EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.6.2024

COM(2024) 267 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2022

Poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi zahtev Evropskega parlamenta, navedenih v resolucijah o razrešnici, in zahtev Sveta, navedenih v priporočilu o razrešnici za proračunsko leto 2022

1.Uvod

Evropski parlament je 11. aprila 2024 na podlagi priporočila Sveta podelil razrešnico Komisiji za izvrševanje proračuna EU v letu 2022. Ta sklep o razrešnici je bil zadnji v zakonodajnem obdobju 2019–2024.

EU je v zadnjih petih letih dosegla znaten napredek pri izvrševanju proračuna EU:

⸻Proračun EU je bil uporabljen kot instrument za obravnavanje kriz, tako med pandemijo COVID-19 kot med rusko vojno agresijo proti Ukrajini, kar je bilo mogoče zlasti zaradi prožnosti in prerazporeditev, uvedenih v okviru skladov kohezijske politike.

⸻Proračun EU je bil okrepljen tudi z novim instrumentom, mehanizmom za okrevanje in odpornost, z novim modelom izvajanja, ki smotrnost postavlja v središče proračunske porabe. Mehanizem za okrevanje in odpornost se financira z najemanjem največjih posojil EU doslej.

⸻Sozakonodajalca sta decembra 2023 na podlagi predloga Komisije dosegla politični dogovor o prenovitvi finančne uredbe. Revidirano besedilo bo prineslo: (i) večjo preglednost glede upravičencev do sredstev EU (prek centraliziranega spletnega mesta Komisije); (ii) razširitev sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev na sredstva v okviru deljenega upravljanja za boljšo zaščito proračuna EU pred goljufijami in nepravilnostmi; (iii) natančnejša pravila o nasprotju interesov in (iv) dodatna sredstva za preprečevanje izplačevanja sredstev EU posameznikom ali subjektom, ki ne spoštujejo vrednot EU.

⸻EU je znatno okrepila svoj nabor orodij za zaščito proračuna EU pred goljufi, zlasti z: (i) ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), ki deluje od junija 2021; (ii) sprejetjem strategije Komisije za boj proti goljufijam v letu 2019 in njenim izvajanjem v celotnem zakonodajnem obdobju; (iii) svežnjem protikorupcijskih ukrepov, ki vključuje predlog Komisije za direktivo o boju proti korupciji 1 z uporabo kazenskega prava in skupno sporočilo 2 , v katerem je predlagan sistem sankcij za huda kazniva dejanja korupcije, storjena zunaj EU; ali (iv) nedavnim dogovorom o uredbi in direktivi o preprečevanju pranja denarja.

⸻EU si je zagotovila orodja za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države. Najpomembnejši razvoj zakonodaje v zvezi s tem je začetek veljavnosti uredbe o pogojenosti 3 januarja 2021 in njena uporaba od takrat.

⸻Evropska komisija je tudi znatno izboljšala spremljanje in poročanje o dosežkih svojega proračuna. Parlament, Svet in Komisija so se zavezali, da bodo vsaj 30 % vseh sredstev, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in v okviru instrumenta NextGenerationEU, porabili za reševanje podnebnih izzivov, Komisija pa je vzpostavila zanesljivo metodologijo spremljanja, da bi zagotovila, da bo EU spoštovala svojo zavezo.

Ta pozitivni razvoj dogodkov izraža stalno in konstruktivno sodelovanje med Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo in Evropskim računskim sodiščem.

To poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2022 je del svežnja celovitih finančnih poročil in poročil o odgovornosti ter povzema ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v odziv na: (i) zahteve Evropskega parlamenta v razdelku „Politične prednostne naloge“ resolucije o razrešnici 4 in (ii) glavne zahteve Sveta iz priporočila o razrešnici 5 . Komisija bo zagotovila podrobnejše in posodobljene informacije v odziv na vsa specifična priporočila, ko se bo pozneje letos začel postopek razrešnice za leto 2023.

2.Spremljanje uporabe sredstev EU

Komisija pripisuje izjemen pomen – in namenja znatna sredstva – spremljanju uporabe sredstev EU v sodelovanju z nacionalnimi organi in izvedbenimi partnerji.

a.Poraba v skladu z vrednotami EU, vključno z načelom pravne države

Komisija se strinja s pozivom Parlamenta, naj „v celoti izkoristi razpoložljiva orodja za obravnavanje očitnega tveganja hujše kršitve vrednot Unije in v primerih, ko bi kršitve načela pravne države lahko vplivale na finančne interese Unije, nemudoma uporabi uredbo o pogojenosti“ 6 , zlasti s spremljanjem razmer v vseh državah članicah, da se v najzgodnejši možni fazi ugotovijo kršitve načel pravne države, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Komisija je 12. januarja 2024 objavila poročilo o uporabi uredbe o pogojenosti 7 .

Edini postopek, ki se je doslej začel na podlagi uredbe o pogojenosti, se nanaša na Madžarsko. Komisija je 13. decembra 2023 ponovno ocenila položaj Madžarske in ugotovila, da Madžarska ni sprejela novih popravnih ukrepov, s katerimi bi ustrezno obravnavala odprta vprašanja. Tveganje za proračun EU je zato ostalo nespremenjeno, odkar je Svet decembra 2022 sprejel proračunske zaščitne ukrepe. V skladu s tem je Komisija sklenila, da bi morali ukrepi Sveta ostati v veljavi. V ponovni oceni Komisije so navedena vsa vprašanja, pri katerih so še vedno potrebni popravni ukrepi, vključno z izboljšavami v zvezi s pristojnostmi madžarskega organa za integriteto in položajem skladov javnega interesa.

Komisija je seznanjena z ugotovitvijo iz resolucije Parlamenta o razrešnici, v kateri jo poziva, naj „zagotovi enoten, celovit in celosten pristop za različne sklade in zakonodajne instrumente ter se izogiba tehnokratskemu in protislovnemu pristopu do različnih instrumentov financiranja“ 8 .

Trije glavni instrumenti, ki se uporabljajo za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države, so: (i) uredba o pogojenosti; (ii) horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah v skladu z uredbo o skupnih določbah 9 ; ter (iii) mejniki in cilji, ki obravnavajo izzive na področju pravne države v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Ti instrumenti imajo različne cilje, področja uporabe in pravne okvire, kot sta jih določila sozakonodajalca. Na primer horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah 10 se uporablja samo za osem skladov EU, ki jih ureja uredba o skupnih določbah. Poleg tega pogoj v zvezi z Listino ne ščiti proračuna EU pred istimi zlorabami kot uredba o pogojenosti, čeprav obstajajo prekrivanja. Hkrati se lahko uredba o pogojenosti uporabi le, če Komisija ugotovi, da proračuna EU ni mogoče učinkoviteje zaščititi z drugimi instrumenti.

Komisija je v zvezi z Madžarsko decembra 2023 menila, da je Madžarska sprejela potrebne pravosodne reforme, na podlagi katerih je Komisija lahko sklenila, da je bil horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino na področju neodvisnosti sodstva izpolnjen. Vendar Madžarska še vedno ni zagotovila skladnosti na drugih področjih horizontalnega omogočitvenega pogoja v zvezi z Listino, povezanih z akademsko svobodo, pravico do azila in pravicami oseb LGBTIQ. Komisija je tudi ugotovila, da Madžarska še vedno ne izpolnjuje več tematskih omogočitvenih pogojev.

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija v skladu z uredbo o pogojenosti sklenila, da bi morali ukrepi Sveta ostati v veljavi, saj Madžarska ni obravnavala vseh odprtih vprašanj.

Nazadnje se je Madžarska v svojem načrtu za okrevanje in odpornost zavezala k izpolnitvi 27 „supermejnikov“, da bi zagotovila zaščito finančnih interesov EU in okrepila neodvisnost sodstva. Teh 27 supermejnikov vključuje štiri supermejnike o neodvisnosti sodstva, ki ustrezajo ukrepom, ki jih je Komisija zahtevala od Madžarske v skladu s horizontalnimi omogočitvenimi pogoji v zvezi z Listino, in 21 supermejnikov, ki ustrezajo popravnim ukrepom, h katerim se je Madžarska zavezala v okviru postopka v skladu z uredbo o pogojenosti. Preostala dva supermejnika se nanašata na ukrepe za izboljšanje revizije in kontrole izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Zahtevku za plačilo ni mogoče ugoditi, dokler niso izpolnjeni supermejniki.

Komisija bo še naprej dosledno uporabljala nabor orodij, ki jih ima na voljo za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države. Poleg tega bo pri pripravi naslednjega dolgoročnega proračuna EU upoštevala izkušnje, pridobljene pri uporabi sedanjega nabora orodij.

b.Zaščita proračuna pred goljufijami

Komisija je seznanjena s pozivom Parlamenta „naj se dodatno povečajo zmogljivosti EJT in urada OLAF ter okrepi sodelovanje med njima in naj se boljše opredelijo njune pristojnosti“ 11 .

⸻Zmogljivosti Evropskega javnega tožilstva (EJT) in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)

Kljub zelo strogim proračunskim omejitvam v razdelkih proračuna „Odpornost in vrednote“ (za EJT) in „Evropska javna uprava“ (za OLAF) je Evropsko javno tožilstvo leta 2024 dobilo 33 dodatnih delovnih mest, tako da je bilo skupno v osrednjem uradu 232 delovnih mest. To vključuje vire, ki jih je Komisija predlagala 9. aprila 2024 v predlogu spremembe proračuna št. 3/2024 za: (i) sodelovanje Poljske v EJT in (ii) pričakovano sodelovanje Švedske v prihodnjih mesecih. Pri zagotavljanju dodatnih delovnih mest EJT se upošteva veliko povečanje njegovih operativnih dejavnosti od začetka njegovega delovanja junija 2021, pri čemer je do konca leta 2023 potekalo 1 927 preiskav.

Kar zadeva urad OLAF, sta v proračunu za leto 2024 predvidena dva dodatna zunanja uslužbenca, prerazporejena iz drugih delov Komisije, za spremljanje toka sredstev Ukrajini.

⸻Sodelovanje med EJT, uradom OLAF in drugimi akterji na področju boja proti goljufijam

Sodelovanje med EJT in uradom OLAF zagotavlja dopolnjevanje njunih pristojnosti in preprečuje podvajanje dela. EJT in urad OLAF skupaj z drugimi akterji na področju boja proti goljufijam 12 vsako leto intenzivno sodelujeta v več desetih primerih. Urad OLAF skupaj z nacionalnimi organi ter drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU obvesti EJT, kadar koli je opredeljen sum kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost EJT. Poleg tega urad OLAF v številnih primerih dopolnjuje operativno učinkovitost preiskav EJT in k njej prispeva tako, da izvaja dopolnilne upravne preiskave in mu po potrebi zagotavlja podporo.

V skoraj treh letih sodelovanja je bilo več zgodb o uspehu:

·v 72 primerih je urad OLAF po začetku preiskave EJT začel dopolnilne preiskave. To je doslej privedlo do priporočil za izterjavo skoraj 300 milijonov EUR; 

·v 26 primerih je urad OLAF ponudil operativno podporo EJT, vključno s forenzično analizo dokazov, ki jih je pridobilo EJT in so bili nato vključeni v kazenski spis.

Za nadaljnjo krepitev njunega sodelovanja je 22. in 23. aprila 2024 potekala konferenca o operativnem partnerstvu med uradom OLAF in EJT. Evropski delegirani tožilci Evropskega javnega tožilstva in preiskovalci urada OLAF so izmenjali svoje izkušnje in morebitne prihodnje izboljšave, ki bi jih lahko dosegli pri svojem sodelovanju.

Poleg tega bi bilo treba v skladu z uredbo o uradu OLAF 13 in uredbo o Evropskem javnem tožilstvu 14 do 1. junija 2026 oceniti izvajanje obeh sklopov pravnih aktov. Uspešnost in učinkovitost sodelovanja med EJT in uradom OLAF bosta pomemben del sedanjega ocenjevanja obeh uredb. Te ocene bodo tako čim bolj usklajene z vidika vsebine in časovnega okvira, da se zagotovijo sinergije ter preprečijo prekrivanja in protislovja.

⸻Revizija finančne uredbe in boj proti goljufijam

Ciljno usmerjena revizija finančne uredbe, ki je bila politično dogovorjena decembra 2023, bo okrepila zaščito proračuna EU z: (i) zagotavljanjem standardiziranega elektronskega evidentiranja in shranjevanja podatkov o prejemnikih sredstev EU in njihovih dejanskih lastnikih in (ii) uporabo integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja o prejemnikih in dejanskih lastnikih v vseh načinih upravljanja proračuna, kar se bo začelo z večletnim finančnim okvirom po letu 2027.

c.Omejevanje napak pri porabi

Komisija se strinja z ugotovitvijo Parlamenta, da „je na področjih porabe, za katera veljajo kompleksnejša pravila in merila za upravičenost, tveganje napak večje“ 15 .

Večina ukrepov Komisije za omejitev napak pri porabi, ki pogosto vključujejo poenostavitev pravil, se sprejme na ravni programa porabe, ker imajo vsi programi porabe različne modele izvajanja in kontrolne sisteme.

V okviru skupne kmetijske politike (SKP) se Komisija in Evropsko računsko sodišče strinjata, da je stopnja napak pri porabi za dohodkovno podporo kmetom trenutno pod 2-odstotnim pragom, nad katerim se napake štejejo za pomembne. Zato so prizadevanja za zmanjšanje stopnje napake osredotočena na razvoj podeželja in tržne ukrepe, kjer je stopnja napak še vedno višja. Poleg tega model izvajanja za SKP za obdobje 2023–2027 podpira poenostavitev pravil, saj državam članicam omogoča, da intervencije prilagodijo svojim potrebam. Z novo SKP se tudi spodbuja uporaba novih tehnologij, ki naj bi pomagale pri odpravljanju napak. 

Komisija v zvezi s skladi kohezijske politike dejavno sodeluje z vsemi organi, pristojnimi za programe, da bi izboljšala njihove zmogljivosti za odkrivanje in obravnavanje napak na različne načine (smernice, ciljno usmerjena podpora in nadaljnje usposabljanje ter povratne informacije revizorjev Komisije nacionalnim organom o neodkritih napakah in njihovih temeljnih vzrokih). Hkrati Komisija spodbuja uporabo poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, ki so manj izpostavljene napakam, in financiranje, ki ni povezano s stroški.

Kar zadeva financiranje raziskav in inovacij, so v programu Obzorje 2020 že uvedene večje poenostavitve. S programom Obzorje Evropa se ta prizadevanja za poenostavitev nadaljujejo. To vključuje večjo uporabo poenostavljenih oblik financiranja, kot so pavšalno financiranje projektov in stroški na enoto, kar znatno zmanjšuje upravno breme za upravičence, s čimer naj bi se zmanjšalo tudi število napak. Poleg tega je Komisija dodatno okrepila svoje komunikacijske kampanje za upravičence, ki so osredotočene zlasti na prijavo stroškov osebja, saj se pri njihovem izračunu pogosto pojavijo napake.

Komisija trenutno pregleduje svojo revizijsko in kontrolno strategijo za instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa. Eden glavnih ciljev tega pregleda je oblikovati trdno in osredotočeno metodologijo za profil tveganja, da bi bolje ocenili in obravnavali tveganje napak.

d.Spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

Komisija ugotavlja, da Parlament v resoluciji o razrešnici obžaluje, da „mejniki niso bili bolje opredeljeni, in poziva Komisijo, naj spremlja, kako države članice izvajajo povezane ukrepe v skladu z dogovorjenimi mejniki in cilji“ 16 . 

Komisija je ocenila, da so bili vsi mejniki in cilji plačil za leto 2022 zadovoljivo izpolnjeni. Evropsko računsko sodišče se je strinjalo s skoraj vsemi posameznimi ocenami Komisije. V le nekaj primerih je Evropsko računsko sodišče podalo drugačno razlago pravne podlage, na podlagi česar je ugotovilo, da mejnik ali cilj ni bil zadovoljivo izpolnjen.

Kadar se nacionalni načrt za okrevanje in odpornost revidira, si Komisija prizadeva pojasniti ukrepe ter z njimi povezane mejnike in cilje, hkrati pa ohraniti splošne ambicije nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z reformami, ki se nanašajo na specifična priporočila za države.

Poleg tega je Komisija sprejela ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena in racionalizacijo izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zaščite finančnih interesov EU in popolne skladnosti z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V posodobljenih smernicah za načrte za okrevanje in odpornost so bile uvedene poenostavitve, da bi se podprlo njihovo hitro izvajanje in državam članicam zagotovila večja jasnost glede njihovih sprememb 17 .

Komisija prav tako ugotavlja, da je Parlament zaskrbljen, ker „je Računsko sodišče v svoji oceni mehanizma za okrevanje in odpornost ugotovilo pomanjkljivosti v predhodni oceni Komisije in naknadnih revizijah ter meni, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti v sistemih poročanja in kontrol držav članic“ 18 .

Komisija od začetka mehanizma za okrevanje in odpornost uporablja dinamičen pristop k reviziji in kontroli. Ob upoštevanju ugotovitev in priporočil službe Komisije za notranjo revizijo, Evropskega računskega sodišča in Parlamenta je posodobila revizijske strategije in strategije kontrole.

Komisija je zlasti okrepila preglede sistemov notranjih kontrol držav članic za preverjanje, kako ti sistemi zagotavljajo skladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči. Vse revizije Komisije in misije za ugotavljanje dejstev zdaj vključujejo preverjanje, ali države članice redno in učinkovito preverjajo skladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči.

Komisija je tudi posodobila svojo metodologijo za revizijo sistemov kontrol držav članic za zaščito finančnih interesov EU. Od začetka veljavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost je izvedla vsaj eno revizijo sistemov za vseh 27 nacionalnih sistemov kontrol. Komisija je na podlagi tega revizijskega dela in v okviru revizije načrtov za okrevanje in odpornost po potrebi predlagala dodatne mejnike za revizijo in kontrolo, ki jih je treba obravnavati pred naslednjim plačilom. Da se zagotovi ustrezno spremljanje in obvladovanje tveganj v celotnem obdobju delovanja mehanizma za okrevanje in odpornost, Komisija dejavno izvaja nadaljnje revizijsko delo na podlagi tveganj.

3.Smotrnost proračuna EU

Komisija se strinja s Parlamentom, da je „pomen naknadnih in vmesnih ocenjevanj finančnih programov, vzpostavljenih za odzivanje na krize, in sicer kar zadeva njihovo ustreznost, doslednost in evropsko dodano vrednost [...]“ 19 bistven.

Komisija je 21. februarja 2024 objavila vmesno oceno mehanizma za okrevanje in odpornost. Ocena zajema pet meril boljšega pravnega urejanja: uspešnost, učinkovitost, skladnost, ustreznost in dodana vrednost EU. Kot prispevek pri pripravi ocene je bila uporabljena tudi neodvisna zunanja ocenjevalna študija. V oceni je bilo ugotovljeno, da čeprav še ni mogoče v celoti oceniti učinkov mehanizma za okrevanje in odpornost, je že zdaj očitno, da je ključno orodje za spodbujanje izvajanja strukturnih reform v državah članicah v skladu s specifičnimi priporočili za države v okviru evropskega semestra. Vendar se zdi tudi, da mehanizem za okrevanje in odpornost doslej ni omogočil upravne poenostavitve, kot so upale nekatere države članice.

Predhodna ocena podpore, zagotovljene v okviru naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII in CRII+) 20 za odziv na posledice pandemije COVID-19, je pokazala, da je ta podpora privedla do učinkovite uporabe neporabljenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Zaradi prožnosti, ki so jo imele države članice na voljo za prilagoditev svojih programov, so bila preusmerjena sredstva kohezijske politike v višini skoraj 24 milijard EUR.

Komisija bo do začetka leta 2025 objavila tudi ocene drugih instrumentov, vzpostavljenih v okviru financiranja kohezijske politike za reševanje nedavnih kriz 21 .

Komisija prav tako ukrepa v skladu s pozivom Sveta, „naj da večji poudarek ustreznim kazalnikom smotrnosti, ki temeljijo na rezultatih, ki jih je mogoče neposredno povezati z ukrepi EU“ 22 .

Komisija poroča o glavnih kazalnikih smotrnosti za obdobje 2021–2027 23  po programih porabe v  izjavah o uspešnosti programa , ki so del letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna. 45 % teh kazalnikov temelji na rezultatih, kar kaže na velik poudarek na rezultatih.

Poleg tega je Komisija decembra 2023 predstavila prvo poročilo o učinku zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU 24 . V tem poročilu je bil izmerjen konkreten vpliv naložb, financiranih s temi zelenimi obveznicami, na podnebje kot vrednost preprečenih emisij toplogrednih plinov.

Komisija se strinja tudi s stališčem Parlamenta, „kako pomembno je nadaljevati prizadevanja […] pri pripravi proračuna, ki upošteva vidik spola“ 25 .

Komisija je v proračun EU vključila medsektorske prednostne naloge, vključno s prednostno nalogo spodbujanja enakosti spolov. Leta 2022 je izdala metodologijo za količinsko opredelitev proračunskih odhodkov EU, ki podpirajo enakost spolov. Ta metodologija se od predloga proračuna za leto 2023 uporablja za celoten proračun EU.

4.Neporavnane proračunske obveznosti – „reste à liquider“ (RAL) in ukrepi za pospešitev izvajanja sredstev EU

Komisija ugotavlja, da je Parlament v resoluciji o razrešnici „zaskrbljen, ker je pozno sprejetje več sektorskih uredb, ki urejajo različne politike Unije, kot je kohezijska politika, povzročilo precejšnjo zamudo pri začetku izvajanja v programskem obdobju 2021–2027“ in da „poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice predstavi ukrepe, ki jih namerava sprejeti za reševanje tega položaja“ 26 .

Neporavnane obveznosti (običajno imenovane „RAL“ – reste à liquider) so zneski, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar še niso bili plačani. Skupne neporavnane obveznosti so konec leta 2023 znašale 543,0 milijarde EUR. Nepovratni del instrumenta NextGenerationEU je znašal 238,6 milijarde EUR, kar predstavlja skoraj 44 % vseh neporavnanih obveznosti 27 .

Komisija bo še naprej spremljala izvajanje skupne ravni neporavnanih obveznosti in bo med letnimi proračunskimi postopki še naprej predlagala ravni odobritev plačil, ki ustrezajo potrebam po plačilih.

Nekatere daljnosežne poenostavitve so bile sprejete v uredbi o skupnih določbah in kot del novega zakonodajnega okvira za SKP (zlasti zaradi njenega novega modela izvajanja).

Evropska platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) 28 omogoča dodatno prožnost pri porabi, namenjeni eni od treh prednostnih nalog platforme v 11 programih EU. Komisija je takoj po začetku veljavnosti uredbe o platformi STEP 29 državam članicam začela zagotavljati podporo in smernice – s srečanji, odgovori na pisna vprašanja in spletnimi seminarji – o delovanju platforme STEP, da bi čim bolje izkoristile omogočeno prožnost. Komisija je maja 2024 v skladu s pooblastilom sozakonodajalcev izdala smernice 30 o nekaterih določbah uredbe o platformi STEP, vključno s pojasnitvijo njenih ciljev in sektorjev ter ponazoritvijo pogojev, pod katerimi se v okviru platforme STEP tehnologije štejejo za kritične.

V odgovor Parlamentu, ki je Komisijo pozval „k izvajanju pobud, kot je tehnična pomoč, za trajno povečanje stopnje črpanja sredstev v državah članicah“, in da „naj pozorno spremlja napredek pri izvajanju v državah članicah […] ter organu za podelitev razrešnice predloži analizo po posameznih državah, pri čemer naj opredeli ponavljajoče se težave in ukrepe, sprejete za optimizacijo razmer“ 31 , Komisija poudarja, da se vzorci črpanja zelo razlikujejo glede na način upravljanja, program in državo članico.

Komisija pri programih, ki se izvajajo v sodelovanju z nacionalnimi organi, pomaga krepiti njihove upravne zmogljivosti in na različne načine odpravljati ozka grla pri naložbah, bodisi s tehnično pomočjo v kohezijski politiki, instrumentom za tehnično podporo 32 , ali ukrepi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Poleg tega Komisija po sprejetju programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 sodeluje pri delu odborov za spremljanje programov. Komisija v primeru vprašanj, ki bi lahko ovirala nemoteno izvajanje programov, svetuje zadevni državi članici in z njo sodeluje, dokler vprašanje ni rešeno. Če se programi ali deli programov izvajajo počasi, se lahko v sodelovanju z državami članicami določijo akcijski načrti.

Predložitev podatkov Komisiji o izvajanju programov, ki spadajo na področje uporabe uredbe o skupnih določbah, se zahteva pogosteje kot v prejšnjem programskem obdobju. Podatke je zdaj treba predložiti petkrat letno, da Komisija prejme podatke o napredku pri izvajanju v skoraj realnem času, zato da lahko hitro poveča svojo podporo državam članicam.

Podrobni podatki o črpanju po državah so na voljo po programih porabe. Za največje programe so informacije na voljo: (i) v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti ; (ii) na  platformi odprtih podatkov o koheziji 33 in (iii) na podatkovnem portalu programa Obzorje .

5.Obeti za prihodnost

Izkušnje, pridobljene v preteklih postopkih razrešnice, so lahko podlaga za razmislek o naslednjem dolgoročnem proračunu EU. Ena ključnih ugotovitev iz prejšnjih razrešnic je, da način izplačevanja sredstev neposredno vpliva na tveganje napak. Zapletena pravila in preveč togi modeli izvajanja povzročijo dvoje: (i) velik delež napak pri porabi in (ii) izvajanje pritiska na upravno zmogljivost tistih, ki izvršujejo proračun, in tistih, ki so do njega upravičeni.

Priprava naslednjega večletnega finančnega okvira bo priložnost, da se preuči, kako nadalje poenostaviti izvedbene mehanizme, zmanjšati upravno breme za organe EU in nacionalne organe, pristojne za izvrševanje proračuna, ter upravno breme za upravičence, pri čemer se bo treba še naprej močno osredotočati na dobro finančno poslovodenje in smotrnost proračuna EU.

* * *

(1)

COM(2023) 234 final.

(2)

JOIN(2023) 12 final.

(3)

Uredba (EU, Euratom) 2020/2092.

(4)

  Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. aprila 2024 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2023/2129(DEC)).

(5)

  Priporočilo Sveta o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022  (6179/24).

(6)

Glej odstavek 11 (2023/2129(DEC)).

(7)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (COM(2024) 17 final). Popravek s sklicem COM(2024) 17 final/2 je bil objavljen 23. februarja 2024.

(8)

Glej odstavek 11 (2023/2129(DEC)).

(9)

Uredba (EU) 2021/1060.

(10)

Horizontalni omogočitveni pogoj v zvezi z Listino določa, da morajo države članice svoje programe porabe izvajati v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Glej Prilogo III k Uredbi (EU) 2021/1060.

(11)

Glej odstavek 12 (2023/2129(DEC)).

(12)

Europol, Eurojust, službe za usklajevanje boja proti goljufijam v državah članicah, Komisija in Evropsko računsko sodišče.

(13)

Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013.

(14)

Uredba Sveta (EU) 2017/1939.

(15)

Glej odstavek 17 (2023/2129(DEC)).

(16)

Glej odstavek 4 (2023/2129(DEC)).

(17)

Smernice za načrte za okrevanje in odpornost z dne 31. maja 2024

(18)

Glej odstavek 8 (2023/2129(DEC)).

(19)

Glej odstavek 7 (2023/2129(DEC)).

(20)

  Predhodna ocena podpore iz ESS in FEAD v okviru naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII in CRII+) (SWD(2023) 249 final).

(21)

Kohezijski ukrep za begunce v Evropi (CARE), CARE+, prožna pomoč za ozemlja (FAST-CARE) in ukrepi za podporo cenovno dostopne energije (SAFE).

(22)

Glej odstavek 3 priporočila Sveta o razrešnici (6179/24).

(23)

Glavni kazalniki smotrnosti so navedeni v prilogi uredb, na katerih temelji vsak program porabe.

(24)

Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun, Zelene obveznice – poročilo o učinku in dodelitvi – poročilo o instrumentu NextGenerationEU za leto 2023, Urad za publikacije Evropske unije, 2023.

(25)

Glej odstavek 16 (2023/2129(DEC)).

(26)

Glej odstavek 18 (2023/2129(DEC)).

(27)

Dodatne informacije o ravni neporavnanih obveznosti so vključene v: (i) letne računovodske izkaze EU za leto 2023; (ii) delovni dokument V, priložen predlogu proračuna za leto 2025 in (iii) letno poročilo o dolgoročni napovedi prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU za obdobje 2025–2029. Poleg tega Komisija Parlamentu in Svetu na namenskih srečanjih trikrat letno zagotovi ustrezne informacije.

(28)

Marca 2024 je bila vzpostavljena platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi podprla evropsko industrijo in spodbudila naložbe v kritične tehnologije v Evropi. Platforma STEP bo povečala financiranje v 11 programih EU in ga usmerjala na tri ciljna naložbena področja: (i) digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije; (ii) čiste in z viri gospodarne tehnologije in (iii) biotehnologije.

(29)

Uredba (EU) 2024/795.

(30)

  C/2024/3148.

(31)

Glej odstavek 19 (2023/2129(DEC)).

(32)

Kot je določeno z Uredbo (EU) 2017/825.

(33)

Financiranje kohezijske politike, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 2014–2022 in 2023–2027 ter Evropski kmetijski jamstveni sklad za obdobje 2023–2027.