EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.2.2024

COM(2024) 88 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

o pregledu delovanja Uredbe (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu, spremenjene z Uredbo (EU) 2023/706

I.Uvod

Oskrba z ruskim plinom v EU je od neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini stalno motena. Komisija je v odgovor na poskus Rusije, da energijo uporabi kot politično orožje, sprejela načrt REPowerEU, katerega cilji so varčevanje z energijo, pospešitev prehoda na čisto energijo in diverzifikacija oskrbe z energijo, da bi EU čim prej odpravila svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. EU se je leta 2021 zanašala na Rusijo za 45 % oskrbe s plinom, vendar se je od februarja 2022 oskrba z ruskim plinom stalno zmanjševala in je leta 2023 predstavljala 15 % celotnega uvoza plina v EU.

Da bi EU ublažila resna tveganja za zanesljivost oskrbe, ki so se uresničila leta 2022 zaradi nadaljnjega zmanjšanja oskrbe iz Rusije, je avgusta 2022 sprejela Uredbo (EU) 2022/1369 (v nadaljnjem besedilu: uredba o zmanjšanju povpraševanja) za prostovoljno usklajeno zmanjšanje povpraševanja po plinu za 15 %. Ta cilj postane obvezno zmanjšanje, če se razglasi pripravljenost na ravni Unije. Zaradi še vedno prisotnih tveganj in potrebe po nadaljnjem usklajenem zmanjšanju povpraševanja po plinu je EU marca 2023 z Uredbo (EU) 2023/706 uredbo o zmanjšanju povpraševanja podaljšala za eno leto.

Člen 9 podaljšane uredbe o zmanjšanju povpraševanja določa, da mora Komisija do 1. marca 2024 opraviti pregled navedene uredbe glede na splošno stanje v zvezi z oskrbo Unije s plinom in Svetu predložiti poročilo o glavnih ugotovitvah tega pregleda. Komisija lahko na podlagi navedenega poročila predlaga, da se podaljša obdobje uporabe te uredbe.

II.Trenutno stanje na področju zanesljivosti oskrbe

Uvoz plina po plinovodih iz Rusije se je po ruski invaziji na Ukrajino znatno zmanjšal, in sicer s 150 milijard kubičnih metrov pred krizo na 25 milijard kubičnih metrov leta 2023. To zmanjšanje se je v glavnem nadomestilo z zmanjšanjem povpraševanja za približno 65 milijard kubičnih metrov. K postopnemu opuščanju ruskega plina je prispevalo tudi povečanje uvoza UZP (približno 50 milijard kubičnih metrov) in uvoza po alternativnih plinovodih (približno 10 milijard kubičnih metrov).

Slika  1 – Napredek pri postopnem opuščanju uvoza plina po plinovodih iz Rusije leta 2023 v primerjavi z obdobjem pred krizo

Vir: ENER B4 in Skupno raziskovalno središče na podlagi podatkov ENTSO-G.

Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in naj bi take ostale še nekaj časa, saj naj bi pred letom 2026 na svetovni ravni začele delovati le omejene nove zmogljivosti za utekočinjanje UZP 1 . Pretres na strani ponudbe zaradi ruske invazije na Ukrajino je v letih 2022 in 2023 povzročil visoke in nestanovitne cene plina in električne energije, ki so dosegle vrh poleti 2022, ko so se cene povzpele nad 300 EUR/MWh. Poleti in jeseni 2023 so se še vedno pojavljali primeri precejšnje nestanovitnosti, ko so se cene v nekaj tednih zvišale za več kot 50 % 2 . Cene plina so še vedno nestanovitne in višje kot pred krizo, kar ima neizogibne posledice za državljane in konkurenčnost industrije.

Obstajajo še druga tveganja z različno stopnjo verjetnosti, ki lahko, če se uresničijo, prispevajo k zaostritvi doseženega krhkega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta tveganja vključujejo: povečanje povpraševanja po UZP v Aziji, zaradi katerega bi se zmanjšala razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina, hladno obdobje v preostanku zime, ki bi lahko povzročilo povečanje povpraševanja po plinu, ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn ali majhno razpoložljivost proizvodnje jedrske energije, zaradi česar bi bila potrebna večja proizvodnja električne energije iz plina, ter morebitne dodatne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnjami v obstoječi kritični infrastrukturi v sektorju plina.

Verjetnost takih motenj v obstoječi kritični infrastrukturi je težko oceniti, vendar jo je mogoče ponazoriti z dvema nedavnima primeroma, do katerih je prišlo od sprejetja prve uredbe o zmanjšanju povpraševanja (Uredba (EU) 2022/1369). Septembra 2022 je bil plinovod Severni tok 1 zaradi sabotaže tako poškodovan, da v bližnji prihodnosti ne bo mogel prenašati plina. Oktobra 2023 je bilo prekinjeno delovanje pomembnega plinovoda Balticconnector, ki povezuje Finsko in Estonijo, z zmogljivostjo približno 7 milijonov kubičnih metrov/dan. Trenutno poteka preiskava, ali je bila škoda zunanja in jo je povzročilo sidro plovila. Zato Finska še vedno ne more izpolniti merila N-1 v okviru infrastrukturnega standarda, opredeljenega v členu 5 Uredbe (EU) 2017/1938, in je v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2017/1938 razglasila drugo najvišjo stopnjo krize. Finska se pri oskrbi s plinom zdaj zanaša izključno na svoje zmogljivosti za uvoz UZP, predvsem prek terminala za UZP v pristanišču Inkoo z zmogljivostjo približno 13 milijonov kubičnih metrov/dan, pri čemer največje dnevno povpraševanje znaša približno 9–12 milijonov kubičnih metrov/dan. Plinovod Balticconnector naj bi ponovno začel obratovati šele po zimi 2023/2024.

Poleg tega so se od sprejetja prejšnjega poročila o pregledu uredbe o zmanjšanju povpraševanja geopolitične razmere še poslabšale 3 . Poleg ruske vojne agresije proti Ukrajini so zelo intenzivni oboroženi spopadi prizadeli več dobavnih in tranzitnih regij, kot sta Bližnji vzhod in Rdeče morje.

Na grožnje za zanesljivost oskrbe s plinom v EU je opozorila tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA) v poročilu iz decembra 2022 4 , v katerem je posvarila pred pretiranim samozadovoljstvom zaradi izboljšanja razmer v primerjavi z vrhuncem krize poleti 2022. Temu poročilu je sledilo poročilo IEA o trgu plina za prvo četrtletje 2024 5 , v katerem IEA navaja, da svetovna oskrba s plinom ostaja omejena, saj povečanje svetovnih zmogljivosti za utekočinjanje (za 13 milijard kubičnih metrov) ni zadostovalo za kritje zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v EU za 38 milijard kubičnih metrov. Kljub visokim ravnem skladiščenja v EU po navedbah IEA še vedno obstaja tveganje za obdobja hudega mraza pozno pozimi in nepričakovane omejitve oskrbe na trgu z zaostrenimi razmerami. Poleg tega je Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-G) objavila zimsko napoved glede ponudbe za obdobje 2023/2024 s pregledom za poletje 6 , v kateri je navedla pomen zmanjšanja povpraševanja za polnjenje skladišč in zanesljivost oskrbe v EU, čeprav se je splošna zanesljivost oskrbe v EU znatno izboljšala. 

V zvezi s tem je znatno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu (za 18 % med avgustom 2022 in decembrom 2023) prispevalo k ohranjanju občutljivega ravnovesja v oskrbi s plinom v EU. Zlasti je bilo neprekinjeno zmanjševanje povpraševanja po plinu v celotni sezoni polnjenja leta 2023 glavni razlog za doseganje rekordno visoke napolnjenosti skladišč do 1. novembra 2023 (99 %). To zmanjšanje povpraševanja je pomembno prispevalo tudi k razumnemu upravljanju skladišč v prvem delu zimske sezone 2023/2024, ki so bila 1. februarja še vedno približno 70-odstotno napolnjena.

III.Ukrepi za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja, ki jih izvajajo države članice

Države članice so morale v skladu s členom 7(2) uredbe o zmanjšanju povpraševanja, ki je bila podaljšana z Uredbo (EU) 2023/706 z dne 30. marca 2023, posodobiti svoje nacionalne načrte za izredne razmere, določene v členu 8 Uredbe (EU) 2017/1938, da so upoštevani ukrepi za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja, ki so jih izvedle. Komisija je v prejšnjem poročilu o uredbi o zmanjšanju povpraševanja 7 že opisala ukrepe, ki so jih sprejele države članice in o katerih so poročale v času priprave poročila. Ukrepi so med drugim vključevali:

1.informacijske kampanje za ozaveščanje potrošnikov;

2.omejitve ogrevanja in hlajenja, na primer v javnih stavbah;

3.ukrepe za prehod na druga goriva in pospešitev energijske učinkovitosti.

Od poročila o zmanjšanju povpraševanja za leto 2023 več na novo predloženih nacionalnih načrtov za izredne razmere večinoma vključuje podobne ukrepe, kot so bili opisani v predhodno predloženih nacionalnih načrtih za izredne razmere in poudarjeni v poročilu COM(2023) 173, in sicer: 

·kampanjo za ozaveščanje, ki naj bi spodbudila zmanjšanje porabe plina med potrošniki; 

·dodatno financiranje ukrepov za energijsko učinkovitost v industriji, daljinskem ogrevanju in gospodinjstvih, 

·razširitev financiranja in dražb za obnovljive vire energije ter večjo finančno podporo za uvajanje toplotnih črpalk; 

·povračilo za račune za plin in elektriko v primeru zmanjšanja porabe in/ali višje tarife za tiste, ki so porabo znatno povečali; 

·spodbujanje ponovne uporabe ali podaljšanja življenjske dobe elektrarn, ki so bile v rezervi in se vračajo na trg ali elektrarn, ki naj bi prenehale delovati in bile v rezervi, da se zmanjša in nadomesti poraba plina v plinskih elektrarnah;  

·začasno uporabo večje zmogljivosti zelo visokonapetostnih električnih omrežij za lažjo vključitev nekaterih elektrarn v rezervo omrežja;  

·sprostitev okoljskih standardov za lažji prehod na druga goriva; 

·obvezno zmanjšanje porabe električne energije v javnih stavbah;  

·premije za dovajanje biometana v omrežje namesto zemeljskega plina. 

IV.Zmanjšanje povpraševanja – sektorska analiza

Države članice EU so med avgustom 2022 in decembrom 2023 (v 17 mesecih) skupno porabo plina zmanjšale za 18 % (za približno 101 milijardo kubičnih metrov). Slika 2 prikazuje spremembo porabe zemeljskega plina od začetka izvajanja Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja. Prostovoljni cilj 15-odstotnega zmanjšanja je doseglo 21 držav članic.

Slika  2 – Sprememba povpraševanja po zemeljskem plinu med avgustom 2022 in decembrom 2023 (17 mesecev) v primerjavi z enakim obdobjem petletnega povprečja po državah članicah

Vir: glavni ekonomist GD ENER na podlagi podatkov Eurostata (serija nrg_cb_gasm).

Po podatkih iz Energijske bilance za leto 2022 so 36 % zemeljskega plina porabili gospodinjstva in storitve, 32 % je bilo porabljenega za proizvodnjo električne energije in toplote, 23 % pa je bilo porabljenega v industriji (samo raba energije). Sektorska razčlenitev povpraševanja po plinu v industriji, gospodinjstvih in elektroenergetskem sektorju je bistvena za razumevanje vpliva ukrepov za zmanjšanje povpraševanja na socialno-ekonomsko blaginjo EU. Državam članicam in Evropski komisiji omogoča, da bolje razumejo naravo zmanjšanj in po možnosti opredelijo morebitne izzive. Ker Eurostatu za namene te analize niso bili predloženi zadostni in pogosto sporočeni uradni statistični podatki, je Skupno raziskovalno središče sektorsko razčlenitev zmanjšanja povpraševanja po plinu za obdobje 2022–2023 ocenilo na podlagi devetih držav članic EU 8 oziroma 80 % porabe zemeljskega plina v EU. Po teh ocenah sta stanovanjski in industrijski sektor prispevala 43 % oziroma 47 % k skupnemu zmanjšanju povpraševanja, elektroenergetski sektor pa je prispeval 10 % (glej sliko 3).

Slika  3 – Prispevek posameznih sektorjev k zmanjšanju povpraševanja po plinu (EU-9) med avgustom 2022 in septembrom 2023

Opomba: analiza vključuje devet držav članic oziroma 80 % povpraševanja po plinu v EU. Te države članice so BE, DE, EL, ES, FR, HR, IT, HU in NL.

Vir: Skupno raziskovalno središče na podlagi podatkov Eurostata in podatkovne zbirke ENaGaD.

Stanovanjski sektor/temperatura 

Poraba plina v stanovanjskem sektorju je močno povezana z zunanjo temperaturo. Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča je bilo v zimski sezoni 2022/2023 v primerjavi s petletnim povprečjem za 7 % manj stopinjskih dni ogrevanja (HDD), kar kaže na nekoliko milejšo zimo. 9  V prvih dveh mesecih zimske sezone 2023 je bilo število stopinjskih dni ogrevanja prav tako za 9 % manjše od petletnega povprečja. Hkrati se je povpraševanje po plinu zmanjšalo za 19 % (zima 2022/2023) in 22 % (prva dva zimska meseca sezone 2023/2024), kar kaže, da je bilo zmanjšanje povpraševanja po plinu večje od vremenskih nihanj, delno zaradi omenjenih ukrepov.

Elektroenergetski sektor 

Dispečiranje plinskih elektrarn je leta 2022 ostalo razmeroma stabilno, kar kaže na stabilno proizvodnjo kljub naraščajočim cenam plina. Izzivi pri omejevanju proizvodnje električne energije iz plina so se še povečali zaradi omejene razpoložljivosti jedrskih zmogljivosti in zmanjšanega prispevka električne energije iz hidroelektrarn. Dodatne sončne in vetrne zmogljivosti, dodane leta 2022, so imele nasprotni učinek in so prispevale k dodatni proizvodnji 65 TWh (na podlagi ENTSO-E), kar je zlasti preprečilo nadaljnje povečanje porabe plina. 

Mešanica virov električne energije se je leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom spremenila zaradi postopnega vračanja jedrskih zmogljivosti, visoke ravni električne energije iz hidroelektrarn in nadaljnjega uvajanja obnovljivih virov energije. Slika 4 prikazuje spremembo v proizvodnji električne energije po vrstah proizvodnje leta 2023 v primerjavi s petletnim povprečjem in letom 2022. V primerjavi z letom 2022 se je proizvodnja jedrske energije v EU povečala za 7 TWh, dispečiranje francoskih jedrskih elektrarn pa je bilo septembra 2023 blizu petletnega povprečja. Proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 41 TWh zaradi izkoriščanja povišanih ravni vode v vodnih zbiralnikih. Proizvodnja električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn se je povečala za 28 oziroma 35 TWh. Leta 2022 je bilo nameščenih že za 41,5 GW sončnih in 15,5 GW vetrnih zmogljivosti. Prav tako se je leta 2023 uvajanje še povečalo, saj je bilo v elektroenergetski sistem EU dodanih za 53,5 oziroma 16,0 GW zmogljivosti.

Slika  4 – Sprememba v proizvodnji električne energije po vrstah proizvodnje leta 2023 (od januarja do novembra)

Opomba: podatki o proizvodnji električne energije za december še niso na voljo.

Opomba 2: pri proizvodnji sončne energije se ne upošteva proizvodnja električne energije pri odjemalcih.

Vir: glavni ekonomist GD ENER na podlagi platforme za preglednost ENTSO-E.

Postopna vrnitev proizvodnje jedrske energije in električne energije iz hidroelektrarn v letu 2023 je skupaj s stalnim uvajanjem obnovljivih virov energije v celotnem obdobju povzročila pritisk na zmanjšanje porabe zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije in toplote. Poleg tega se je povpraševanje po električni energiji v istem obdobju zmanjšalo za 6 %, zaradi česar so se zmanjšale potrebe po porabi plina v elektroenergetskem sektorju.

Zato se je od avgusta 2022 10 v primerjavi s petletnim referenčnim obdobjem povpraševanje po plinu za proizvodnjo električne energije in toplote zmanjšalo za približno 9 % (9 milijard kubičnih metrov).  

Industrija 

77 % letne porabe plina v industriji se je porabilo v petih energetsko intenzivnih podsektorjih 11 : kemikalije, nekovinski minerali, živila, osnovne kovine in izdelki iz papirja. Poraba plina je tesno povezana s stopnjo industrijske proizvodnje. Slika 5 prikazuje spremembo industrijske proizvodnje v celotnem proizvodnem sektorju in energetsko intenzivnih podsektorjih med avgustom 2022 in septembrom 2023 v primerjavi s petletnim povprečjem.

Slika  5 – Sprememba industrijske proizvodnje v celotnem proizvodnem sektorju in energetsko intenzivnih podsektorjih med avgustom 2022 in septembrom 2023 v primerjavi s petletnim povprečjem

Vir: glavni ekonomist GD ENER na podlagi podatkov Eurostata (serija sts_inpr_m).

Zaradi upada energetsko intenzivne industrijske proizvodnje se je zmanjšala poraba plina, zlasti v petih energetsko intenzivnih podsektorjih. Slika 6 prikazuje mesečno porabo plina v petih energetsko intenzivnih podsektorjih, indeksirano glede na petletno referenčno obdobje. Opaziti je mogoče, da se je poraba plina v podsektorjih kemikalij in osnovnih kovin zmanjšala že na začetku krize, šele v zadnjih mesecih pa sta jima sledila podsektorja izdelkov iz papirja in nekovinskih mineralov. Povpraševanje po zemeljskem plinu se je v zadnjih mesecih zmanjšalo v večini energetsko intenzivnih industrijskih podsektorjev, kar verjetno kaže na bolj strukturno zmanjšanje industrijske dejavnosti v podsektorjih kemikalij, nekovinskih mineralov, osnovnih kovin in izdelkov iz papirja. Ker skupno prostovoljno zmanjšanje povpraševanja presega 15 %, obstaja možnost, da se industrijsko povpraševanje obnovi v okviru prostovoljnega cilja, kar pa se do zdaj ni zgodilo.

Poudariti je treba, da so zmanjšano porabo plina zaradi manjše industrijske dejavnosti dopolnili tudi ukrepi za pospešitev energijske učinkovitosti in/ali prehod na druga goriva zaradi energetske krize. Vendar se zaradi nižje cene plina pričakuje, da bodo industrije z možnostjo uporabe dveh goriv, ki so leta 2022 ali 2023 prešle na drugo gorivo, zaradi nižje cene prešle nazaj na plin.

Slika  6 – Ocenjena mesečna poraba plina v energetsko intenzivnih podsektorjih v EU-27

Vir: glavni ekonomist GD ENER na podlagi podatkov Eurostata.

V.Napoved glede zanesljivosti oskrbe za obdobje 2024–2025

Povpraševanje po plinu v EU se je od avgusta 2022 in začetka veljavnosti uredbe o zmanjšanju povpraševanja po plinu do decembra 2023 v primerjavi z ravnmi pred krizo zmanjšalo za 18 % (približno 101 milijardo kubičnih metrov). Zmanjšanje povpraševanja po plinu, kot je podrobneje opisano v oddelkih 2 in 4, je od vseh prispevajočih dejavnikov najbolj nadomestilo oskrbo z ruskim plinom (glej sliko 1).

Nadaljnje zmanjšanje ali popolna ustavitev uvoza iz Rusije v okviru prizadevanj EU za postopno odpravo odvisnosti od Rusije ali morebitno enostransko zmanjšanje oskrbe iz Rusije, kot se je zgodilo v obdobju 2022–2023, je pomemben scenarij, ki ga je treba analizirati pri proučevanju zanesljivosti oskrbe s plinom v EU. Motnje v oskrbi z ruskim plinom so še posebej pomemben scenarij, ki ga je treba upoštevati (kot prikazuje slika 7), in sicer zaradi prenehanja veljavnega sporazuma o tranzitu prek Ukrajine do 31. decembra 2024 (eden od preostalih dveh ruskih oskrbovalnih koridorjev – približno 15 milijard kubičnih metrov/leto). Zaradi vse večjih geopolitičnih napetosti se lahko poveča tveganje za nadaljnje zmanjšanje oskrbe iz Rusije. Čeprav bi lahko prišlo tudi do drugih scenarijev, na primer samo do prekinitve tranzita plina prek Ukrajine, se je verjetnost scenarija popolne prekinitve oskrbe iz Rusije, ne glede na vzrok prekinitve, v primerjavi z lanskim letom bistveno povečala in jo je treba upoštevati za zanesljivost oskrbe v EU.

Zato je treba pri pripravah na prihodnje zime nujno upoštevati občutljivost povpraševanja po plinu. Letos se je zimska napoved ENTSO-G glede ponudbe za obdobje 2023/2024 12 dopolnila s pregledom za poletje in ugotavlja, da bi bilo treba v primeru popolne prekinitve uvoza plina po plinovodih iz Rusije skladišča na začetku sezone polnjenja plina napolniti do 46 % ob 15-odstotnem zmanjšanju povpraševanja, močni dobavi utekočinjenega zemeljskega plina in povečanih zmogljivostih, da bi ob začetku zimskega obdobja porabe plina konec septembra 2024 dosegli potrebnih 90 %. Slika 7 prikazuje napovedi o napolnjenosti skladišč po različnih scenarijih nadaljnjega zmanjševanja povpraševanja, in sicer brez poseganja v tržna sredstva ali sredstva politike, ki se lahko uporabijo za doseganje tega zmanjšanja, na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov iz tržnih informacij in ob predpostavki popolne prekinitve oskrbe s plinom po plinovodih iz Rusije 13 . Rezultat navedenih scenarijev je 49-odstotna napolnjenost skladišč ob koncu zime (31. marca 2024) ob upoštevanju visokih ravni skladiščenja, o katerih se je poročalo 16. decembra 2022, in na podlagi izkušenj iz leta 2023 (1. aprila 2023 je bilo povprečje EU 56 %). Vendar je bila povprečna raven napolnjenosti skladišč 1. aprila v referenčnem obdobju 14 33-odstotna. Opozoriti bi bilo treba tudi, da številne publikacije 15   kažejo, da se svetovna proizvodnja plina in zmogljivosti za utekočinjanje pred letom 2026 ne bodo bistveno povečale, kar pomeni, da bo razpoložljivost zemeljskega plina verjetno ostala omejena do zime 2026/2027.

Slika 7: Mesečne ravni skladiščenja glede na nadaljnje zmanjšanje povpraševanja

Opomba: na sliki so prikazane ravni skladiščenja ob koncu vsakega meseca.

Vir: glavni ekonomist GD ENER na podlagi podatkov Eurostata, podatkovne zbirke AGSI in podatkov iz tržnih informacij o pretoku plina.

Slika 7 obravnava tri scenarije:

·scenarij „brez nadaljnjega zmanjšanja povpraševanja“: uvoz plina po plinovodih iz Rusije je moten, zmanjšanje povpraševanja po plinu pa se po 31. marcu 2024 ne nadaljuje. Zaradi tega bi se raven skladiščenja do 1. novembra 2024 znižala na 64 %, kar je precej manj od ciljne vrednosti 90 %, do februarja 2025 pa bi bila skladišča popolnoma izpraznjena;

·scenarij „nadaljnje zmanjšanje povpraševanja do novembra 2024“: uvoz plina po plinovodih iz Rusije je moten in z nadaljnjim zmanjšanjem povpraševanja po plinu do novembra 2024 se doseže novembrski cilj glede skladiščenja, vendar se nato skladišča hitro izčrpajo in do konca marca 2025 dosegajo le približno 10-odstotno raven napolnjenosti. To bi ogrozilo zanesljivost oskrbe s plinom v EU za naslednjo zimo 2025/2026;

·scenarij „nadaljnje zmanjšanje povpraševanja do marca 2025“: po tem scenariju, po katerem je uvoz plina po plinovodih iz Rusije moten, povpraševanje pa se zmanjša še za 15 %, raven skladiščenja doseže novembrski cilj. Raven skladiščenja do konca marca 2025 bi lahko bila približno 36-odstotna. To se lahko šteje za ustrezno raven pred sezono polnjenja v letu 2025.

V navedenih scenarijih se upoštevajo ključni elementi zanesljivosti oskrbe s plinom, kot sta gibanje ravni skladiščenja pozimi ter razvoj dogodkov v zvezi z rusko in svetovno oskrbo s plinom. Poleg tega je treba upoštevati dodatna negativna tveganja za zanesljivost oskrbe v EU, ki se lahko pojavijo poleg zgoraj navedenih scenarijev, kot sta potencialno večje svetovno povpraševanje po UZP in določeno povečanje povpraševanja po industrijskem plinu. Posebej pomembno negotovost predstavlja vreme, saj bi nadpovprečno hladna zima 2023/2024 ali 2024/2025 pomembno vplivala na zanesljivost oskrbe EU s plinom. Ob predpostavki 15-odstotnega zmanjšanja in največjega povpraševanja za vsak mesec v obdobju 2014–2021 bi se lahko letno povpraševanje povečalo za 28 milijard kubičnih metrov. Zimska napoved ENTSO-G glede ponudbe potrjuje, da je v primeru mrzle zime potrebno 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja, da bi lahko plinsko omrežje zadovoljilo povpraševanje in doseglo vsaj 30-odstotno raven napolnjenosti skladišč.

Čeprav ima EU omejen vpliv na povečanje svetovne oskrbe s plinom, sta se upravljanje skladiščenja (podprto s spremembami iz uredbe o skladiščenju 16 v zvezi z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom in krivuljami skladiščenja) in zmanjšanje povpraševanja od začetka krize izkazala za učinkovita pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v EU. Sta pomembni orodji, če bi ravni skladiščenja v preostanku zime 2023/2024 dosegle nezadostno raven ali če bi se uresničila negativna tveganja. Vendar se trgi odzivajo na zvišanje cen, zaradi česar lahko pride do zadostnega zmanjšanja povpraševanja, če se uresničijo negativna tveganja.

Poleg tega ACER v svojem mnenju 17 o zimski napovedi glede ponudbe za obdobje 2023/2024 vztraja, da: „[lahko] uresničitev […] dejavnikov tveganja […] privede do pomanjkanja ponudbe [...]. Sledilo bi prisilno zmanjšanje povpraševanja po plinu, neprostovoljno omejevanje povpraševanja nebistvenih porabnikov plina pa bi bil skrajni ukrep v sili.“ ACER poziva tudi k „stalni pozornosti glede stanja oskrbe s plinom in spremljanju izvajanja uredbe EU o zmanjšanju povpraševanja po plinu“. 

VI.Zaključek

EU je za ublažitev resnih tveganj za zanesljivost oskrbe leta 2022 v okviru načrta REPowerEU sprejela Uredbo (EU) 2022/1369, da bi zmanjšala povpraševanje po plinu za 15 %. Marca 2023 se je odločila, da bo to zmanjšanje podaljšala z Uredbo (EU) 2023/706, pri čemer je med drugim upoštevala nujno potrebo po ponovnem polnjenju skladišč in preostale zaostrene razmere na trgu, na primer zaradi slabe razpoložljivosti električne energije iz hidroelektrarn in jedrske energije. 

Iz tega poročila je razvidno, da so se razmere na področju zanesljivosti oskrbe sicer izboljšale zaradi ciljno usmerjenih naložb in številnih ukrepov, vključno s ciljem glede zmanjšanja iz uredbe o zmanjšanju povpraševanja, ki so ga države članice presegle, vendar so razmere še vedno občutljive. To je deloma posledica tega, da so razmere na svetovnih trgih plina še vedno zaostrene, take pa naj bi ostale do leta 2026, ko bodo začele delovati nove zmogljivosti za utekočinjanje. Obstajajo še druga preostala tveganja, ki lahko, če se uresničijo, prispevajo k še večji zaostritvi ravnovesja ponudbe in povpraševanja, kot so nadaljnje možne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnje v obstoječi kritični infrastrukturi v sektorju plina, povečanje povpraševanja po UZP v Aziji, hladna zima in nizke ravni skladiščenja električne energije iz hidroelektrarn. Poleg tega so se širše geopolitične razmere še poslabšale, saj so zelo intenzivni oboroženi spopadi prizadeli več drugih dobavnih in tranzitnih regij, kot sta Bližnji vzhod in Rdeče morje.

Zmanjšanje povpraševanja je pomembno prispevalo k postopni opustitvi 65 milijard kubičnih metrov ruskega plina do leta 2023, kar je bilo doseženo predvsem v gospodinjstvih in industrijskem sektorju. Poleg tega morajo skladišča EU tudi pozimi ostati dovolj napolnjena, da se zagotovi visoka stopnja pripravljenosti na zimo in da bi države članice izpolnile cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč do 1. novembra 2024. Tako kot leta 2022 je bilo tudi leta 2023 zmanjšanje povpraševanja ključnega pomena za zaključek zime z ustreznimi ravnmi skladiščenja in zagotavljanje potrebne prožnosti poleti, tako da je bilo mogoče doseči cilj 90-odstotnega skladiščenja, hkrati pa ohraniti cene na nižjih ravneh in omejiti nestanovitnost. Zmanjšanje povpraševanja je prav tako pripomoglo k temu, da je bil cilj glede skladiščenja dosežen avgusta, precej pred novembrom. Zato so udeleženci na trgu EU konec poletja 2023 skladiščili plin v Ukrajini, kar je vzajemno okrepilo zanesljivost oskrbe s plinom v EU in Ukrajini.

Poleg tega je treba uredbo o zmanjšanju povpraševanja obravnavati skupaj z učinki uredbe o skladiščenju. Oba elementa sta del arhitekture EU za zanesljivost oskrbe in se medsebojno krepita. Zmanjšanje povpraševanja po plinu je državam članicam in udeležencem na trgu omogočilo potrebno prožnost za doseganje ciljev glede skladiščenja, hkrati pa je že tako zaostrene razmere na svetovnem trgu s plinom zaščitilo pred dodatnim pritiskom.

Če bodo razmere na področju oskrbe ostale zaostrene ali se bodo še poslabšale in bo ogrožen cilj 90-odstotnega skladiščenja do novembra 2024, bo imelo zmanjšanje povpraševanja tudi leta 2024 in pozneje ključno vlogo pri stabilizaciji trga s plinom. 

(1)

V publikaciji Mednarodne agencije za energijo (IEA) World Energy Outlook 2023 (Poročilo o energetski prihodnosti za leto 2023) je navedeno, da naj bi bile do leta 2030 v omrežje vključene zmogljivosti za utekočinjanje 250 milijard kubičnih metrov/leto, od tega pa naj bi se velika večina začela uporabljati šele v obdobju 2025–2027.

(2)

Do precejšnje nestanovitnosti je prišlo na primer po napovedi stavk v avstralskih obratih za UZP v septembru ter po motnjah na plinovodu Balticconnector in napadu Hamasa v oktobru.

(3)

Poročilo COM(2023) 173 in delovni dokument služb Komisije SWD(2023) 63 o pregledu Uredbe (EU) 2022/1369.

(4)

 Analiza IEA: How to Avoid Gas Shortages in the European Union in 2023 (Kako preprečiti pomanjkanje plina v Evropski uniji) .

(5)

  https://iea.blob.core.windows.net/assets/601bff14-5d9b-4fef-8ecc-d7b2e8e7449a/GasMarketReportQ12024.pdf

(6)

  https://www.entsog.eu/outlooks-reviews#winter-outlooks-and-reviews

(7)

Poročilo COM(2023) 173.

(8)

To so Belgija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska in Nizozemska. Analiza temelji na javnih podatkih, ki so jih sporočili le njihovi nacionalni operaterji prenosnega sistema ter omogočajo oceno industrijskih in gospodinjskih porabnikov plina. Analiza je dopolnjena z Eurostatovimi podatki o porabi plina za proizvodnjo električne energije.

(9)

Izračuni za ENER/CET na podlagi serije Eurostata NRC_CHDD_M. Upoštevati je treba, da Eurostat izračunava skupno vrednost za EU kot prostorsko (geografsko) tehtano povprečje podatkov za posamezne države članice. V okviru te analize tako tehtanje ni primerno. Zato je bil opravljen ponovni izračun skupne vrednosti za EU kot povprečje posameznih držav članic, tehtano glede na število njihovih prebivalcev (demo_gind).

(10)

Poročanje o porabi plina v elektroenergetskem sektorju zaostaja za poročanjem o celotni porabi plina. Zato časovni okvir zajema obdobje od avgusta 2022 do oktobra 2023.

(11)

Energijska bilanca za leto 2021.

(12)

  https://www.entsog.eu/outlooks-reviews#winter-outlooks-and-reviews

(13)

Predpostavke:

·raven skladiščenja na dan 8. decembra 2023 (91,3 %);

·oskrba s plinom po plinovodih (razen iz Rusije) je povprečje med januarjem 2022 in oktobrom 2023;

·od začetka simulacije ni oskrbe s plinom po plinovodih iz Rusije;

·oskrba z UZP je enaka največji oskrbi z UZP v letu 2023;

·povprečno povpraševanje po plinu v EU27 v referenčnem obdobju z uporabo odstotnih zmanjšanj, kot je navedeno;

·izvoz v Švico, Ukrajino in Moldavijo temelji na pretokih iz obdobja 2022/2023.

(14)

Referenčno obdobje zajema obdobje 2016–2021.

(15)

  Publikacija IEA , publikacija GIIGNL .

(16)

Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina.

(17)

  ACER_Opinion_11-2023_on_ENTSOG_Winter_Supply_Outlook_2023-2024.pdf (europa.eu) (Mnenje ACER št. 11-2023 o zimski napovedi ENTSO-G glede ponudbe za obdobje 2023/2024).