnave in samovoljnega ravnanja pri izvajanju upravnih inšpekcijskih pregledov ali odločanju o dovoljenjih. Različna poseganja države so namenjena prisili tujih lastnikov k prodaji njihovih podjetij, s čimer se spodbuja ustvarjanje javnih ali z državo povezanih vodilnih podjetij v državi. Vlada vse pogosteje nekatere naložbene projekte opredeljuje kot „strateškega pomena za nacionalno gospodarstvo“, da bi pospešila in olajšala upravni postopek. Merila, ki jih uporablja vlada, niso pregledna in jih ni mogoče izpodbijati na sodišču. Vlada svoja pooblastila še naprej uporablja za izvzetje nekaterih transakcij iz nadzora nad združitvami. Merila za te izjeme niso pregledna in zanje ni formalnega postopka za izpodbijanje. Vlada prav tako še naprej v veliki meri uporablja svoj mandat za izdajanje izrednih odlokov v okviru režima „stanja nevarnosti“. Zdi se, da številni od teh odlokov niso povezani z navedenimi izrednimi razmerami, kar slabi pravno varnost in ovira običajno poslovno dejavnost.
(27)Kljub visoki splošni stopnji delovne aktivnosti se nekatere prikrajšane skupine, kot so nizko izobraženi, Romi in invalidi, še vedno soočajo z ovirami pri dostopu do priložnosti za izpopolnjevanje in vstopu na trg dela. Osebe iz teh istih prikrajšanih skupin imajo pogosto slabe rezultate pri temeljnih spretnostih v šoli, zgodaj opustijo šolanje, postanejo brezposelne ali neaktivne in redko vstopijo v visokošolsko izobraževanje. Neenakosti so zakoreninjene v načinu organizacije izobraževalnega sistema, za katerega je značilna koncentracija socialno-ekonomsko prikrajšanih učencev v nekaterih šolah. Med letoma 2014 in 2022 so bila znatna sredstva kohezijske politike EU dodeljena za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in izvajanje aktivnih ukrepov na trgu dela. Čeprav se je stopnja delovne aktivnosti nizko usposobljenih in Romov v tem obdobju znatno povečala, ostaja precej nižja od skupne stopnje delovne aktivnosti. Zaposlitvena vrzel invalidov ostaja precej nad povprečjem EU. Več sektorjev se sooča s pomanjkanjem spretnosti, zaradi česar Madžarska težko preusmeri svoje gospodarstvo v model rasti z visoko dodano vrednostjo. Delež diplomantov s terciarno izobrazbo je med najnižjimi v EU, kar predstavlja izziv pri zadovoljevanju naraščajočega povpraševanja po visoko usposobljeni delovni sili. Obdobje prejemanja nadomestil za brezposelnost je kratko, zato posamezniki težko sodelujejo pri preusposabljanju in izpopolnjevanju, da bi našli ustreznejša delovna mesta, kar bi lahko izboljšalo produktivnost in konkurenčnost. V zadnjih nekaj letih se je število tujih delavcev sicer znatno povečalo, vendar to morda ne bo v celoti zadovoljilo potreb sektorjev, ki se soočajo s pomanjkanjem spretnosti in delovne sile.
(28)V zadnjem desetletju so se kazalniki revščine občutno izboljšali v skladu s povečanjem stopnje delovne aktivnosti. Vendar je stopnja hude materialne in socialne prikrajšanosti še vedno med najvišjimi v EU ter se je pri otrocih, Romih in na oddaljenih območjih še poslabšala. Čeprav je učinek socialnih transferjev na zmanjšanje revščine še vedno primerljiv z drugimi državami članicami EU, se je v zadnjih letih zmanjšal. Kljub gospodarskemu okolju z visoko stopnjo inflacije so nekateri socialni prejemki in nadomestila, kot so minimalni dohodek, družinski prejemki in davčne ugodnosti za družine, ostali nominalno nespremenjeni. Ustreznost minimalnega dohodka in denarnega nadomestila za brezposelnost je med najnižjimi v EU. Skupna davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki in zanašanje na davek na dodano vrednost sta visoka, kar nesorazmerno obremenjuje skupine z nizkimi dohodki glede na neprogresivno pavšalno obdavčitev osebnih dohodkov. Povečal se je tudi delež ljudi, ki več kot 40 % dohodka gospodinjstva porabijo za stanovanjske stroške, in sicer zaradi inflacije, zvišanja cen energije in stanovanj ter pomanjkanja ciljno usmerjenih podpornih ukrepov. Obravnavanje teh izzivov bi prispevalo tudi k podpiranju navzgor usmerjene socialne konvergence v skladu z analizo služb Komisije v drugi fazi, ki temelji na značilnostih okvira za socialno konvergenco 25 .
(29)Kljub nekaterim izboljšavam je socialni dialog še vedno šibek in razdrobljen. Tristranski forum v zasebnem sektorju, ki ga sestavljajo vlada, sindikati in združenja delodajalcev, ima omejeno možnost vplivanja na vladne načrte ali njihovo spreminjanje. Zaradi omejenega socialnega dialoga so zaposleni v slabšem položaju, med drugim pri pogajanjih o plačah, zlasti v javnem sektorju. Uvedba ločenega zaposlitvenega statusa za nekatere skupine zaposlenih v javnem sektorju je okrnila njihovo zmožnost, da branijo svoje skupne interese. V nekaterih primerih so kolektivne pogodbe zato postale nične in jih je bilo treba ponovno izpogajati. Ukrepi, kot je omejitev pravice učiteljev do stavke ali odprava kolektivnih pogajanj v zdravstvenem sektorju, so postopoma okrnili pravice delavcev. Nova zakonodaja o pobiranju članarin v sindikatih v javnem sektorju bi lahko dodatno zmanjšala zastopanost sindikatov. Relevantni forumi v javnem sektorju so se leta 2023 sestali le enkrat.
(30)Madžarska je močno odvisna od fosilnih goriv, njena prizadevanja, da bi okrepila energetsko varnost z zmanjšanjem odvisnosti od ruskega uvoza, pa so počasna. Delež obnovljivih virov energije na Madžarskem je leta 2023 znašal 25,7 %, kar je 18 odstotnih točk pod povprečjem EU. Delež uvoza ruske surove nafte in plina je v letih 2021 in 2023 znašal 64 % oziroma 75 %. Nafta in plin predstavljata dve tretjini porabe energije. Madžarska dosega eno najvišjih vrednosti v EU, kar zadeva subvencije za fosilna goriva kot delež BDP, in sicer zaradi subvencioniranih cen energije za gospodinjstva.
(31)Ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in njene ugotovitve o obstoju neravnotežij so priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 izražena v priporočilih 1, 3 in 4 v nadaljevanju. Politike iz priporočil 1 in 4 prispevajo k odpravljanju ranljivosti, povezanih z zunanjimi in vladnimi potrebami po financiranju ter cenovnimi pritiski. Politike iz priporočila 3 prispevajo k obravnavanju ranljivosti, povezanih s cenovnimi pritiski –
PRIPOROČA, da Madžarska v letih 2024 in 2025 ukrepa tako, da:
1.pravočasno predloži srednjeročni fiskalno-strukturni načrt; v skladu z zahtevami reformiranega Pakta za stabilnost in rast omeji rast očiščenih odhodkov 26 v letu 2025 na stopnjo, skladno z verjetnim zmanjševanjem dolga sektorja država v srednjeročnem obdobju in zmanjšanjem primanjkljaja sektorja država v smeri referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe; ukine izredne energetske podporne ukrepe pred ogrevalno sezono 2024/2025; si prizadeva za učinkovito usklajevanje in jasno razmejitev makroekonomskih politik, da zagotovi fiskalno in zunanjo vzdržnost; postopoma odpravi preostale cenovne in obrestne kapice, da se zmanjšajo učinki izkrivljanja in olajša nemoteno transmisijo denarne politike; ciljno usmerja podporne ukrepe v stanovanjskem sektorju na gospodinjstva z nizkimi dohodki; okrepi srednjeročni proračunski okvir, uskladi pripravo letnih proračunov s proračunskim letom in omeji diskrecijo pri izvrševanju letnih proračunov;
2.glede na dolgotrajne zamude znatno pospeši izvajanje programov kohezijske politike ter načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, da se zagotovi dokončanje reform in naložb do avgusta 2026, in sicer s hitrim izvajanjem potrebnih ukrepov za zagotovitev zaščite finančnih interesov EU in reševanjem odprtih vprašanj pod omogočitvenimi pogoji; se v okviru vmesnega pregleda programov kohezijske politike še naprej osredotoča na dogovorjene prednostne naloge in v ta namen sprejme ukrepe za boljše obravnavanje revščine, s poudarkom na energetski revščini in najmanj razvitih okrožjih in občinah, ter izboljša strategijo pametne specializacije, pri tem pa upošteva priložnosti, ki jih ponuja platforma za strateške tehnologije za Evropo za izboljšanje konkurenčnosti;
3.izboljša regulativni okvir in okrepi konkurenco na proizvodnih trgih in pri storitvah, tako da v skladu z načeli enotnega trga in pravne države prepreči samovoljno upravno poseganje in selektivno uporabo prilagojene zakonodaje, ki posameznim podjetjem zagotavlja neupravičeno prednost ali jih postavlja v slabši položaj, izvaja sistematičen nadzor konkurence v zvezi s poslovnimi transakcijami, uporabo izrednih ukrepov pa skrči na nujno potrebne; izboljša ustreznost sistema socialne zaščite, vključno z denarnimi nadomestili za brezposelnost; izboljša raven izobrazbe in dostop do učinkovitih aktivnih ukrepov trga dela, zlasti možnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja za najbolj prikrajšane skupine, in zagotovi učinkovit socialni dialog;
4.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv, pospeši diverzifikacijo oskrbe s plinom v smeri neruskih virov in sprejme ukrepe za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
