EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.4.2024

COM(2024) 158 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugo poročilo o izvajanju Direktive 2014/53/EU o radijski opremi

1Uvod

1.1Direktiva o radijski opremi

Direktiva o radijski opremi 1 zagotavlja enotni trg 2 za radijsko opremo, tako da določa bistvene zahteve za varnost in zdravje, elektromagnetno združljivost in učinkovito izrabo radijskega spektra. Prav tako je temelj za nadaljnje urejanje nekaterih dodatnih vidikov.

Člen 47(2) direktive o radijski opremi določa, da Evropska komisija pregleda učinkovanje direktive o radijski opremi in do 12. junija 2018, nato pa vsakih pet let o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo izpolnjuje navedeno zahtevo za obdobje do 12. junija 2023.

1.2Politično ozadje

To poročilo zajema obdobje, v katerem je bila „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“, ena od prednostnih nalog, določena v političnih smernicah Komisije za obdobje 2019–2024. Za radijsko opremo je pomembno dejstvo, da so v navedenih smernicah omenjeni internet stvari, skupni standardi za omrežja 5G v EU ter visoki standardi zasebnosti, (kibernetske) varnosti, zaščite in etike.

To obdobje je zaznamovala tudi pandemija COVID-19, ki je znatno povečala povpraševanje po oddaljenem dostopu, s tem pa tudi pospešila sprejemanje povezanih tehnologij radijske opreme in potrebo po spodbujanju kibernetske varnosti.

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU je vsak gospodarski subjekt s sedežem v EU, ki kupi proizvod iz Združenega kraljestva, postal uvoznik. Poleg tega so priglašeni organi Združenega kraljestva izgubili status priglašenih organov EU in so bili odstranjeni iz informacijskega sistema Komisije o priglašenih organizacijah ( podatkovna zbirka NANDO ).

Zaradi nezakonite ruske invazije na Ukrajino se je povečala ozaveščenost o vlogi telekomunikacijske opreme pri kibernetski varnosti in potrebi po povečanju ravni odpornosti proizvodov radijske opreme na trgu EU. Poudariti je treba pomen zelo natančne radijske opreme, kot so brezpilotni zrakoplovi ali proizvodi z dvojno rabo za vojaško in civilno uporabo (vključno s številnimi brezžičnimi napravami).

2Zakonodajne spremembe

Od leta 2018 je bilo sprejetih več zakonodajnih aktov, pomembnih za direktivo o radijski opremi, še več pa jih je v pripravi.

2.1Uredba (EU) št. 2018/1139: civilno letalstvo (letalska oprema, brezpilotni zrakoplovi)

Z Uredbo (EU) 2018/1139 3 (uredba o Agenciji Evropske unije za varnost v letalstvu) je bila spremenjena direktiva o radijski opremi in zlasti ureditev, ki se uporablja za dajanje letalske radijske opreme na trg.

2.2Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/320: dostop do storitev reševanja s pametnih telefonov z uporabo sistema Galileo

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/320 4 se je bistvena zahteva iz člena 3(3), točka (g), direktive o radijski opremi s 17. marcem 2017 začela uporabljati za pametne telefone. Pametni telefoni morajo pri dostopu do storitev reševanja podpirati tehnične rešitve za sprejem in obdelavo podatkov WiFi ter podatkov iz globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), ki so združljivi in interoperabilni vsaj s sistemom Galileo, ter za dajanje teh podatkov na voljo za prenos pri komunikacijah v sili.

Če ni harmoniziranih standardov, mora priglašeni organ oceniti, ali so proizvodi radijske opreme proizvajalcev skladni s to bistveno zahtevo.

2.3Uredba (EU) 2019/1020: nadzor trga in skladnost proizvodov 

Uredba (EU) 2019/1020 5 se od 16. julija 2021 uporablja za proizvode, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja EU, vključno z direktivo o radijski opremi.

2.4Delegirana uredba (EU) 2022/30: kibernetska varnost

Komisija je 29. oktobra 2021 sprejela Delegirano uredbo (EU) 2022/30 6 , na podlagi katere se bodo bistvene zahteve iz člena 3(3), točke (d), (e) in (f), direktive o radijski opremi uporabljale za nekatere kategorije radijske opreme. Komisija je izvedla oceno učinka .

Z delegirano uredbo se bo izboljšala odpornost omrežja, bolje zaščitila zasebnost potrošnikov in zmanjšalo tveganje denarnih goljufij.

Delegirana uredba zajema z internetom povezane brezžične naprave in druge naprave, kot so igrače na radijsko daljinsko upravljanje, radijska oprema za varstvo otrok in nosljiva radijska oprema.

Delegirana uredba se bo začela uporabljati 1. avgusta 2025. Zato bodo imeli proizvajalci dovolj časa, da prilagodijo svoje proizvode 7 .

Komisija je 5. avgusta 2022 Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN) in Evropskemu odboru za elektrotehniško standardizacijo (CENELEC) poslala zahtevo za standardizacijo 8 , da do 30. junija 2024 pripravita ustrezne harmonizirane standarde 9 . To bo proizvajalcem pomagalo pri izpolnjevanju novih zahtev.

Akt o kibernetski odpornosti bo pomenil razvoj Delegirane uredbe (EU) 2022/30, saj bo zajemal vse digitalne izdelke in obravnaval njihov celoten življenjski cikel.

2.5Direktiva (EU) 2022/2380 (direktiva o univerzalnih polnilnikih)

V oceni učinka se je bilo preučilo več možnosti v zvezi z uvedbo univerzalnih polnilnikov . Direktiva o radijski opremi je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2380 10 (direktiva o univerzalnih polnilnikih), s katero so bile v direktivo o radijski opremi uvedene zahteve glede rešitve za „univerzalno polnjenje“, zlasti:

·USB tipa C bodo harmonizirana napajalna vrata.

·Harmonizacija bo preprečila, da bi različni proizvajalci neupravičeno omejevali hitrost polnjenja, in zagotovila, da bo hitrost polnjenja enaka pri uporabi katerega koli združljivega polnilnika.

·Potrošniki bodo lahko kupili novo elektronsko napravo brez novega polnilnika.

·Proizvajalci bodo morali zagotoviti ustrezne vizualne in pisne informacije o značilnostih polnjenja.

Te zahteve bodo od leta 2024 veljale za vse ročne mobilne telefone, tablične računalnike, digitalne fotoaparate, slušalke, slušalke z mikrofonom, prenosne zvočnike, ročne igralne konzole, e-bralnike, ušesne čepke, tipkovnice, miške in prenosne navigacijske sisteme. Od 28. aprila 2026 bodo veljale tudi za prenosne računalnike. To področje uporabe proizvodov se lahko v prihodnosti razširi.

Direktiva o „univerzalnem polnilniku“ bo dopolnjena z ustreznimi zahtevami v okviru pregleda izvedbene uredbe o okoljsko primerni zasnovi za zunanje napajalnike. Glavne predlagane možnosti so:

·obveščanje potrošnikov z označevanjem „univerzalnih polnilnikov“ z ustreznim logotipom in piktogramom,

·preprečitev prodaje neskladnih lastniških polnilnikov z napravami iz direktive o radijski opremi,

·povečanje koristi interoperabilnosti z razširitvijo področja uporabe „univerzalnih polnilnikov“ na opremo, ki ne spada med naprave iz direktive o radijski opremi.

Regulativni pregled naj bi bil dokončan leta 2024.

Komisija bo poročala, ali bi bilo treba razmisliti o razširitvi zahtev po ločevanju in/ali obveznem ločevanju na kable.

3Nezakonodajne spremembe

3.1Priglašeni organi iz direktive o radijski opremi

Ena od glavnih posledic vse večjega števila zahtev iz direktive o radijski opremi je, da morajo priglasitveni organi oceniti usposobljenost priglašenih organov za izpolnjevanje na novo aktiviranih bistvenih zahtev.

Sistem NANDO je bil prilagojen tako, da prikazuje, katere bistvene zahteve lahko priglašeni organ izpolnjuje.

3.2Radijska oprema, za katero ne veljajo nacionalne omejitve

Komisija je v skladu s členom 1(3) Odločbe Komisije 2000/299/ES 11 leta 2020 objavila seznam opreme, ki spada v obseg „ razreda 1 “ (tj. oprema, ki se lahko daje na trg in uporablja brez omejitev). Ta seznam se trenutno posodablja, da bi se upoštevale spremembe predpisov EU in nacionalnih predpisov o dostopu do radijskega spektra.

3.3Posodobitev smernic glede direktive o radijski opremi

Smernice glede direktive o radijski opremi so nezavezujoč dokument, ki organom za nadzor trga, industriji in priglašenim organom pomaga pri doslednem izvajanju direktive o radijski opremi.

Zadnja različica smernic je bila izdana decembra 2018 in je javno dostopna . Trenutno se razmišlja o posodobitvi smernic.

4Harmonizirani standardi v podporo direktivi o radijski opremi

4.1Navajanje standardov

Od leta 2018 je Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavila sklice na 72 harmoniziranih standardov. Standardi, objavljeni v seriji L Uradnega lista Evropske unije, zagotavljajo domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami direktive o radijski opremi, kadar se pravilno uporabljajo.

Z ustreznimi tehničnimi odbori CEN, CENELEC in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI) so potekale številne razprave pravne narave. Službe Komisije so proaktivno pojasnile naslednje glavne teme, da bi se standardizacija lahko še naprej razvijala:

·uvedba parametrov sprejemnikov za povečanje odpornosti radijske opreme in preprečevanje nastanka škodljivih motenj,

·objektivnost in preverljivost standardov za preprečitev prevelike svobode proizvajalcev pri uporabi tehničnih specifikacij,

·inovativnost in konkurenčnost industrije preskušanja v EU,

·dovoljena odstopanja in merilna negotovost za preprečitev umetnih sprememb tehničnih omejitev in spodbujanje natančnejših meritev.

4.2Zahteve za standardizacijo

Komisija je od leta 2018 sprejela dve zahtevi za standardizacijo harmoniziranih standardov v podporo direktivi o radijski opremi.

4.2.1Dostop do storitev reševanja s pametnih telefonov – člen 3(3), točka (g), direktive o radijski opremi

Komisija je v podporo izvajanju Delegirane uredbe (EU) 2019/320 sprejela zahtevo za standardizacijo 12 , naslovljeno na ETSI, ki se je odločil, da je ne bo sprejel.

Za zagotovitev doslednega pristopa in glede na to, da bo za izvedbo ugotavljanja skladnosti potrebno sodelovanje priglašenega organa, je Komisija objavila smernice za priglašene organe.

4.2.2Kibernetska varnost – člen 3(3), točke (d), (e) in (f), direktive o radijski opremi

Komisija je podprla proizvajalce pri izpolnjevanju novih zahtev glede kibernetske varnosti, tako da je od odborov CEN in CENELEC zahtevala, naj razvijeta tri harmonizirane standarde 13 . Odbora CEN in CENELEC sta sprejela zahtevo septembra 2022.

4.3Harmonizirani standardi v podporo členu 3(1) direktivi o radijski opremi

Obstaja le nekaj harmoniziranih standardov, ki podpirajo člen 3(1) 14 direktive o radijski opremi. Razlog za to je, da jih evropske organizacije za standardizacijo niso predlagale za navajanje ali da niso izpolnjevali pravnih zahtev direktive o radijski opremi za navedbo. V vsakem primeru za dokazovanje skladnosti s temi bistvenimi zahtevami ni potrebna udeležba priglašenega organa.

5Dejavnosti držav članic

5.1Poročila držav članic v skladu s členom 47(1) direktive o radijski opremi

Države članice so predložile poročila o izvajanju direktive o radijski opremi v letih 2021 in 2023, pri čemer so izpostavile naslednje točke.

·Večina držav članic je deležnike in druge organe obveščala o najnovejšem razvoju v zvezi z direktivo o radijski opremi.

·V zvezi z medsektorskim sodelovanjem organov se ni poročalo o nobeni težavi.

·Nekateri organi sodelujejo v nacionalnih in evropskih organih za standardizacijo. Drugi forumi za sodelovanje na področju standardov vključujejo Odbor za ugotavljanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga (TCAM), skupino za upravno sodelovanje za direktivo o radijski opremi (ADCO RED) in Odbor za standarde.

·Za ocenjevanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki želijo postati priglašeni organi, se večina držav članic zanaša na nacionalne akreditacijske organe 15 . Nekatere države članice so predlagale vzpostavitev usklajevalnega mehanizma celo pri Evropskem združenju za akreditacijo (EA) in uskladitev ocenjevanja priglašenih organov po vsej EU tako, da bi bilo dovoljeno samo ocenjevanje prek akreditacije.

·Nastajajoča tveganja in izzivi vključujejo umetno inteligenco, radijske sisteme, ki jih je mogoče ponovno konfigurirati, obnovljene proizvode, brezpilotne zrakoplove, digitalno označevanje, uvoz iz tretjih držav, redno revidiranje zakonodaje in standardov, zmogljivosti za izvajanje preskusov, e-trgovanje in namestitev proizvodov.

5.2Posodobitev dejavnosti skupine ADCO RED

Skupina ADCO RED od leta 2011 objavlja letne statistične podatke o dejavnostih nadzora trga. Število inšpekcijskih pregledov se je leta 2022 povečalo na 11 491, stopnja neskladnosti pa je znašala približno 60 %. Ta rezultat ne predstavlja splošne skladnosti radijske opreme na trgu, saj se večina organov za nadzor trga inšpekcijske preglede osredotoča na problematične sektorje.

Skupina ADCO RED je med letoma 2018 in 2022 izvedla dve kampanji (naprave interneta stvari in zasebni mobilni radio (PMR) ter naprave PMR 446).

Leta 2021 je začela sodelovati v skupnih ukrepih, ki jih financira EU: JAHARP 2020 (stopnja specifične absorpcije (SAR) za povezane naprave, naprave, povezane z internetom stvari, v sodelovanju s carino in usklajen pristop za oceno upravnih zahtev za proizvodne sektorje na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020) in JAHARP 2021 (brezžično lokalno omrežje WLAN 5 GHz in radijska oprema v avtomobilih).

Skupina ADCO RED je pripravila in objavila več smernic ali drugih virov informacij za deležnike o številnih temah, vključno z uporabo direktive o radijski opremi za posamezne proizvode.

V zvezi s spletnim informacijskim in komunikacijskim sistemom za vseevropski nadzor trga (ICSMS) je skupina ADCO RED sodelovala s Komisijo pri pripravi uvajanja vmesnika iz direktive o radijski opremi.

5.3Preizkuševalna zmogljivost EU

Komisija je v skladu s postopki za določitev preizkuševalnih zmogljivosti EU iz Izvedbene uredbe (EU) 2022/1267 16   imenovala litovski regulativni organ za komunikacije kot preizkuševalno zmogljivost EU za radijsko opremo. Preizkuševalne zmogljivosti EU morajo na območju, kjer so določene, opravljati naloge iz člena 21 Uredbe (EU) 2019/1020 17 .

6Izvajanje in izvrševanje

6.1Ocena tveganja

Proizvajalci radijske opreme morajo pred ugotavljanjem skladnosti izvesti oceno tveganja. Zlasti morajo oceniti tveganja in verjetnost njihovega nastanka, da lahko izvedejo konkretne tehnične ukrepe za njihovo zmanjšanje. V direktivi o radijski opremi ni določena nobena posebna metodologija ocene tveganja.

Poleg tega je ocena ocene tveganja, ki jo izvedejo proizvajalci, v pristojnosti držav članic. Skupni pristop organov je zato del usklajevalnih dejavnosti skupine ADCO RED.

6.2Dostop do storitev reševanja z avtonomnimi pomorskimi radijskimi napravami (delegirana uredba)

Strokovna skupina je preučila, kako zagotoviti ustrezno uporabo sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) in univerzalnega pomorskega sistema za varnost in stisko na morju (GMDSS) za avtonomne pomorske radijske naprave (AMRD) za dostop do storitev reševanja, vključno s preprečevanjem motenj pri uporabi druge pomorske opreme.

Predhodna ugotovitev je, da lahko bistvene zahteve 18 iz direktive o radijski opremi obravnavajo naravo tem iz nedavno izdanih priporočil ITU-R 19 . Podrobne specifikacije se lahko vključijo v ustrezne harmonizirane standarde.

6.3Uradno nasprotovanje standardu merjenja SAR

Leta 2022 je Francija nasprotovala harmoniziranemu standardu o merjenju SAR 20 . Francija meni, da je treba ta standard revidirati, ker sedanja različica proizvajalcem omogoča, da prosto izberejo merilno razdaljo med 0 in 5 mm. Meni, da bi bilo treba v standardu določiti merilno razdaljo, pri kateri je dosežena najvišja raven. Sedanji pristop proizvajalcem omogoča, da uporabijo razdaljo z nižjo ravnjo SAR.

Komisija je od odbora CENELEC zahtevala tehnično poročilo, v katerem je bilo ugotovljeno, da se najvišja SAR običajno pojavi na razdalji 0 mm. Strokovna skupina za radijsko opremo se je na splošno strinjala s tem pristopom. Odbor CENELEC bo zadevni standard ustrezno posodobil.

6.4Radijska oprema in vozila

Komisija je opozorila, da morajo proizvajalci vozil zagotoviti (z oceno tveganja), da se skladnost brezžične naprave z direktivo o radijski opremi ne spremeni, potem ko je vgrajena v vozilo in se uporablja z drugimi deli radijske opreme.

6.5Motenje meteoroloških radarjev, ki ga povzroča oprema RLAN v frekvenčnem pasu 5 GHz

Motenje meteoroloških radarjev z opremo radijskih lokalnih omrežij (RLAN) v frekvenčnem pasu 5 GHz je dolgotrajen problem. Takšno motenje je ena od glavnih skrbi skupnosti vremenskih radarjev, saj lahko motenje poslabša kakovost podatkov in algoritmov za naknadno obdelavo. Vire motenja je težko slediti, saj so zelo kratkotrajni.

Komisija je zaprosila Skupno raziskovalno središče (JRC), naj izvede študijo , da bi preučilo problem in predlagalo rešitve. Vendar nobena od teh možnosti ne zagotavlja popolne rešitve, saj si frekvenčni pas delita obe storitvi. Poleg tega bi bilo za najbolj izvedljive rešitve potrebno boljše usklajevanje med nacionalnimi organi. Harmonizirani standard EN 301 893 V2.1.1, s katerim se izvaja mehanizem dinamičnega izbiranja frekvenc 21 , se je izkazal kot način za preprečevanje motenja, če se pravilno uporablja. Prav tako ni pomanjkljivosti v zvezi s sedanjimi predpisi EU o RLAN v frekvenčnem pasu 5 GHz 22 .

6.6Dostop do storitev reševanja s tehnologijo VoLTE

Nizozemska je leta 2022 izpostavila vprašanje pomanjkanja interoperabilnosti tehnologije VoLTE 23 za govorne klice. Pogosto ni mogoče vzpostaviti govornih klicev, kadar se pametni telefon uporablja v omrežju drugega operaterja (storitev gostovanja), ki je izklopil omrežji 2G in 3G. To vprašanje je še posebej problematično pri dostopu do storitev reševanja (E112), saj za govorni klic ni alternative.

Tehnične specifikacije celičnega omrežja razvija svetovno partnerstvo 3GPP, v katerem sodeluje tudi ETSI. ETSI je predstavil poročilo, v katerem ugotavlja, da je ta težava predvsem posledica pomanjkanja komercialnih sporazumov med omrežnimi operaterji, kar posledično onemogoča polno delovanje storitve VoLTE.

Začasni sklep Komisije je, da direktiva o radijski opremi ni pravo orodje za reševanje tega vprašanja, saj omrežnim operaterjem ne more naložiti nobenih obveznosti.

6.7Digitalno označevanje

Industrija je predlagala uvedbo zahtevanih oznak in informacij v digitalni obliki. Cilj je izboljšati konkurenčnost industrije z odpravo potrebe po zagotavljanju tiskanih informacij. To bi bilo tudi v skladu z zelenim pristopom EU.

Več držav članic je zaskrbljenih, da bi to lahko otežilo delovanje organov za nadzor trga, saj bi bil dostop do informacij v digitalni obliki bolj zapleten. Menijo tudi, da bi bil ta ukrep lahko obremenjujoč za nekatere gospodarske subjekte, kot so distributerji.

6.8Proizvodi, ki so predmet obnove, ponovne izdelave in popravila

Obnova, ponovna izdelava in popravilo so hitro rastoči trg, zlasti na področju pametnih telefonov. S podaljšanjem življenjske dobe proizvodov prispeva h krožnemu gospodarstvu.

Kar zadeva direktivo o radijski opremi, se gospodarski subjekti, ki spreminjajo proizvode, pravno uvrščajo (v skladu z Modrim vodnikom) med proizvajalce, če opremo bistveno spremenijo tako, da bi to lahko vplivalo na njeno skladnost z bistvenimi zahtevami. Razviti je treba način za uskladitev zahtev za krožno gospodarstvo z zahtevami za varstvo potrošnikov in javnih dobrin, določenimi v direktivi o radijski opremi.

7Posodobitev dejavnosti združenja RECDA

Združenje za skladnost z direktivo o radijski opremi ( REDCA ) je združenje priglašenih organov, ki opravljajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti na podlagi direktive o radijski opremi.

Združenje REDCA je leta 2018 razpravljalo o tehnologiji 5G, SAR in ocenah tveganja. V sistemu CIRCABC je bila vzpostavljena podatkovna zbirka certifikatov, ki so jih priglasitveni organi iz direktive o radijski opremi zavrnili. Poleg tega se je razpravljalo o tehničnih smernicah 24 za ocenjevanje tveganja in objavljena je bila nova različica.

Združenje REDCA je leta 2019 razpravljalo o prepoznavanju ponarejenih poročil o preskusih. Razprava o aktivni anteni je privedla do revizije ustreznih tehničnih smernic. Združenje REDCA je imelo predhodno razpravo o kibernetski varnosti.

Leta 2020 so bila revidirana pravila združenja REDCA za postopek glasovanja o tehničnih smernicah, tako da lahko zdaj glasujejo samo priglašeni organi iz direktive o radijski opremi. Sledile so nadaljnje posodobitve na področju kibernetske varnosti kot splošne teme in nadaljnje razprave o aktivni anteni 5G.

Leta 2021 so potekale nadaljnje razprave o radijski opremi v vozilih. Poleg tega je združenje REDCA izvedlo vrsto spletnih seminarjev E112/Galileo.

Leta 2022 so bila na podlagi pripomb iz registra za preglednost posodobljena pravila združenja REDCA. Potekale so razprave o dovoljenih odstopanjih in merilni negotovosti v standardih.

V prvi polovici leta 2023 je združenje REDCA skupaj z odboroma CEN in CENELEC izvedlo delavnico o zahtevi za standardizacijo delegirane uredbe o kibernetski varnosti.

8Teme poročil iz člena 47(2) direktive o radijski opremi

V skladu s členom 47(2) direktive o radijski opremi mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o šestih posebnih ciljih. Komisija je zbrala informacije z anketo med člani strokovne skupine Komisije za radijsko opremo.

8.1Cilj 1: skladen sistem na ravni EU za vso radijsko opremo

Anketiranci so izpostavili naslednja vprašanja:

·zagotavljanje skladnosti s številnimi drugimi ustreznimi zakonodajnimi akti je izziv;

·pomanjkanje popolnoma usklajene ureditve dostopa do spektra v EU povzroča razdrobljenost trga;

·odpraviti bi bilo treba preostale razlike med državami članicami;

·bistvene zahteve iz člena 3(3) direktive o radijski opremi niso povezane z motnjami in elektromagnetno odpornostjo, zato bi jih bilo treba urediti drugje;

·direktivo o radijski opremi bi bilo treba preoblikovati v uredbo.

8.2Cilj 2: zbliževanje telekomunikacijskega sektorja, avdiovizualnega sektorja in sektorja informacijske tehnologije

Anketiranci so menili, da vse večje število brezžično povezanih proizvodov in vse več s tem povezane zakonodaje ovirajo uporabo direktive o radijski opremi. Eden od predlogov je bil združiti direktivo o radijski opremi, direktivo o elektromagnetni združljivosti in direktivo o nizki napetosti. Predlagano je bilo, da se določijo zahteve in harmonizirani standardi za kombinacije radijskih in neradijskih električnih proizvodov. Izražen je bil tudi poziv k dejavnejšemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti.

8.3Cilj 3: uskladitev regulativnih ukrepov na mednarodni ravni

Anketiranci so izpostavili naslednja vprašanja:

·usklajenost med zakonodajnimi akti je bistvenega pomena;

·razmisliti je treba, kako se bo krožno gospodarstvo izvajalo v sektorju iz direktive o radijski opremi (kot so na primer obnovljeni proizvodi);

·standardi se zdijo pomembni z mednarodnega vidika. Njihovo navajanje mora biti hitrejše. Potem ko je Komisija zaostrila pravila za navajanje standardov, da bi povečala pravno varnost, nekateri mednarodni standardi niso več bili harmonizirani standardi;

·preučiti bi bilo treba elektronsko oznako CE in digitalno dokumentacijo;

·ukrepi za nadzor trga in izvrševanje bi morali biti bolj usklajeni;

·šteje se, da obstaja veliko možnosti za uskladitev zahtev za radijsko opremo med EU in Severno Ameriko;

·pomembno je mednarodno sodelovanje pri nadzoru trga in akreditaciji.

8.4Cilj 4: visoka raven varstva potrošnikov

Anketiranci so izpostavili naslednja vprašanja:

·samoocenjevanje na podlagi harmoniziranih standardov ustvarja dinamičen in samoprilagodljiv okvir. Vendar je skladnost preveč odvisna od integritete proizvajalcev in je privedla do nizke stopnje skladnosti. Register, v katerem bi lahko izključno priglašeni organi registrirali proizvode, bi pripomogel k večji skladnosti;

·uporaba zaščitnega postopka ni enostavna (zlasti kadar se odločitev izpodbija na sodišču);

·vrednosti SAR bi morale biti natisnjene na embalaži, da bi bili potrošniki obveščeni.

8.5Cilj 5: prenosna radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki

Anketiranci so pozdravili sprejetje skupne direktive o univerzalnih polnilnikih in ugotovili, da:

·bo treba direktivo o univerzalnih polnilnikih v prihodnosti posodobiti, da bi se prilagodila tehničnemu in pravnemu razvoju, ter urediti dodatne vidike;

·je treba pri oblikovanju dodatnih pravil o univerzalnih polnilnikih upoštevati zmanjšanje količine električnih odpadkov in prenovitev direktive o okoljsko primerni zasnovi;

·bi morala navodila za uporabo proizvodov vsebovati informacije o medsebojnem delovanju z dodatno opremo.

8.6Cilj 6: prikaz zahtevanih informacij na vgrajenem zaslonu

Večina anketirancev je videla koristi (zlasti v smislu zmanjšanja (papirnih) odpadkov), vendar se je zavedala izzivov, ki bi jih to predstavljalo za organe za nadzor trga, carinski nadzor in končne uporabnike. Anketiranci so opozorili na zaplete (npr. proizvodi morajo imeti baterijo, ki je vsaj delno napolnjena; embalažo je treba odpreti in odstraniti zaščitno folijo z zaslona; podatki bi morali biti nespremenljivi). Zato so pozvali k ureditvi tudi tega področja.

Nekateri anketiranci so opozorili na možne rešitve, kot sta koda QR ali oznaka CE na embalaži.

9Sklepna ugotovitev

Direktiva o radijski opremi se uporablja že več kot osem let. V tem obdobju je zagotovila enake konkurenčne pogoje za sektor radijske opreme in zaščitila zdravje uporabnikov ter radijski spekter, da bi preprečila nastanek škodljivih motenj.

Direktiva o radijski opremi je zasnovana nevtralno ter omogoča prilagajanje novim tveganjem in tehnološkemu razvoju z uporabo dveh mehanizmov. Prvič, harmonizirani standardi se nenehno posodabljajo, da se upoštevajo najsodobnejše in nove telekomunikacijske tehnologije. Drugič, sprejetje delegiranih aktov na podlagi direktive o radijski opremi je odziv na potrebe v zvezi z dostopom do storitev reševanja in kibernetsko varnostjo.

(1)

Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES.

(2)

Sklice na „enotni trg“, „EU“ ali „države članice“ bi bilo treba v tem poročilu po potrebi brati v povezavi z oddelkom 2.9 „Modrega vodnika“ za izvajanje predpisov EU o proizvodih 2022 ) in oddelkom 1.2.2.1 smernice glede direktive o radijski opremi ).

(3)

Uredba (EU) št. 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu.

(4)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/320 z dne 12. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo bistvenih zahtev iz člena 3(3)(g) navedene direktive, da se zagotovi lokacija kličočega v komunikacijah v sili z mobilnih naprav.

(5)

Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov.

(6)

   Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/30 z dne 29. oktobra 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo bistvenih zahtev iz člena 3(3), točke (d), (e) in (f), navedene direktive.

(7)

 Rok, določen v Delegirani uredbi Komisije 2022/30, je bil na uradno zahtevo odborov CEN in CENELEC prestavljen s 1. avgusta 2024 na 1. avgust 2025. Delegirana uredba o spremembi (2023/2444) je bila sprejeta in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

 Commission Implementing Decision on a standardisation request to CEN and CENELEC as regards radio equipment in support of Directive 2014/53/EU of the European Parliament and of the Council and Commission Delegated Regulation (EU) 2022/30 (Izvedbeni sklep Komisije o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za standardizacijo in Evropskemu odboru za elektrotehniško standardizacijo glede radijske opreme v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/30).

(9)

Prvotni rok je bil določen za 30. september 2023, na uradno zahtevo odborov CEN in CENELEC pa je bil prestavljen na 30. junij 2024.

(10)

 Direktiva (EU) 2022/2380 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi Direktive 2014/53/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu.

(11)

Še vedno je veljaven v okviru direktive o radijski opremi, z izjemo določb Odločbe Komisije 2000/299/ES, ki se nanašajo na „opozorilni znak“.

(12)

 Commission Implementing Decision on a standardisation request to ETSI as regards handheld mobile phones in support of Directive 2014/53/EU of the European Parliament and of the Council in conjunction with Commission Delegated Regulation (EU) 2019/320 (Izvedbeni sklep Komisije o zahtevi za standardizacijo Evropskemu inštitutu za telekomunikacijske standarde glede ročnih mobilnih telefonov v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/320).

(13)

 Commission Implementing Decision on a standardisation request to CEN and CENELEC as regards radio equipment in support of Directive 2014/53/EU of the European Parliament and of the Council and Commission Delegated Regulation (EU) 2022/30 (Izvedbeni sklep Komisije o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za standardizacijo in Evropskemu odboru za elektrotehniško standardizacijo glede radijske opreme v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/30).

(14)

Zahteve glede varnosti in elektromagnetne združljivosti.

(15)

Glej Uredbo (ES) št. 765/2008.

(16)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1267 z dne 20. julija 2022 o določitvi postopkov za določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije za namene nadzora trga in preverjanja skladnosti proizvodov v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta.

(17)

Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov.

(18)

Člen 3(2) in člen (3)(3), točka (g), direktive o radijski opremi.

(19)

Priporočilo ITU-R M.2135-0.

(20)

EN 50 566:2017. Produktni standard za prikaz skladnosti brezžičnih komunikacijskih naprav z osnovnimi ali izvedenimi mejnimi vrednostmi v povezavi z izpostavljenostjo prebivalstva elektromagnetnim sevanjem v frekvenčnem območju od 30 MHz do 6 Ghz: ročne in na telo pripete naprave, ki se uporabljajo v bližini telesa.

(21)

 Dinamično izbiranje frekvenc je tehnični element, ki samodejno prestavi prenos na drugo frekvenco, če zazna, da je kanal zaseden.

(22)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2307.

(23)

Glasovna storitev prek omrežja LTE (Long-Term Evolution). To je tehnologija, ki se uporablja pri četrti generaciji celičnih omrežij (4G) za izvajanje glasovnih storitev.

(24)

Cilj tehničnih smernic je odpraviti nejasnost v zvezi z direktivo o radijski opremi in/ali smernicami glede direktive o radijski opremi , kot jo zaznavajo v združenju REDCA.