EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.4.2024

COM(2024) 151 final

POROČILO KOMISIJE

Poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa za leto 2023

{SWD(2024) 87 final}

Poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa za leto 2023

1.Uvod

Pomorski promet ima v gospodarstvu EU ključno vlogo in je med energijsko najučinkovitejšimi načini prometa, vendar je tudi pomemben in vse večji vir emisij toplogrednih plinov. To je peto letno poročilo o podatkih o emisijah ogljikovega dioksida (CO2) z ladij, ki vstopajo v pristanišča v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in iz njih izstopajo, zbranih v skladu z uredbo EU o spremljanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju, sprejeto leta 2015 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP v pomorstvu). Uredba je bistven del ukrepov EU za obravnavanje podnebnih sprememb v sektorju pomorskega prometa.

To poročilo zajema prvih pet ciklov skladnosti (tj. podatke, zbrane za obdobje 2018–2022) in temelji na prejšnjih poročilih 2 . Omogoča primerjavo podatkov ter preučitev gibanj emisij in energijske učinkovitosti v preteklih letih. V tem poročilu so tudi analizirane značilnosti in energijska učinkovitost ladij, kar prispeva k boljšemu razumevanju gibanja emisij CO2 v pomorskem prometu.

2.Razvoj politike

Evropski parlament in Svet sta v okviru svežnja za uresničitev evropskega zelenega dogovora leta 2023 sprejela vrsto ukrepov, da bi zagotovila prispevek sektorja pomorskega prometa k doseganju podnebnih ambicij EU:

-z revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) 3 sta razširila področje uporabe EU ETS, da od 1. januarja 2024 zajema tudi emisije CO2 z velikih ladij, ki vstopijo v pristanišča EU, ne glede na zastavo, pod katero plujejo;

-z uredbo FuelEU za pomorstvo 4 sta zagotovila postopno zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov porabljene energije na krovu ladij ter potniške ladje in kontejnerske ladje obvezala, da se od leta 2030 oskrbujejo z električno energijo z obale, ko bodo privezane na pomolu v večjih pristaniščih EU;

-z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva 5 sta zahtevala, da morska pristanišča, ki sprejmejo minimalno število velikih potniških plovil ali kontejnerskih plovil, do leta 2030 zagotovijo oskrbo teh plovil z električno energijo z obale;

-z revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov 6 sta uvedla ambicioznejše sektorske cilje na področju prometa, vključno s podcilji za napredna pogonska biogoriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora za sektor 7 .

Program Obzorje Evropa 8 z raziskavami in inovacijami podpira uspešno izvajanje ciljev politike pri navedenih ukrepih. V tem okviru naj bi partnerstvo za brezemisijski vodni promet 9 s proračunom v višini 3,8 milijarde EUR predstavilo brezemisijske rešitve za vse glavne vrste ladij in ladijske storitve pred letom 2030.

Izpolnjevanje novih obveznosti, ki izhajajo iz razširitve EU ETS na pomorski promet in uredbe FuelEU za pomorstvo, bo temeljilo na sistemu spremljanja, poročanja in preverjanja, vzpostavljenem z uredbo EU o SPP, ki je bila revidirana maja 2023 10 . Kolikor je potrebno, se z revizijo spreminjajo pravila, da se ETS razširi na pomorski promet ter da se v sistem vključijo emisije drugih plinov poleg CO2 (emisije metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O)). Nova pravila o spremljanju in poročanju se bodo začela uporabljati s poročevalnim obdobjem za leto 2024.

Komisija je zavezana tudi podpiranju ukrepov na svetovni ravni za spodbujanje razogljičenja sektorja, zlasti v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO), kjer je EU julija 2023 podprla in pozdravila izid revizije prvotne strategije IMO za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katero je določen cilj doseganja neto ničelnih emisij z ladij do ali okrog leta 2050, tj. približno leta 2050.

Na mednarodni ravni je Komisija v imenu EU še naprej sodelovala s 23 državami, ki niso članice EU, v okviru pobude Misija: inovativnost za pospešitev inovacij na področju čiste energije, ki vključuje misijo za brezemisijski ladijski promet.

3.Emisije CO2 v letu 2022 v primerjavi z letom 2021: obsežna ruska invazija na Ukrajino in gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19

Na spremljanih plovbah v letu poročanja 2022 se je v ozračje izpustilo 135,5 milijona ton CO2. Te emisije so za 7,1 % presegale emisije, sporočene za leto 2021, in so bile za 7,9 % nižje od emisij, sporočenih pred pandemijo COVID-19 za leto 2019 (podatek za leto 2019 sicer vključuje emisije v zvezi z Združenim kraljestvom 11 ). Emisije, sporočene za leto 2022, so izvirale iz flote skoraj 12 800 ladij, kar je največ zabeleženih v enem poročevalnem obdobju doslej (6,5 % več kot leta 2021).

Iz tega povečanja skupnih emisij CO2 med letoma 2021 in 2022 niso razvidne znatne razlike med posameznimi vrstami ladij, ki izhajajo iz pomembnih gospodarskih trendov leta 2022, zlasti posledic obsežne ruske invazije na Ukrajino. Za leto 2022 je 9 izmed 15 vrst ladij sporočilo višje emisije kot leta 2021.

-Po skupinah glede na vrsto ladje so se emisije v primerjavi z letom 2021 najbolj povečale pri potniških ladjah (+172 %), tankerjih za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) (+59 %) in tankerjih za prevoz razsutega tovora (+13 %). Tako je bilo zaradi večjega števila ladij, ki so poročale, in višjih ravni dejavnosti. 

-Povečanje emisij s potniških ladij kaže na okrevanje (popolno ali delno) sektorja po letih pandemije COVID-19. Povečanje pri tankerjih za prevoz UZP je povezano z rekordno količino UZP, uvoženega v EU v letu 2022.

-Na dejavnost tankerjev za prevoz razsutega tovora so zlasti vplivali sankcije in geopolitična tveganja, ki so vplivali na trende v ladijskem prevozu in povečali preplute razdalje pri številnih primarnih proizvodih, vključno z energenti.

-Po drugi strani so se emisije CO2 najopazneje zmanjšale pri kontejnerskih ladjah, ki so leta 2022 izpustile približno 2,9 milijona ton CO2 manj kot leta 2021 (–7,6 %), kar je posledica manjše dejavnosti v pristaniščih EU za tovrstne ladje, manjše povprečne preplute razdalje (–3,9 %) in nižje povprečne hitrosti dejavnih ladij (–4,7 %).

-Prav tako so bile emisije CO2 s tankerjev za prevoz nafte leta 2022 na najnižji ravni od leta 2018, in sicer predvsem zaradi učnika sankcij.

Relativni prispevek večine vrst ladij k skupnim sporočenim emisijam je v obdobju 2018–2022 ostal na splošno stabilen, tudi v prvem letu pandemije COVID-19 (2020) in v letih po izstopu Združenega kraljestva iz EU (2021 in 2022).

Kontejnerske ladje, tankerji za prevoz nafte in tankerji za prevoz razsutega tovora so bili potrjeni kot največji onesnaževalci leta 2022. Takrat so bili odgovorni za približno 55 % vseh sporočenih emisij. Samo kontejnerske ladje so bile odgovorne za 28 % vseh emisij CO2. Dve vrsti ladij (potniške ladje in tankerji za prevoz UZP) izstopata, ker sta imeli v zadnjih treh poročevalskih obdobjih znatne razlike med leti.

Porazdelitev skupnih emisij CO2 flote med različne vrste plovb in med privezom je bila po podatkih za leto 2022 enaka kot leta 2021. Večino emisij CO2 (približno dve tretjini) so predstavljale plovbe, ki so se začele ali končale zunaj EGP. Plovbe med dvema pristaniščema v EGP so predstavljale približno četrtino vseh emisij CO2, kar je skladno z deležem leta 2021 po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Emisije CO2, ki so nastale, ko so bile ladje zasidrane v pristaniščih EGP, so predstavljale približno 6 % skupnih emisij. Ti deleži so skladni z obsegom vhodnih in izhodnih tokov po podatkih Eurostata.

Kar zadeva porabo goriva, so ladje, ki so bile spremljane, v letu 2022 porabile več kot 43 milijonov ton goriva. Podatki o porabi goriva za leto 2022 se ujemajo z ugotovljenimi trendi za obdobje 2018–2021, in sicer prehodom na lahko kurilno olje, UZP in dizelsko olje po uvedbi mejne vrednosti vsebnosti žvepla v kurilnem olju, ki se uporablja na krovu ladij, na ravni IMO leta 2020. Sestava mešanice goriv leta 2022 v primerjavi z letom 2021 kaže na zmanjšanje (s 26 % na 22 %) deleža lahkega kurilnega olja in povečanje uporabe težkega kurilnega olja (z 48 % na 50 %). V letu 2022 je bila zabeležena najvišja raven porabe UZP v floti doslej (približno 32 % več kot leta 2021), k čemur je prispevalo povečanje dejavnosti tankerjev za prevoz UZP v kombinaciji z vse bolj razširjeno uporabo UZP na kontejnerskih ladjah. Poraba nefosilnih goriv je tako kot v vseh prejšnjih letih ostala zanemarljiva.

4.Flota, ki se je spremljala: plovne poti, hitrost in čas, preživet na morju

Po podatkih Eurostata se je skupni obseg uvoznih trgovinskih tokov leta 2022 povečal za 2,5 % in bil približno enak kot leta 2019. V primerjavi z letom 2021 se je uvoz iz Združenih držav (vzhodna obala), Egipta, Norveške, Kitajske, Združenega kraljestva, Brazilije in Kanade (vzhodna obala) v letu 2022 povečal, uvoz iz Rusije (Črno morje in Baltsko morje), Nigerije in Turčije pa se je zmanjšal. Skupni obseg izvoznih tokov se je leta 2022 zmanjšal za 1,4 % in bil približno enak kot leta 2019. Zmanjšal se je predvsem izvoz na Kitajsko in v Združeno kraljestvo, vendar pri skupnem izvozu še vedno prevladuje izvoz v Združeno kraljestvo.

Iz podatkov o SPP za obdobje 2018–2022 je razvidno, da so bile spremembe pri hitrosti pri večini vrst ladij majhne. Vendar je treba opozoriti, da se je leta 2022 pri kontejnerskih ladjah po povečanju povprečne hitrosti v letih 2020 in 2021 povprečna hitrost v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 4,7 %. To je bil glavni razlog za zmanjšanje skupnih emisij za to vrsto ladij v letu 2022 (–7,6 % v primerjavi z letom 2021).

Med letoma 2021 in 2022 se je povprečni čas, preživet na morju, za 6 izmed 15 vrst ladij zmanjšal, za 8 pa povečal. Med vrstami ladij, ki so leta 2022 zabeležile daljši povprečni čas na morju, so potniške ladje, tankerji za prevoz UZP in tankerji za prevoz razsutega tovora na morju preživeli skupno največ časa od leta 2018. To kaže na okrevanje po krizi zaradi COVID-19 in vsaj delno uspešnost prizadevanj EU za diverzifikacijo uvoza energije.

5.Tehnična in operativna učinkovitost flote, ki se je spremljala

Grafična analiza ključnih kazalnikov tehnične in operativne učinkovitosti kaže, da v obdobju 2018–2022 ni bilo večjih sprememb. Poleg tega popolnost in pravilnost sporočenih podatkov, ki sta se v tem obdobju izboljšali, potrjuje povečanje vrednosti korelacije podatkov med ključnimi kazalniki tehnične in operativne učinkovitosti 12 ter velikostjo ladij, ki poročajo v skladu z uredbo EU o SPP v pomorstvu.

Ladje so leta 2022 poročale o boljšem projektnem indeksu energijske učinkovitosti na skupni ravni flote (5,6-odstotno izboljšanje v primerjavi z letom 2021), njihova povprečna velikost pa se je v primerjavi z obdobjem 2018–2021 povečala za 5,7 %.

6.Izvajanje uredbe EU o SPP v pomorstvu v letu 2022

Kar zadeva izvajanje uredbe EU o SPP v pomorstvu, rezultati za leto 2022 potrjujejo, da se kakovost podatkov še naprej izboljšuje. Vendar se je pravočasnost predložitve podatkov po znatnih izboljšavah v prvih štirih letih poročanja zmanjšala.

(1)

 Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).

(2)

 Sporočilo C(2020) 3184 final, Letno poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa za leto 2019, https://climate.ec.europa.eu/document/download/676175fd-f8db-40fb-b37a-cc7323c680a2_en?filename=c_2020_3184_en.pdf , Sporočilo C(2021) 6022 final, Letno poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa za leto 2020, 8cd736dc-d508-408c-8cf7-9317048d1ff0_en (europa.eu) , Sporočilo C(2022) 5759 final, Tretje letno poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa (obdobje 2018–2020), https://climate.ec.europa.eu/document/download/06c406a8-df93-4e38-b7ca-9a6929d5bddb_en?filename=c_2022_5759__en.pdf , in Sporočilo C(2023) 1585 final, Četrto letno poročilo Evropske komisije o emisijah CO2 iz pomorskega prometa (obdobje 2018–2021), 01688bd2-e5a5-48cd-97b7-415fb99666fa_en (europa.eu) .

(3)

 Z Direktivo (EU) 2023/959 (UL L 130, 16.5.2023, str. 134, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/959/oj ).

(4)

 Uredba (EU) 2023/1805 (UL L 234, 22.9.2023, str. 48, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1805/oj ).

(5)

 Uredba (EU) 2023/1804 (UL L 234, 22.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1804/oj ).

(6)

 Direktiva (EU) 2023/2413, UL L 2023/2413, 31.10.2023, ELI:  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202302413 .

(7)

  Sozakonodajalca v času priprave tega poročila še vedno obravnavata predlog Komisije za revizijo direktive o obdavčitvi energije (Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003).

(8)

 Uredba (EU) 2021/695 (UL L 170, 12.5.2021, ELI:  https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2021/695/oj ).

(9)

Sklep Komisije C(2021) 4113 z dne 14. junija 2021 o odobritvi in podpisu enajstih memorandumov o soglasju za skupaj načrtovana evropska partnerstva za raziskave in inovacije.

(10)

 Uredba (EU) 2023/957 (UL L 130, 16.5.2023, str. 105, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/957/oj ).

(11)

Preteklih podatkov za obdobje pred letom 2021 ni bilo mogoče preračunati, da bi izključili emisije, ki izhajajo iz uporabe uredbe EU o SPP v pomorstvu za Združeno kraljestvo. Z zakonodajo se namreč od ladjarskih družb ne zahteva poročanje o emisijah po posameznih plovbah. Zato podatki v tem poročilu, predstavljeni za leta poročanja po letu 2020, temeljijo na sporočenih podatkih, kar izključuje uporabo Uredbe za Združeno kraljestvo (vključuje samo uporabo za države EGP, vključno z EU27). Nasprotno pa sporočeni podatki za leta poročanja 2018, 2019 in 2020 vključujejo uporabo Uredbe za Združeno kraljestvo, ki se upošteva kot del EGP (EU28).

(12)

Pri tehnični učinkovitosti ladij se ocenita projektni indeks energijske učinkovitosti (EEDI) in ocenjena indeksna vrednost (EIV). Pri njihovi operativni učinkovitosti se ocenita operativni kazalnik energijske učinkovitosti (EEOI) in letno razmerje učinkovitosti (AER).